J Studijska*
I KNJIŽNICA
| vctuu
-Zasavski tednik- glasilo SZDL občinskih odborov SZDL Trbovlje. Hrastnik. Zagorje in Litija - Urejuje uredniški odboi - odgovorni urednik Stane SuStai * Naslov: Uredništvo In uprava -Zasavskega tednika*, Trbovlje, Trg revolucije 26 • Telefon 80-191 - Račun pn Komunalni banki Trbovlje 900-714-1-1M - Ust Izbaje vsako sredo - Letna naročnina <80 din, polletna 140 din. Četrtletna 120 din, me tečna <0 din - Cena Izvoda » kolportažl 10 din - Tiskat Tiskarna Časopisnega 0°*UetJa -DELO- v Ljubljani - Rokopisi morajo biti v uredništvu najkasneje vsak ponedeljek aiutraj - Nenaročenih rokopisov in fotografi) oe vračamo.
Štev. 44
TRBOVLJE, 26. oktobra 1960
Cena 10 din — Leto XIII
PRED KONFERENCAMI KRAJEVNIH ORGANIZACIJ SOCIALISTIČNE ZVEZE V OBČINI HRASTNIK
Programi in vsebina dela
, ^ pripravah na konference *raievnih organizacij Sociali-zveze je bila dejavnost *<Snskega odbora kakor tudi *®>®ro'V krajevnih organizacij živtthna. Ker se je že na ^•fcoogTesni konferenci v ‘ mr **®o juniju odločilo o območ krajevnih organizacij in o "Jhuranju nekaterih podruž • je bilo sedanje delo usmer predvsem na vsebinske in Tjkktuvske priprave krajevnih ®°uferenc.
▼ občini deluje 18 krajevnih ?*tonizacij SZDL, od katerih 6 organizacij ustanovljene *®družnice, ki imajo v teh _*h sestanke članov Sociali' *®®ue zveze. Na podružničnih lt8ta»kih obravnavajo pomen
in vlogo Socialistične zveze po V. kongresu in aktualna mednarodna vprašanja, poleg tega pa bodo na teh sestankih izvoljeni predsedniki, sekretarji in blagajniki podružnic ter dele gati za krajevno konferenco. Kanferenc krajevnih organizacij pia se bodo poleg delegatov udeležili tudi ostali člani Socialistične zveze, ker po statutu sestavlja konferenco kraje/-ne organizacije članstvo oziroma na sestanku podružnice izvoljeni delegati.
Na konferencah krajevnih organizacij, ki so se pričele že v nedeljo 23. 10. 1960 in bodo zaključene do 8. 11. 11., bodo podali poročila o dosedanjem delu Socialistične zveze. Poro-
čilo, ki ga bo pripravil odbor, bo vsebovalo analizo dela organizacij in društev, navajalo delo stanovanjskih skupnosti oz'-ioma krajevnega odbora in podalo analizo dela organov družbenega upravljanja. Več bo govora tudi o pomenu zborov volivcev, o vzgojni in izobraževalni dejavnosti ter o smernicah 5-letnega perspektivnega plana. O perspektivnem planu krajevnega odbora oziroma stanovanjske skupnosti so vo livci že razpravljali na zadnjih zborih volivcev, na konferenci pa bodo podane osnovne smernice občinskega perspektivnega piana.
Posebno pozornost bodo konference posvetile razpravi a
OBČINSKA SKUPŠČINA SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV OBČINE HRASTNIK V VRHOVEM
Poudarek zabavnemu življenju
občinskega sveta prosvetnih društev
Odločitev Svobod in ,0C1ne Hrastnik, da naj bo ®tna konferenca Svobod in pro-J^tnih društev v vasi Vrhovo, naletela na pritrjevanje delegatov, ki so se udele-'h letne skupščine v solboto, *• oktobra zvečer, v dvorani Rilskega doma v Vrhovem. raven delegatov 12 društev so SUpščini prisostvovali član ravnega odbora Svobod in ?ro v®tnih društev Slovenije An-r*i Svetek, zastopniki okraj-®ga sveta Svobod in prosvet-tltl društev okraja Ljubljana ef občinskega sveta Svobod 'n Posvetnih društev občine Ti" . sekretar občinskega ko -Jteja ZK iz Hrastnika in ^sednik SZDL občine Hrast-' * ter drugi številni gostje. ~ania poročila in razprava so lizala šeroko dejavnost Svo-in prosvetnih društev ob-Vle Hrastnik, kjer prednjačiti Svoboda I in Svoboda II !z ritnika. Svoboda iz Radeč
ter med vaškimi prosvetnimi društvi predvsem Vrhovo. Bilanca dela v pretekli sezoni je bila bogata in plodna. Tudi program bodočega dela Svoibod in prosvetnih društev v občini Hrastnik daje predvsem močan poudarek praznovanju 20-letnice ljudske revolucije, nadalje poudarek klubskemu družabnemu m zabavnemu življenju članov Svobod in prosvetnih društev. Zlasti pa daje program bodočega dela občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev poudarek množičnosti in še večjemu ter tesnejšemu sodelovanju Svobod in prosvetnih društev s šolami in obratno. nadalje najtesnejšemu sodelovanju z občinskimi svet, Svobod in prosvetnih društev v Trbovljah in Zagorju. Skupščina je prav tako ugotovila, da se delo Svobod In prosvetnih društev ne more ločeno obravnavati, temveč je tudi V bodoče treba najtesneje sodelovat' z vsemi množičnimi in družbe
nimi organizacijami na terenu ter izvajati delovni • program tako, kot so ga nakazali VII. kongres ZKJ. IV. kongres ZKS in V. kongres SZDL Jugoslavije. Po izvolitvi novega odbora in plenuma, ki šteje 23 članov. so izvolili še 12 delegatov za okrajno letno konferenco Svobod m prosvetnih društev.
vsebini dela organizacij Socialistične zveze in sprejele pro grame dela za naslednji dve leti. člani Socialistične zve :e bodo predlagali ustanovitev najrazličnejših sekcij, ki mor?, jo takoj po konferencah polno zaživeti. Posamezni odbori krajevnih organizacij SZDL so že v pripravah za konference ustanovili nekatere sekcije ia imenovali sekretariate. Tako s« v Zobniku ustanovili Mar štiri sekcije: za kmetijstvo, za komunalna vprašanja, za zdravstvo ter sekcijo za socialno varstvo in socialno zavarovanje. Tudi odbor krajevne organizacije terena II — Hrastnik in krajevne organizacije Boben-Ceče sta predlagala ustanovitev sekcij, vendlar bodo predlog prediskutirali še na konfe renči krajevne organizacije.
Občinski odbor SZDL se zaveda, da je nspeh konference krajevnih organizacij odvisen od temeljitih pripirav, zato je organiziral več sestankov s člani odbora krajevnih organi-, zacaj, na katerih so razpravljali o vsestranskih pripravah krajevnih konferenc. Ker je bodoče delo Socialistične zveze odvisno predvsem od dobrega kadrovskega sestava odborov krajevnih organizacij so temu vprašanju posvečali mnogo pažnje. V nova odbore so
predlagali v pretežni meri neposredne proizvajalce (po struk turi članstva Socialistične zve ze), večje število žena in mladine. Tudi predlogi za delegate za občinsko konferenco, ki bo v začetku decembra, so dobro pripravljeni, tako da bo sest v: občinske konference vsestransko zadovoljiv.
F. G
Nerealna planiranja
' v
Smo sredi živahnihjsriprav na razprave o petletnih perspektivnih načrtih gospodarskega razvoja. Preden so občinski ljudski odbori začeli s pripravami za sestavo teh načrtov, so morale gospodarske organizacije sestaviti svoje perspektivne načrte gospodarskega razvoja. Tako tudi v Zagorju ob Savi.
Vendar pa v Zagorju ugotavljajo, da so podjetja perspektivne načrte gospodarskega razvoja dokaj slabo pripravila. Prav tako pa so te načrte le malokje prediskutirali (izjema je le zagorski rudnik). O njih niso razpravljali na ,zasedanjih delavskih svetov in upravnih odborov, nadalje na sestankih sindikalnih podružnic in delovnih kolektivov.
Zato niso prav nič nemogoče ugotovitve v zvezi s tem: nekatere gospodarske organizacije so s temi načrti predvidele, da bodo v letu 1965 ustvarile na zaposlenega manj družbenega bruto produkta, kakor ga ustvarjajo že sedaj. Pri investicijah niso upoštevale, koliko bo dai dinar investicijskih vlaganj novega družbenega bruto produkta. Prav tako so podjetja ob razširjanju proizvodnje pozabila na potrebe družbenega standarda, saj so v ta namen le nekatera od njih (med njimi rudnik) predvidela potrebna sredstva.
Čudi nas, kako je mogoče, da se je kaj takega zgodilo v času, ko si vse gospodarske organizacije prizadevajo povečati proizvodnjo ter izboljšati delovne in življenjske pogoje zaposlenih. Ta nerealna planiranja imajo vsekakor nekje svoj odraz v čudnih odnosih, ki še obstajajo. Bilo bi prav, da bi s takimi odnosi na relaciji komuna — gospodarska organizacija prenehali, saj je vendar očitno, da nikomur ne koristijo, še najmanj njim samim.
(ma)
15 LET OZN
24. oktobra 1945. leta je bila uveljavljena Ustanovna listina Združenih narodov. Podpis Ustanovne listine in ustanovitev Združenih narodov pomenita začetek doslej največjega prizadevanja narodov sveta, da bj se rešili vojne in njenih strahot in si ustvarili boljše življenje.
Teh prvih petnajst let ni bilo lahkih. Perspektive o harmoniji med velesilami so se morale umakniti nezaupanju »hladne vojne«. Velika razlika, ki jo dejansko vidimo, če s tehnične strani gledamo napredne in manj razvite dežele, je povzročala gospodarske probleme z velikimi posledi-
TELEGRAMI
Seja zbora proizvajalcev občine Trbovlje
0 higiensko-tehnični zaščiti
Pod vodstvom predsednika občinskega zbora proizvajal-v Trbovljah tov. Milana Kožuha je bila v petek, 21. ktobra, v predavalnici Delavskega doma 39. seja zbora prodajalcev. V prvi točki dnevnega reda so odborniki obrav-?*vali delo komisije higiensko-tehnične zaščite. Kljub temu, ^ so se seje udeležili zastopniki gospodarskih organizacij, Jso odgovorni za HTZ, se razprava o tem vprašanju ni raz-d«la tako, kakor smo pričakovali. — V drugem delu dnev-reda so odborniki obravnavali gospodarske organizacije Pavšalnim obračunom ter na podlagi poročil in razprave ^>tejeli ustrezne sklepe.
HRASTNIK — Predsednik okrajnega odbora SZDL Ljubljana. tovariš Boris Mikuž, je govoril v četrtek političnemu aktivu Radeč in okolice »O mednarodnih vprašanjih v luč! XV. zasedanja OZN«. Navzoči sc bili z zanimivim predavanjem zelo zadovoljni in so izrazili željo, da bi še večkrat pripravili taka predavanja.
TRBOVLJE — Ob dnevu OZN je bila v ponedeljek v klubu DPD Svobodia II v Trbovljah proslava, združena s predavanjem o vlogi OZN in prizadevanjih naprednih sil za rtiir.
LITIJA — V torek je bil v Litiji ustanovni občni zbor Društva inženirjev in tehnikov. Izvoljen je bil odbor društva, sprejeta pa tudi pravila in program dela društva.
LJUBLJANA — Na sejmu »Sodobna elektronika« na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je bila razstavljena tud! maketa bodočega obrata za proizvodnjo tranzistorjev, ki
ga namerava urediti Industrija za elektrozveze iz Ljubljane v Trbovljah v sodelovanju s trboveljsko občino. Načrte za ta obrat, ki naj bi zaposloval okrog 380 delavk in delavcev, pripravljajo v Investicijskem biroju v Trbovljah. IEV iz Ljubljane namerava v trboveljskem obratu osredotočiti vso proizvodnjo ' trazistorjev ta jo znatno povečati. Obrat, iz katerega naj bi dobili poleg nizkofrekvenčnih tudi visokofrekvenčne in močnostne tranzistorje, naj bi bil usposobljen za veliko serijsko proizvodnjo do leta 1962.
ZAGORJE OB SAVI — V
okviru Tedna varnosti je komisija za HTZ pri občinskem ljudskem odboru Zagorje skupaj s podružnico Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje priredila v spodnjih prostorih Delavskega doma v Zagorju razstavo o higiensko-tehnični zaščiti pri delu, ki je imela vseskozi dosti obiskovalcev. V tem času so predvajali tudi filme o HTZ.
Varnosti je bila odprta v delavskem domu vtrbovljah razstava htz. razstavo je obiskalo pri-, obiskovalcev in preko 3000 Šolske mladine, prišli so pa tudi zastopniki kolektivov iz steklarne
NIK. IZ RADEČ IN DRUGOD. RAZSTAVA JE V CELOTI DOSEGLA SVOJ NAMEN. PODOBNA RAZSTAVA JE BILA TUDI V ZAGORJU. NA SLIKI POGLED NA RAZSTAVO V DELAVSKEM DOMU V TRBOVLJAH.
HRASTNIK — V nedeljo je bila v Hrastniku občinska konferenca žena zadružnic, na kateri so poročali o analizi do sedanjega dela in sprejeli nekatere sklepe za delo v prihodnje. Konferenco je sklicala komisija za družbeno aktivnost žena pri občinskem odbora SZDL Hrastnik. Komisija bo na podlagi razprave pripravila program dela žena zadružnic hrastniške občine.
TRBOVLJE — V soboto je bila v Delavskem domu premiera komedije »Dobrodošla miss Agata«, s katero se je predstv vila dramska družina DPD Svobode-Center Trbovlje. Delo je režiral Franci Jarc.
ZAGORJE OB SAVI — V petek je gostovala v Zagorju v Delavskem domu Drama Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane in uprizorila Anouilha delo »Ornifle ali Sapica«. Obiskovalci prireditve so bili z igro gostov nadvse zadovoljni.
HRASTNIK — Krajevna organizacija SZDL Kmice-Kovk j«- imela v nedeljo letno konferenco. na kateri so izvolili 11 članov odbora in 3 člane nad zornega odbora. Člani so predlagali ustanovitev sekcije za kmetijstvo in sekcije za komunalna vprašanja.
. LITIJA — V Tovarni usnis in krzna v Šmartnem pri LiM>; je imela mladina letno konfe renoo, na kateri so pregledali dosedanje delo in sprejeli pisan progi am za delo v prihodnje.
ZAGORJE OB SAVI — Na
občnem zboru sveta Svobod in prosvetnih društev zagorske občine, ki je bil pretekli ponedeljek. so precej razpravljali o načrtih za delo v novi sez>n‘ V ostalem so pa sprejeli še 5-letni perspektivni načrt gra tienj objektov za kulturnopro-svetne namene. Sklenili so tudi. da bodo v počastitev 20-lei-rnce vstaje jugoslovanskih narodov priredili veliko glasbeno revijo, na kateri bodo sodelovale vokalne in instrumentalne kupine iz Zasavja.
LITIJA — Včeraj je bila v Litiji 20. seja občinskega zbo ra in zbora proizvajalcev, na kateri so med drugim obravnavali poročilo o gospodarskem stanju Kmetijskega posestva Ponoviče-Grmače in poroč’lo sveta za kmetijstvo o reorganizaciji ■ kmetijskih 7.adrug v občini Litija.
cami. Hitrost, s katero so nedavno še odvisni, zlasti afriški narodi, v skladu s smotri Ustanovne listine začeli stopati po poti suverenih držav, je prav tako terjala delikatne prilagoditve, tako na strani nekdanjih skrbniških sil kakor tudi na strani novih držav, ki so si želele ustvariti častne upravne in gospodarske temelje za svojo mlado neodvisnost. Povečanje prebivalstva, ki mu ni primera, je povzročilo, da so postali dvakrat nujnejši že davni problemi, ki tarejo milijone človeških bitij: pomanjkanje hrane, nezadostna sanitarna služba, pomanjkanje stanovanj in učil. Ko gledamo z ene strani koristi, ki jih utegnejo prinesti človeštvu atomska energija in druga velika znanstvena odkritja, vidimo z druge strani tudi strah človeštva pred njimi, da se ne bi morda ta energija in ta odkritja uporabljala v nemiroljubne namene.
Ce trezno presojamo položaj petnajst let po podpisu Ustanovne listine, vidimo, da so svetu bolj kot kdajkoli potrebni Združeni narodi. Vrednosti ustanovne listine ne zmanjšuje dejstvo, da je trajajoče nezaupanje preprečilo popolno izvedbo njenih načel. Nasprotno, v tem moramo videti znamenje, kako pomembni so Zruženi narodi kot sredstvo, da se navežejo stiki in začnejo pogajanja, ki so, javna ali tajna, najprimemejšj način za umiritev nevarnosti za mir.
Sama organizacija pravilno napreduje na svoji poti k univerzalnosti. V začetku je imela le 51 članic; danes jih šteje že 99. Vsaka članica povečuje moralno moč te organizacije in bogati njene skupne izkušnje.
V	prvih petnajstih letih svojega obstoja so postali Združeni narodi sestavni del mednarodnega življenja, ki ga polagoma napajajo z novim duhom človeške solidarnosti. Pretekla leta so dokazala njihovo vrednost in pokazala državam članicam in njihovim narodom, da so Združeni narodi absolutno potrebni za ohranitev miru in za reševa-
M IZLAKAH S0SESEŠL1 ZASTOPNIKI TURISTIČNIH ZVEZ GLAVNIH MEST
V	okviru tretjega posvetovanja zastopnikov turističnih zvez glavnih mest ljudskih republik je bilo v petek nasedanje na Izlakah nad Zagorjem. Goste je pozdravil podpredsednik občin skega ljudskega odbora Zagorje oh Savi, Dušan Kolenc, in jim zaželel dobrodošlico v ru darskih revirjih. Govorila sta pa še tajnik ljubljanske turistične zveze, dr. Fran Vatovec, in predsednik Turističnega društva Zagorje, Boris Taufer, ki je navzočim govoril o stanju in perspektivah razvoja ;ur* zrna v Zasavju.
SLIKARSKA RAZSTAVA V TRBOVLJAH
V	ponedeljek so v veliki veži Delavskega doma v Trbovljah odprli razstavo del akademskega slikarja Albina Polajnarja iz Bohinjske Bistrice.
Trboveljčane vahimo na ogled tazsitave, ki bo odprta do vključno ponedeljka, Sl. oktobra.
nje drugih mednarodnih vprašanj v duhu Ustanovne listine.
To je razlog, zakaj praznujemo dan Združenih narodov, obletnico, ki jo lahko praznujejo in jo dejansko praznujejo vsi narodi
DAG OBSODIL BELGIJO Generalni sekretar Združenih narodov Dag Hammarskjold je v svojem pismu belgijski vladi zahteval, da Belgija ustavi vojaško in civilno pomoč Kongu. Belgijski minister za zunanje zadeve Vigny je dejal, da je to pismo neprijetno zadelo belgijsko vlado in da je Hammarskjfild žaljivo ravnal z Belgijo.
PROTESTI
ZOPER NEMŠKI ŠKORENJ Francoski federaciji republikanskih rezervnih oficirjev in podoficirjev sta ostro protestirali proti
francosko-zahodnonemškemu sporazumu, da bi vojaška oporišča nemške zvezne republike uredili na francoskem ozemlju.
AVSTRIJSKA VLADA NI ODSTOPILA?
Avstrijska vlada je v petek, dne 21. oktobra, odstopila. Vzrok za ta korak je iskati v nesporazumu obeh koalicijskih partnerjev v vladi glede finansiranja predlaganega zvišanja pokojnin. Ljudska stranka in socialisti so teden dni razpravljali o tej točki v proračunu za prihodnje leto, vendar brez uspeha. Vendar predsednik Scharf ni sprejel ostavke Raabove vlade in je pozval za nadaljevanje pogajanj o proračunu.
IZREDNO ZASEDANJE OZN GLEDE RAZOROŽITVE Indijski premier Nehru je v Netv Delhiju na tiskovni konferenci izjavil, da razorožitve ni mogoče izvesti brez ustreznega nadzorstva in inšpekcije. Indijski premier Nehru je podprl predlog Hruščeva glede sklicanja izrednega zasedanja OZN, posvečenega razorožitvi. Vojna ni neogibna, vendar Je nevarnost precejšnja. Jedrsko orožje je treba odpraviti najkasneje v štirih letih. V zvezi z delom v OZN je premier Nehru ponovil svoje prepričanje, da afriško-azijske države v Varnostnem svetu niso zadostno zastopana.
POSLANICA OB DNEVU OZN V Hammarskjoldovi poslanici ob Dnevu Združenih narodov pravi le-ta, da je prišel trenutek, ko mora OZN dokazati svojo vrednost v razdeljenem svetu, omogočiti zmanjšanje napetosti, preprečiti spopad in odpreti pot v prihodnost v miru in svobodi vsem. Poslanica generalnega sekretarja je bila izdana hkrati ob 15-letnici, odkar je bila podpisana Ustanovna listina svetovne organizacije. V poslanici je rečeno, da je ta obletnica danes morda bolj kot kdaj koli prej v središču mednarodne pozornosti. — Organizacijo so kritizirali, vendar to ni znamenje njene slabosti — pravi Hammarskj&ld v poslanici.
POMOČ AFRIŠKIM DRŽAVAM ZDA so predložile resolucijo OZN o Afriki, v kateri predlagajo, naj bi se povečala pomoč mladim afriškim državam in da naj se pospeši izvajanje programa pomoči afriškim državam.
DAN SOLIDARNOSTI
Z ALŽIRSKIM NARODOM Štiri organizacije v Tuniziji, ki podpirajo borbo Nacionalne fronte za osvoboditev Alžirije, so izdale poziv, naj se 1. november praznuje kot mednarodni dan solidarnosti z alžirskim narodom. Ta dan prehaja osvobodilni boj Alžircev za neodvisnost v sedmo leto.
VREME
ZA CAS OD 27. OKTOBRA BO 6. NOVEMBRA Približno do 28. oktobra deževje z ohladitvijo in včasih celo sneg do nižin. Nato tri do štiridnevno izboljšanje vremena.
Po prvem novembru »opal deževje.
Dr. V. NL
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ZAGORJE JE SPREJEL NEKATERE SKLEPE
ZA BOLJŠO PRESKRBO
V mesecu septembru je bili •klicana tudi v Zagorju na pobudo okrajne trgovinske zbornice konferenca predstavnikov •veta za blagovni promet, trgovskih podjetij ln občinskega ljudskega odbora, na kateri so govorili o nekaterih slabostih v •vezi s preskrbo prebivalstva s ipreoerijskim blagom, mlekom, mesom, kruhom, sadjem ln zelenjavo. V tej zvezi je svet -»a blagovni promet zagorskega občinskega ljudskega odbora •pet razpravljal o njih in spre Jel nekatere predloge, ki jih je na zadnji seji osvojil tudi občinski ljudski odbor.
Pri preskrbi prebivalstva / mlekom se je vse doslej porajajo vprašanje učinkovite ns-loprodajne mreže. Z odkupom ln prodajo mleka sta se doslej Ukvarjali kmetijski zadrugi Cemšenik In Izlake, čemšem-čanl so prodajali v dveh prodajalnah nepasterizirano mleka (po formiranju ekonomsk!h cen tri dinarje ceneje ko-KZ Izlake), izlaška KZ je pa prodajala v drugih dveh mlekarnah pasterizirano (toda ne-vgtekleničeno) mleko. V mle karnah se je prodajalo sama mleko in nekateri mlečni izdel-k' in do sedat niti prostori n'
so bili polno Izkoriščeni, nit* prodajalke polno zaposlene. Zato je svet za blagovni promet sprejel sklep, da se maloprodajna mreža mleka loči od KZ ln jo prevzame trgovsko podjetje »Povrtnina«. KZ Cerr-šenik in Izlake bosta še naprej odkupovali! mleko, KZ Izlake ga bo pa v svojem obratu predelovala.
V prodajalnah mleka se bo pa prodajalo zraven mleka m mlečnih izdelkov tudi kruh in pecivo; v dveh prodajalnah rudo prodajali tudi sadje in za-lenjavo.
Določen je bil tudi nov obra tovalni čas. in sicer tako, da bodo lahko potrošniki zjutraj že od pol šeste ure naprej kupovali mleko in kruh; dve poslovalnici bosta pa odprti nepretrgano. Mleko se prodaja po enotni maloprodajni ceni 45 din za liter, je pasterizirano (na seji je bil sprejet odlok, da se v vseh prodajalnah mleka prepove prodaja nepasteri-ziranega mleka), vendar za zdaj še nevstekleničeno. Zagorjani pa se že razgovarjajo z uvozno—izvoznim podjetjem »Poljeinvest« iz Zagreba zaradi uvoza polnilnega stroja za mlekarno KZ Izlake, ki aa »odo
Na kratko po domovini
lS-LKTNlCA OSVOBODITVE BEOGRADA Beograd Je praznoval prejšnji teden, 20. oktobra, ieetsajstletnlco osvoboditve. Dvajsetega oktobra 1944. leta so enote NOV in Rdeče armade po hudih uličnih bitkah zlomile zadnji organizirani odpor okupatorjev v našem glavnem mestu. Za Beograd je žrtvovalo življenje okrog 1600 vojakov narodnoosvobodilne vojske in 771 borcev Rdeče armade. - Beograd je v šestnajstih letih povojne graditve zrasel v moderno mesto z okrog 750.000, prebivalci. Pred 16 leti jih je imel 270.000. Mesto se je razširilo na drugo stran Save, kjer raste nov predel Beograda, ki bo v bližnji bodočnosti imel okrog četrt milijona prebivalcev.
1
2
V BEOGRADU KNJIGE BREZ IZPOSOJNINE V Beogradu so že lansko leto odpravili izposojnino na knjige v ljudskih knjižnicah. Svet za kulturo LR Srbije je o tem vprašanju razpravljal, da bi izposojnino na knjige odpravil po vsej republiki. Dosedanje Izkušnje so pokazale ,da Izposojnina, pa čeprav je simbolična, ne zadošča za vzdrževanje knjižnic, vpliva pa na število bralcev. Po odpravi Izposojnine v Beogradu se Je število bralcev znatno povečalo. V knjižnico so pričeli prihajati tudi ljudje, ki Jim knjiga še ni postala stalna potreba.
DRAGA SRNA
Kmetovalec Mijo Djurkln iz Kozarca je ustrelil srno v lovišču, ki je last gozdnega gospodarstva Ko-šutnjak. Okrožno sodišče v Belem Manaatiru ga je za to obsodilo na šest mesecev zapora ln na plačilo denarne kazni v znesku 50.006 din.
3
4
OLAJŠAVE NA ŽELEZNICI OB DNEVU MRTVIH Ker Je 1. november dan mrtvih v Sloveniji republiški praznik, veljajo nedeljske povratne vozovnice tudi 1. novembra. Ker pa bo leto« 1. november v torek, veljajo izjemoma nedeljske povratne vozovnice, združene z nedeljo, to Je za odhodno potovanje, že od sobote 29. oktobra od 12. ure do torka 1. novembra do 24. ure. Za povratek pa veljajo nedeljske povratne vozovnice od nedelje 30. oktobra od 0.00 do srede 2. novembra do 12. ure. Vozne olajšave na železnici veljajo v teh dneh samo za potovanje s postaj z območja LR Slovenije do razdalje največ 250 km.
SEJEM FILMA V VRNJACKI BANJI V soboto se Je pričel sejem filma v Vrnjački banji, ki ga prireja dvakrat na leto Jugoslovansko združenj* za reproduktivno kinematografijo. Letošnji jesenski sejem je izredno skrbno pripravljen ter se ga udeležujejo predstavniki kinematografov ln distribucijskih podjetij ter ostali. Na sejmu bodo prikazali U filmov, ki so bili pravkar odkupljeni ln jih bodo naši kinematografi predvajali v prihodnjih mesecih.
5
6
OSNUTEK ZAKONA O TISKU V Zvezni ljudski skupščini sta prejšnji teden delala oba odbora Zveznega zbora. V odboru za organizacijo oblasti in uprave so razpravljali tudi o osnutku zakona o tisku ln drugih vidnih informacij, ki omogoča, da bi na celotnem področju Javnega poročanja izvajali načela ki ustrezajo razvoju družbenih odnosov ln napredku socialistične demokracije v Jugoslaviji.
BOLE IN PROSVETNE USTANOVE V PRISTOJNOSTI OBČIN IN GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ Na seji sveta za prosveto (odsek za šolstvo) OLO Ljubljana, ki Je bila prejšnji teden, so razpravljali o predlogu prenosa šol ln drugih prosvetno - vzgojnih ustanov v pristojnost občinskih ljudskih odborov, gospodarskih organizacij, to je na nove ustanovite 11 e. Večina šol bo prešla v kompetenco ObLO že s 1. Januarjem 1*61.	'
7
po vsej verjetnosti uvozili že v začetku prihodnjega leta.
Veletrgovina »Prehrana« u Ljubljane je ponudila občinskemu ljudskemu odboru, da organizira in opremi na območju zagorske občine tri samopostrežne trgovine, občinski ljudski odbor je pa dolžan adaptirati lokale in jih dati na vo ljo veletrgovini Prehrana. To podjetje bi pa vračalo ObLO stroške za adaptacijo v obliki najemnine. Tako bodo v samo postrežne trgovine preurejene naslednje prodajalne:	potroš-
niški center v Kisovcu, ki te v izgradnji; del prostorov posle valnke »Rudnik« TP »Pocr>š-nja« in vsi spodnji prostori KZ Izlake na Cesti 9. avgusta v Zagorju. Vzporedno z urejanjem samopostrežne trgovine v prostorih poslovalnice »Rudnik« bodo preuredili tudi ostale pro-' store te poslovalnice, v Katerih bo trgovina z železnino (poslovalnica TP »Potrošnja«).
Občinski ljudski odbor Je sprejel sklep, s katerim se dodelijo vse tri poslovalnice veletrgovini »Prehrana«, potrdt!, je pogodbo z njo ter sklenil na-jeti posojilo lz sredstev občinskega investicijskega sklada za gradnjo potrošniškega centra in za adaptacijo obeh posloval-| nic.
Svet za tržišče OLO Ljubljana je predlagal občinskim Ijud-
K0MEM0RACUA OD DNEVU MRTVIH
V	TRBOVLJAH
Na zadnji razširjeni seji občinskega odbora ZB NOV v Trbovljah so se podrobno pogovorili o spominski slovesnosti, ki bo 1. novembra, na dan mrtvih, na krajevnem pokopališču.
Žalna komemoracija bo ob 3. uri popoldne pred grobovi padlih borcev NOV. Na slovesnosti bodo sodelovali domača godba na pihala ter pevska zbora Svobode-Center. S poredno s to spominsko slovesnostjo bodo organizacije ZB NOV in šolska mladina uredili grobove in spominske plošče na območju celotne občine.
ZBORI POTROŠNIKOV
V	HRASTNIKU
Komisija za družbeno upravljanje pri občinskem odboru SZDL v Hrastniku je sklicala sestanek z direktorji trgovskih in mesarskih podjetij, na katerem so se pogovorili o sklicanju zborov potrošnikov in o volitvah v potrošniške svete. Pri trgovskih podjetjih na Dolu, v Hrastniku in v Radečah bodo zbori potrošnikov v času od 5. do 10. novembra, -ak
V HRASTNIKU BODO USTANOVILI TURISTIČNO DRUŠTVO
Na seji komisije za ustanovitev Turističnega olepševalnega društva v Hrastniku so sprejeli program dela društva in sklenili, da bo ustanovni občini zbor TOD Hrastnik 22. novembra. Do takrat bodo člani komisije zbrali vpisnice individualnih ln kolektivnih članov in pripravili vse potrebno za ustanovitev Turističnega olepševalnega društva. -»k
skim odborom v okraju, da se za preskrbovanje in zalaganje z mesom in mesnimi izdelki po vežejo z mesnim kombinatom »Emona«. Predstavniki ‘.ega kombinata so tako predlaga!’; da prevzamejo v Zagorju obe klavnici In celotno malopro dajno mrežo ln dnevno oskrbujejo Zagorje z mesom 'in mesnimi izdelki. Na skupnem sestanku predstavnikov zagor skega ObLO. kombinata Emona ln delavskega sveta zagorske Klavnice je bilo domenje no da Emona prevzame celot ne kolektive obeh klavnic, ia Zagorje dnevno preskrbuje s svežim mesom,da prodaja »o veje meso po ceni 400 din za
kg (kolikor b! se lotili prepo trebne preureditve, bi bila cena mesiu nekaj višja) in da ss danjo Klavnico v Zagorju pft uredi v bazensko skladišče. Jel prostorov bi pa uporabljali za predelavo meša v mesne izd«1 ke in bi tako dopolnjevali svo-1o proizvodnjo v Zalogu.
Emona bo prevzela Klavnico s. 1. januarjem 1961, v kar is delavski svet zagorske Klavnice načelno že privolil. Do tedaj bo pa mesni kombinat EmOna izvršil že nekatere adiptačMe organiziral v sodelbvanju z zagorsko Klavnico predelavo me sa in postopoma začel dostav ljati meso iz Zaloga za prodalo v žagorskih mesnicah.
IZ STROJNE TOVARNE TRBOVLJE
300 obdelovalnih strojev
Prvi stroji za Strojno covir-no v Trbovljah so že prispe J, in to za I. etapo rekonstruk:!-je ki jo izvajajo v tej tovarni Za izvršitev II. in III. etape rekonstrukcije tovarniških naprav STT so že sedaj v teku potrebne priprave, tako da bo vse pravočasno nared.
Te dnj bo odpotovala iz naše države v Sovjetsko zvezo 14-čianska delegacija, v kateri bo tudi direktor STT Franc Slapnik. V Sovjetski zvezi se bodo pogajali za pošiljatev 300 obdelovalnih strojev, ki so potrebni za izvedbo druge in tretje etape rekonstrukcije Strojne tovarne v Trbovljah. Seveda bodo razen tega obravnavali šc druga vprašanja. Ce bodo pogoji za pošiljatev 300 obdelovalnih strojev za ŠTT ustrezni in ugodno zaključeni, potem lahko pričakujemo, da se bj, ko bodo poslani stroji že montirani. proizvodnja Strojne tovarne v Trbovljah povečala za trikrat. Kljub tako . velikemu povečanju proizvodnje bo pa STT vendar tedaj lahko krila komaj 50 odstotkov vseh jugoslovanskih potreb po rudarski opremi.
Naloga Strojne tovarne v Trbovljah je predvsem, da s« njena proizvodnja preusmeri na rudarsko opremo, nadaljfe da se pripravlja tudi na izvoz svojih izdelkov. Kar se tiče perspektive izvoza, ima STT v načrtu, da bo šlo od njene celokupne proizvodnje 10 odsOt-kov izdelkov v izvoz.
V zvezi z vsemi temi važnimi notranjimi problemi ln rekonstrukcijo Strojne tovarne v Trbovljah se pa hkrati poraja vprašanje stanovanjske lzg.-ad nje za kader, ki bo STT tedšj potreben. Sicer so v tovarni v tej zadevi že napravili konkretne sklepe, med njimi, da se pri gradnji stanovanj preide tudi na naplačila stanovajskih reflektantov. ki bodo v dan!b primerih pri podeljevanju sta novanj razumljivo imeli prvenstvene pravice. Seveda bo treba s celotno rekonstrukciji STT organizirati zadostno 'z gradnjo novih stanovanj za njen kolektiv. Pri rekonstrukciji tovarne ih gradnji potreb nih stanovanj bo potrebna po moč republiških ln zveznih organov.
V. KONGRES SZDL SLOVENIJE 7. MARCA 1961
V" prostorih Ljudske skupščine LRS je bila dne 20. Oktobra 17. plenarna seja Glavnega odbora SZDL SlOvenije, ki jo je vodil predsednik Glavnega odbora tovariš MIHA MARINKO. V prvi točki dnevnega reda je imel član predsedstva Glavnega odbora tovariš Viktor Avbelj referat o osnovah perspektivnega p|aria 1961—1965 in nalogah organizacij SZDL. V razpravi o referatu so sodelovali tovariši Sergej Kraigher, Stefan Pavšič, dr. Jože Vilfan, dr. Marijan Brecelj in tovarišica Vida Tomšič.
V drugi točki dnevnega reda je sekretar glavnega odbora Franc Kimovec poročal o sklicanju V. kongresa SZDL Slovenije. Na osnovi njegovega poročila je Glavni odbor sprejel odlok o sklicanju V. kongresa SZDL Slovenije, po katerem bo kongres 7. marca 1961. leta. Glavni odbor bo predlagal V. kongresu naslednji dnevni red: 1. Poročilo glavnega odbora o delu SZDL Slovenije v razdobju med IV. in V. kongresom; 2. poročila nadzornega odbora SZDL Slovenije o materialnem in finančnem poslovanju; 3. o perspektivah našega gospodarskega in družbenega razvoja in nalogah organizacij SZDL Slovenije; 4. volitve Glavnega in nadzornega odbora SZDL Slovenije; 5. zaključki kongresa o prihodnjih nalogah in delu SZDL Slovenije.
Glavni odbor je sprejel tudi pravilnik o izvolitvi delegatov V. kongresa SZDL, po katerem izvolijo delegate za V. kongres občinske konference SZDL Slovenije najkasneje do 10. februarja 1961; na vsakih 1250 članov bo izvoljen po en delegat.
Tovariš Miha Marinko je nato v zaključni besedi še posebej poudaril velik pomen V. kongresa SZDL. Slovenije, ki bo zaradi časa, v katerem je sklican, nedvomno odražal probleme, ki nastajajo za celotno našo družbo v zvezi z novim perspektivnim planom.
OB TEDNU VARNOSTI V LITIJI
Za teden varnosti sta pri- varnosti pri delu. o zaščitnih
pravila občinska komisija za higiensko-tehnično zaščito piri delu ]n svet za delo občinskega ljudskega odbora Litija obširen program. Za uvod v teden varnosti so sklicali konferenco predstavnikov delavskih samoupravnih organov iz vseh gospodarskih organizacij ter uprav teh podjetij, na katerih so obravnavali stanje higien-sko-tehnične zaščite pri delu v posameznih gospodarskih organizacijah ter analizirali nezgode za vsako gospodarsko organizacijo posebej. Zal pa udeležba rta tej konferenci ni bila najboljša.
V tednu varnosti so organizirali v litijski občini nekaj izložb o varnosti pri delu; pri tem so na nazoren način prikazani vzroki in posledice nezgod. Za člane delovnih kolektivov so predvajal; filme o
ZBORI VOLIVCEV V HRASTNIŠKI 0BC1N1
Uvedli so nov sistem dela
Zbortom volivcev so doslej posvečali le bolj malo pozornosti. V zadnjem času pa v vseh zasavskih občinah skušajo z novimi oblikami dela dati zborom volivcev več vsebine, obenem si pa prizadevajo, da bi bile želje in predlogi volivcev vselej tudi upoštevani. '
V tem so šli za zdaj najdlje v hrastniški občini, predvsem še z zadnjimi zbori volivcev. Ker krajevni odbori in sveti stanovanjskih skupnosti doslej volivcem še niso poročali o svojem delu, so se namreč odločili, da bodo na zborih volivcev poleg poročil o delu krajevnih odborov in stanovanjskih skupnosti razpravljali še o predlogih perspektivnih načrtov razvoja za posamezna območja, katerih osnutke so pripravili krajevni odbori in sveti stanovanjskih skupnosti.
Doslej se je namreč dogajalo, da volivci čestokrat niso mogli izreči pripomb jn prinesti predlogov. Zbor; volivcev so bili sklicani le enkrat ali dvakrat na leto, o sklepih zborov volivcev niso niti raz-
pravljali niti glasoval; posebej. Dogodilo se je tudi, da so volivci obravnavali družbeni plan in proračun občin šele potem, ko ga je že sprejel občinski ljudski odbor.
Zato je razveseljivo dejstvo, da so v hrastniški občini odločno sklenili prenehati z dosedanjo prakso dela okrog zborov volivcev. Z zadnjimi zbori volivcev so uvedli nov sistem dela, kj daje močnejši pomen zborom volivcev in njihovi vlogi, hkrati so pa z nekaterimi administrativnimi ukrepi v upravi občinskega ljudskega odbora zagotovili, da se bodo predlogi in sklepi zborov volivcev tudi realizirali.
Vodenju zborov volivcev doslej nikjer niso prispevali kdo ve kakega pomena, niti niso o predlogih in sklepih posebej razpravljali in sklepali. Zadnji zbori volivcev v hrastniški občini so tako prvič izvolili komisije za sklepe, ki spremljajo razpravo in potem pred lože sklepe v ponovno razpravo. Po tej razpravi se sklep točno formulira, potem pa volivci glasujejo o njem.
PO SVETU
Sedmega maja 1945. Je neko dekletce iz vasi blizu Pariza prestrašeno priteklo domov: spet so Nemci tu, skrijte se... Res so bili Nemci, toda ne več tisti naduti in osorni; general Keltel s svojimi štabnimi oficirji se Je, poslednjič v uradni funkciji, z maršalsko palico v roki, peljal v Eisenhowrov glavni stan, kjer Je nekaj ur zatem podpisal listino o popolni kapitulaciji Nemčije...
Od tistega časa Je minilo petnajst let; vmes je poražena in razkosana Nemčija, pa začetek hladne vojne in vnovično oboroževanje Nemčije, nato nemške zahteve po tujih ozemljih (Poljska, CSSR in ZSSR) in po oporiščih v tujih državah...
In spet francoski otroci, ki jih takrat, ko Je Nemčija kapitulirala še na svetu ni bilo, spet začudeno ponavljajo besede, ki Jih slišijo od starejših; »Voliš de nouveau ces salauds des Boches- (spet so te švabske mrhe tu)...
Transporti z svežimi, mladimi in dobro hranjenimi mladeniči v slvo-zelenih uniformah namreč prihajajo po železnici lz dežele onkraj Rena. Govore nemško, namenjeni pa so v oporišča, ki Jih je nova nemška vojska dobila »v najem« od Francije, da bi se lahko urila, ker da doma »nima dovolj prostora«. Ironija usode! Ko je general de Gaulle 3. marca 1.1. sprejel na letališču Orly premiera Hruščeva, mu je ljubeznivo rekel: »Prihajate iz dežele, ki je bila vedno povezana s Francijo; v najtežjih trenutkih naše zgodovine smo bili vedno skupaj v boju proti skupnemu sovražniku ...« To je bilo marca! Konec oktobra pa prihajajo v Francijo pripadniki prav tiste vojske, ki je pasla konje na Elizejskih poljanah in ki je prodrla do Stalingrada...
General de Gaulle je popustil pred zahtevami Adenauerja; da hi pri-
dobil njegovo podporo za politiko francoske politike »veličine«, ki naj bi omogočila Franciji, da bi z Britanijo tekmovala za prvo mesto v Evropi; dovolil je, da je nemški škorenj znova stopil na francoska tla. Tokrat sicer kot gost, toda kako dolgo bo samo gost?!
Francozi, oziroma tisti Francozi, ki so dovolili Nemcem, da se utaborijo v Franciji in da tam vežbajo svojo vojsko, modrujejo nekako ta-
Zahodne Nemčije: Sudeti, Slezlja, vzhodna Prusija. Govorili so' sicer, da so to cilji, ki jih je treba doseči z miroljubnimi sredstvi, toda polpretekla zgodovina nas uči, da taka zagotovila z nemške strani nimajo prav nobene vrednosti.
To je samo en, morda najbolj v oči bodeč detajl sedanjega dogajanja v mednarodni areni, dogajanja, ki neizbežno vodi k nadaljevanju ln zaostrovanju hladne vojne.
zase trdi), ki sloni le na zelo rahlem »ravnotežju strahu«.
Atomsko orožje, katerega uporaba je bila doslej uradno v rokah predsednikov vlad oziroma držav tistih dežel, ki so ga imele, prehaja tako v roke podrejenih poveljnikov; v konkretnem primeru bo n. pr. poveljnik atomske podmornice, daleč proč od svojega šefa države, sam odločal o uporabi orožja, ki je lahko usodno za vse človeštvo.
NEMCI V FRANCIJI
kole: »Toliko bolje, če so Nemci pri nas, jih vsaj lahko nadzorujemo ...« Kako velika utvara je vse to, se najbrž sami sebi ne upajo priznati. Kdo naj bi jih nadzoroval in s čim? Francoska vojska je v Alžiriji že sedmo leto zapletena v boje z gverilci ln opravlja funkcijo žandarmerije, medtem ko se nemška vojska pred očmi vsega sveta pretvarja v najmočnejšo in najbolje opremljeno armado v Evropi. Zahodna Nemčija js danes država, ki ima največ zlatih rezerv, najboljšo plačilno bilanco in največje rezerve tujih deviz. Skratka, od gospodarske moči prekipevajoča država, za katero se niti prav dobro še ne ve, kam usmerja viške svoje gospodarske energije. Kazno je, da so si Nemci zadali za cilj, zgraditi si najmodernejšo armado, potem pa postaviti svoje zaveznike in prijatelje pred Izvršeno dejstvo: ali nam daste proste roke, ali pa sl jih razvežemo sami, brez vaše podpore ali celo proti vaši volji.
Kam vse to vodi, ni treba dosti ugibati, saj so povedali popolnoma nedvoumno najvišji predstavniki
Do kakšnega absurda je že pripeljala tekma v oboroževanju, odkriva naslednja podrobnost.
Američani so izdali dve milijardi štiristo milijonov dolarjev za opremo svojih atomskih podmornic, ki naj bi »'Ameriki dale v roke tako orožje, da se je ne bi upal nihče napasti«, kot vedo povedati uradne utemeljitve za tako astronomsko visoke izdatke. Pred kratkim smo celo brali, da nameravajo ZDA skupaj s svojimi zavezniki zgraditi celo brodovje takih podmornic.
V svojem zadnjem govoru v Moskvi pa je premier Hruščev, ko je govoril o zahodnih državah, ki da sabotirajo razorožitvene razgovore, povedal, naj si na Zahodu nikar ne delajo utvar, ker da ima Rusija kljub svojim predlogom za popolno razorožitev tudi atomske podmornice, za katere so Američani mislili, da so najmočnejši adut v njihovih rokah. Skratka, medtem ko dve tretjini človeštva ne vesta, kaj bodo Jutri jedli, mečejo velike države v žrelo oboroževalne tekme n» desetine milijard, ne da bi • tem le za trohico saslgurale mir (kot to vsaka
Kljub temu pa se razgovori o razorožitvi ne premaknejo z mrtve točke. Zahodni predlog, ki so gs dale Italija, ZDA ln Britanija, ne pove nič novega ln pomeni bolj korak nazaj kot naprej, saj*gre v njem bolj za »kontrolirano oboroževanje« kot pa za »kontrolirano razorožitev«, Pa tudi sovjetski predlog je v primerjavi s prejšnjim predlogom o popolni razorožitvi korak nazaj, ker je povezan s sovjetsko zahtevo po reorganizaciji sekretariata OZN, za katero Je najmanj, kar se lahko reče, to, da ni realistična, ker v sedanjih okoliščinah In spričo zapletene procedure, ki jo predvideva ustanovna listina OZN, ni uresničljiva. Del zahodnega tiska, ki resno razpravlja o sedanjem dogajanju, glede slepe ultee v raz-nrožitvenih razgovorih ne vidi drugega Izhoda kot to. da posežejo vmes v svojimi konstruktivnimi pobudami neangažlrane, t. j. izvenblokovske dežele; v tej zvezi pogosto omenjajo predvsem predlagateljice resolucije petih držav, t. j. Indijo, ZAR, Indonezijo, Gano ln Jugoslavijo,
Delo komisije za sklepe preneha šele potem, ko odbornik ali komisija na prihodnjem zboru volivcev poroča o realizaciji sklepov zadnjega zbora volivcev. Tudi v pisanje zapisnika so vnešene določene spremembe; enega zapisnikarji dolOči tajnikObLO, drugega izvoli zbor volivcev. Tako je omogočeno, da pride res vše, kar razpravljajo volivci na Zboru volivcev, v zapisnik; prav tako pa tudi sprejeti sklepi.
Kakor smo že prej omenili, so še z nekaterimi administrativnimi ukrepi zagotovili, da bodo sklepi im predlogi zborov volivcev tudi uresničeni. V okviru urada tajnika je organizirana služba, ki registrira vse sklepe in predloge zborov volivcev, pa tudi sklepe sej svetov in odbomiških komisij, jih pošilja v rešitev pristojnemu organu, nato pa poroča zborom volivcev, svetom in odborniškim komisijam o njihovi rešitvi. V Hrastniku so pa uvedli v delo zborov volivcev še to novost, da na zborih volivcev lahko prinašajo predloge organizacije SZDL, LMS ln druge družbene organizacije.
Pri sklicanju zadnjih zborov volivcev so spremenili območja zborov volivcev. Tako so dosegli, da so se zborov volivcev udeležili državljani z določenega območja, ki imajo skupne probleme in načrte. In v tem so ravno v Hrastniku z zadnjimi zbor j volivcev dosegli lepe uspehe. Zategadelj so tudi že sklenili, da bodo v prihodnjem letu spremenil; tud; sistem finansiranja krajevnih
sredstvih in podobno. Posebna komisija je v tem tednu obiskala vse gospodarske organi* zacije in ugotavljala stanj* higiensko tehnične zaščite ph delu ter opozarjala na varnost.	,
V Litiji so tiste dni IzobeSUt precejšnje število lepakov ** teden varnosti, na začetku Valvasorjevega trga pa so * grafikonom nazorno prikazali število nezgod v letošnjem t** tu v vseh gospodarskih organizacijah v litijski občini.
OBČNI ZBOR ZR0P NA DOLU PRI HRASTNIKU
Ni še dolgo tega, ko so n® Dolu pri Hrastniku ustanovili pododbor Združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev, v k*' terem so včlanjeni predvsem tovariši z območja Dola. Tak® je minilo leto dni in že so P°* lagali obračun dela svoje org*' nlzacije. — Iz poročila predse*' nika razvidimo, da je družtV® zelo delavno, kljub temu. da 6« društvo ustanovili šele Pre° kratkim. Držali so se delovneš® programa ter izvedli sklepe, & so jih sprejeli na ustanovnem občnem zboru. Precej član0v organizacije je sodelovalo h® Pohodu ob žici okupirane Lj«6' ljane, na raznih drugih pob6* dih, strelskih prvenstvih 1 Ljubljani, kjer so dosegli vi*0® uspehe. Končno so izvolili n®* upravni odbor društva, v kat** rem s0 predvsem mladi oficW( in podoficirji, sprejeli nove <**! lovne obveze ter bodo skuš®*1 to pomembno organizacijo ** bolj povzdigniti in okrepiti,
PROGRAM PREDAVANJ V OKVIRU DELAVSKE UNIVERZE V TRBOVLJAH
1.	V sredo, 26. okt. 1960,
18. uri v klubu Svobode Tri bovlje II predavanje dr. ** Krambergerja o temi »2iv<W* motnje otroka« v okvirit v* čera za žene.	.
2.	V nedeljo, 30. okt. 1960' ob 15. uri, v domu »Tončke C** čeve« na Kleku predavanje tri variša Gojka Gornika »O P0" menu XV. zasedanja OZN*-
3.	V ponedeljek, 31. okt. 19®*" ob 17. uri v klubu Svobode*" Zasavje predavanje tov. Bof*' sa Bekša »O pomenu dnev® Združenih narodov«.
SKRB ZA DELOVNE INVALIDE
Komisija za rehabilitacij delovnih invalidov pr] skw Okraju«*
ščini podružnice ^
zavoda za socialno zavari^*-nje v Litiji je na svojih
že večkrat razpravljala,, da ^
ai»icin niiHiisjranja Krajevntn uredili v Litiji delavnico odborov. Tem odborom bodo usposabljanje jn vključevanji
(Oiroll SSA/Ifliit.	Sf flnln TV7
namreč dodeljevali sredstva po lastnem prizadevanju.
Zadnji zbori volivcev v hrastniški občini so sprejeli vrsto sklepov za nadaljnji razvoj posameznih vasi in sta-
invalidov v ‘delo. Tu j« $ možnosti:	tako izdelovanj
lesne galanterije (iz odpan^. litijske Lesne industrije), delovanje čolničkov (lese^«,.
za tekstilno industrijo.
V?
novanjsklh skupnosti. Pone- fekcLjsld obrat ln pod°^n%s kje so že razumeli sodelova- Ker Je za sedaj glavna ovv nje z ljudskim odborom in so za ustanovitev takega ohr* obenem z načrti tudi že pred- pomanjkanje primernih videli pri delih odstotek sa- štorov, bodo težili za teJft-, moprispivka. Kazno je, da ta- bi za zdaj poiskali take PsjJ ko sod«wanje lahko koristi vode. kj bi jih lahko in* p*
prav vsem prebivalcem In omogoča hitrejše reševanje problemov.
(ma)
Izdelovali doma. Sicer boovtj; skušali čimprej rešiti vprašanje prostorov za manjše delavnice.
KEMIČNA TOVARNA V HRASTNIKU V
REKONSTKUI<ClJl
KLJUB REKONSTRUKCIJI-USPEHI
V Hrastniku rekonstruirajo tudi Tovarno kemičnih izdelkov. Gradbena dela pri rekonstrukciji napredujejo po načrtu. Finančno realizacijo so v podjetju povečali v prvih devetih mesecih za 3 odstotke več, kot je predvideval plan. Pripravljen je nov sistem nagrajevanja, ki močno poudarja upoštevanje varnosti in higiensko-tehnične zaSčite pri delu.
HRASTNISKI MOTIV - DIMNIKI
Ze pred leti smo v našem časniku pisali, kako nujna 'e rekonstrukcija nekaterih obratov v Tovarni kemičnih izdelkov v Hrastniku. Tovarna obratuje že nad 100 let in je zato povsem razumljivo, da so naprave doslužile in da marsikdaj povzročajo izpade v proizvodnji.
Sedaj je v teku rekonstrukcija obrata elektrolize. Gradbena dela napredujejo po programu. Tako pričakujejo, da bo poslopje obrata elektrolize že do konca letošnjega leta pod streho. Za ta obrat imajo žo v glavnem urejeno vse glede opreme In tudi že sklenjene pogodbe. Za sedaj je problem elektrofilski baker. Vendar bodo rešili tudi to vprašanje, ker zdaj zbirajo odpadni baker, ki ga bodo pozneje zamenjali za bateer, ki ga potrebujejo.
r

w DO DNEVA REPUBLIKE VODOVOD V ČEČAH
Želja se jim bo izpolnila
V partizanski vasi Čeče pod Mrzilico delajo vaščani siložno drug z drugim. Nedavno tega sem prisluhnil razpravi sekretarke tr-atovne organizacije SZDL Čeče, ki je Svobod in prosvetnih >trebi skupne akcije r, kjer bi se potem ■ ■cvetno in ostalo druž-ih. V Čečah je sicer z; .	irana, ki je lesena in
>ro pa le-ta zelo ne--	. c ■ , •rosvetnemu društvu,
. -	:• ,y , »kultura ne prinaša
je uporaba prostorov krajevne aoiv L namene. Tako imajo v razmerah, v katerih živijo Čečami, namero izvesti akcijo za ureditev prostorov, kjer bi bila pisarna krajevnega odbora, sedež krajevne organizacije SZDL in prostori za ostale organizacije, klubski lokal oziroma prostori za ostale prireditve. Ljudje sami so pripravljeni pomagati za dosego tega namena s prostovoljnim delom, prispevati potreben gradbeni les in ostalo. Tako bi bilo priporočljivo, da bi jim priskočil na pomoč tudi občinski ljudski odbor v Trbovljah, ki naj v prihodnjem proračunskem letu po možnosti zagotovi sredstva za rešitev tega perečega vprašanja v Čečah.
Kuliturnoprosvetno delo v kraju se je doslej kar nekako dobro razvijalo. Prosvetno društvo v Čečah šteje 42 članov, ki so v pretekli sezoni delali v dramski sekciji, izobraževalni sekciji, skrbeli za kul-tumozabavno življenje, društvo pa vzdr- . žuje tudi knjižnico. V društvu so v pretekli sezoni naštudirali dve gledališki igri ter priredili 7 različnih predavanj. V knjižnici imajo 955 knjig s petdeset vpisanimi člani, ki so si izposodili 925 knjig. V Čečah so nadalje poskrbeli tudi za razvedrilo ter organizirali več takih prireditev ter napravili tudi skupni izlet na Krvavec.
Kulturnoprosvetno življenje se je torej
v tem naselju pod Mrzlico, kakor že poudarjeno, zadovoljivo razvijalo. Prosvetno društvo v Čečah ima pa v načrtu oziroma željo, da si uredi klubski prostor, si kupi televizor ter uredi prepotrebno dvorano za prirejanje dramskih predstav in še drugih prireditev. Prepričani smo, da bodo v tem prizadevanju tprav gotovo uspeli, kakor so uspeli v skupni akciji za izgradnjo vodovoda, tako da bo pitna voda pritekla na Katarino že do letošnjega dneva republike.
Vse od izgradnje šole pa do sedaj so Cečani želeli, da pridejo do nujno potrebnega vodovoda. Lansko leto so s temi deli začeli. Na pomoč sta jim priskočila ObLO Trbovlje in Cementarna Trbovlje, poprijeli so pa tudi sami vaščani. Uvideli so namreč, da je mogoče s skupnimi močmi marsikaj napraviti. Tako so na primer s prostovoljnim delom pomagali pri betoniranju glavnega rezervoarja, ki drži 50.000 litrov. To delo je opravilo 42 ljudi v osmih urah. Prav talko ni bil malenkost izkop 1.100 metrov dolgega jarka za položitev vodovodnih cevi od izvirka do rezervoarja. Ta kanal teče prav v trdnem, kamenitem svetu, deloma pa po gozdu, travniku in njivah. Na celotnem terenu, po katerem je speljan vodovod, je bil največja ovira naravni sovražnik — kamen, ki so ga pa neutrudne roke aktivnih vaščanov le premagale. Do zaključka vseh del bo treba izkopati še vodovodni jarek do Katarine v dolžini 250 metrov ter položiti cevi, napraviti železna vraita na rezervoarju, s čimer bo to obsežno delo skončano.
Z Izgradnjo lastnega vodovoda bodo Cečani poklonili sebi najlepše darilo, mi vsi jim pa želimo, da bi prišli še do nujno potrebnih družabnih prostorov, do kluba in televizorja, okrog katerega se bo zbirala vaška mladina in ostali, tako da bo kulturnoprosvetno življenje v naselju pod Mrzlico res vse bolj zaživelo v zadovoljstvo in prid tamkajšnjega marljivega kmečkega življa.	S. S.
/
V teku so priprave za izvedbo rekonstrukcije fosfatnega oddelka. Pri tej rekonstrukcij, bodo imeli določene težave (ta ko zaradi pomanjkanja časa in nezadostnega števila kadra) in bo tako delo zahtevalo — ra zumljivo— več naporov, vendar pa ni nobenih problemov in preprek, da ne bi pričeli z rekonstrukcijo fosfatnega oddelka.
Sicer pa zahteva že dosedanja rekonstrukcija obrata elektrolize večje napore, da poteka redna proizvodnja normalno. Tako so v prvih devetih mesecih letošnjega leta dosegli planiran fizični obseg proizvodnje, predvideno finančno realizacijo so pa presegli v prvih devetih mesecih letos za 3 odstotke. Pr) tem velja omeniti,, da so imeli v tovarni pri proizvodnji nekatere težave zaradi stalnih izpadov pri proizvodnji v nekaterih enotah, ker so naprave že zastarele. Vendar lahko upravičeno pričakujejo, da bedo tudi letni plan. ki je pri finančni realizaciji za c ca 50 milijonov din večji od lanskoletnega, za gotovo dosegli.
Vzporedno z rekonstrukcijo obrata elektrolize pa skrbijo tudj za izobraževanje delavcev, ki bodo delali' v rekonstruira nem obratu. Nekaj tovarišev so poslali na izpopolnjevanje celo v Banjo Luko. Zavedajo se, da lahko le na ta način zč-
prvi stroFso že tu
Vedno večje potrebe Po rudarskih strojih narekujejo Strojni tovarni v Trbovljah, da razširi svojo dejavnost. Proizvodnja v STT se mora v naslednjih petih letih znatno povečati. Zato so današnje kapacitete tovarne občutno premajhne. Narejen je že načrt rekonstrukcije Strojne tovarne Trbovlje. Odobren ji je že večji kredit preko 400 milijonov dinarjev, kar bo omogočilo povečanje proizvodnje od sddanjih ca 3 milijarde vrednosti na 4,5 milijarde dinarjev. Od novonaročenih obdelovalnih strojev, 13 po številu, so prvi že prispeli v tovarno. Z nakupom novih strojev pa ni samo namen podjetja, da poveča proizvodne kapacitete tovarne, ampak tudi izpopolnitev strojnega parka s kvalitetnimi stroji, ki bodo omogočili STT, da bo lahko izdelala kakovostno še boljše stroje in strojne dele za rudarstvo in drugo industrijo.
gotovijo reden potek proizvodnje v rekonstruiranem obratu.
V podjetju se pa že pripravljajo na prehod na nOv način nagrajevanja. Predlog novega sistema bodo dali te dni v razpravo delovnemu kolektivu. V bistvu pomeni nov sistem na grajevanjo po doseženem učinku (po proizvodnji, ki sč uspeš no realizira na tržišču). Sam si stem vsebuje nekaj nOvih elementov. med drugim tudi ta.
da bodo stimulirane t'ste proizvodne »noto (v podjetju so tri proizvodne enoto, in sicer zgornji obrat, spodnji obrat ir apnčnice), ki bodo imele ndj-rižje število izostankov (bolezenskih. nezgodnih ih neopravičenih) z dela. Vsak. ki je zaposlen v proizvodni enoti. kateri bo najnižje število izostankov. bo prejel mesečno soo din. Verjeti je. da Se izplača posebej še zato nagraditi de-
lavce, ker si bodo prav gotovo v prihodrtje prizadevali Vši, da bi bilo manj nezgod in bOiezn’. podjetju pa ob taki skrbi vsega delovnega koCektiva verjetno ne bo več treba plačevati prispevka za socialno zavarovanje po posebni stopnji. Član; delovnega kolektiva bodo pa rtj-di poskrbeli, da ne bo v njihovi sredi več takih, ki neopravičeno izostajajo z dela.
(ms)
HRASTNIŠK0 GRADBENO PODJETJE
V 9 mesecih letni plan
Hnastniško Splošno gradbeno podjetje obstaja šele dobro leto. V tem času se je že kar uveljavilo z gradnjami, tako v sami občini, pa tudi izven nje, saj gradi stanovanjski stavbi v Ljubljani in adaptira prostore Zdravilišča v Rimskih Toplicah.
Menili so, da bodo v letošnjem letu ustvarili 220 milijonov din družbenega bruto produkta, v prvih devetih mesecih so ga pa napravili že
253 milijonov din (pripomnimo naj, da izračun še ni točert in se bo znesek še povečal).
V tem času so zgradili samski dom za delavce, v katerem je okrog 100 ležišč za samce. Računajo pa, da bi morali prihodnje leto zgraditi vsaj dvoje samskih stanovanj in že razmišljajo o možnosti, da dobijo sredstva za to. Saj imajo v podjetju manjše težave s stro-
kovnim kadrom, predvsčm zato, ker ni stanovanj.
V prihodnje nameravajo v okviru podjetja osnovati nekaj stranskih obratov, že obstoječe pa razširiti. Zlasti zaradi tega, ker imajo z obrtniki precejšnje težave in velikokrat ravno zaradi njih pridejo navskriž z investitorji. Mislijo pa tudi na ustanovitev obrata za izdelovanje cenenih gradbenih elementov za zidanje kvadrov.
IZ LESNO PREDELOVALNEGA PODJETJA V LITUI
IZ LESNE INDUSTRIJE V LITIJI
DESET LET TEŽAV IN USPEHOV
Člani delovnega kolektiva Deane Industrije v Litiji so prevzeli v upravljanje podjetje 17. septembra 1950. Tega dne so bili namreč izvoljeni prvi organi delavskega samoupravljanja, ki so potem — menjaje se iz leta v leto
— Skrbeli ra proizvodnjo, za boljše življenjske pogoje delavcev, za razvoj podjetja itd.
Omenimo naj, da je predhodnik Lesne industrije Litija Okrajno lesno predelovalno podjetje Litija. ki je bdlo ustanovljeno v Jn-
v	PRED VOLITVAMI V KRAJEVNE JRGANIZACUE SZDL V ZASAVJU
ŽIVAHNE PRIPRAVE
** vseh zasavskih občin nam po-o živahni dejavnosti organi-f**Jj Socialistične zveze pred letnimi JJJfercncami krajevnih organizacij Naši dopisniki pišejo:
LITIJA
Socialistične zveze v litijski se te dnt shajajo in volijo de-za konference krajevnih orga-SZDL. Računajo, da bodo konference članov SZDL
wHlnc
rjavili v tem mesecu; konference F*ievn
••tiči
'ih organizacij SZDL pa bodo :ane do 15. novembra. Predvide-

no je, da bo občinska konferenca organizacij SZDL v Litiji 18. decembra.
Pred volilnimi in letnimi konferencami v organizacijah SZDL v litijski občini vlada živahna politična aktivnost, ki je nedvomno posledica važnih notranjepolitičnih dogodkov, med njimi tudi V. kongresa SZDLJ.
Na območju Litije bo 23 krajevnih organizacij SZDL in 7 podružnic KO SZDL.
ZAGORJE
Občinski odbor SZDL v Zagorju je sprejel pravilnik o določitvi krajev-
;	' '. 'v :.;'	■	■	. ■
nih organizacij in podružnic krajevnih organizacij SZDL ter o izvedbi volitev v krajevne organizacije SZDL.
Na področju občine Zagorje ob Savi bo v prihodnje 13 krajevnih organizacij SZDL in štiri podružnice KO SZDL. Letne konference krajevnih organizacij SZDL bodo končane do 13. novembra, občinske konferenca SZDL pa bo 11. decembra.
Člani SZDL zagorske občine razpravljajo te dni na sestankih o spremenjeni vlogi organizacije SZDL po V. kongresu SZDLJ, hkrati govorijo pa o osnovnih oblikah dela te orga-
:<■ . ~	v/,
POGLED NA HRASTNIK
nizacije ter o prilagajanju območij KO SZDL območjem stanovanjskih skupnosti ln krajevnih odborov.
TRBOVLJE
Tudi v organizacijah SZDL v trboveljski občini je te dni razgibano življenje. Volilni sestanki članstva SZDL gredo h kraju, pričenjajo se že konference krajevnih organizacij SZDL. V Trbovljah bo 7 krajevnih organizacij SZDL in 10 podružnic KO SZDL.
Potem, ko bodo v prvi polovici novembra opravili konference OK KO SZDL, bo občinska konferenca SZDL, kakor računajo, 17. decembra.
HRASTNIK
Na osnovi Statuta SZDLJ in po sklepu pokongresne konference Socialistične zveze delovnega ljudstva je občinski odbor SZDL v Hrastniku na seji v tem mesecu sprejel pravilnik o določitvi krajevnih organizacij in podružnic ter o izvedbi volitev v krajevne organizacije SZDL. Tako bo po območjih stanovanjskih skupnosti in krajevnihk odborov 18 krajevnih organizacij SZDL, pri teh bodo pa formirali 19 podružnic KO SZDL.
V teh dneh so tudi na območju hrastniške občine volilni sestanki članstva SZDL. Udeležba na volilnih sestankih je zelo dobra in se suče med 80 in 100 člani SZDL. V Suhadolu, ki ima komaj pet hiš, je bilo na volilnem sestanku kar 18 članov te naše najmnožičnejše organizacije. Letne konference krajevnih organizacij SZDL v hrastniški občini bodo zaključene v prvih dneh novembra, računajo pa, da bo občinska konferenca SZDL v Hrastniku 11. decembra.
nlju 1949 lz treh privatnih podjetij. To podjetje s« je L marca 1953 preimepovalo v Zasavsko lesno Industrijo Litija. Podjetje je pa že v letu 195« zaradi neurejenega poslovanja ln npizvrše-vanja obveznosti zašlo v težave. Talko Je Mila Imenovana tudi prisilna uprava podjetja,
Ze v času prisilne uprave se je podjetje združilo z obratom Lesnoindustrijskega podjetja Ljubljana v Zagorici in z obratom podjetja »Tesar« iz Šmartnega pni Libiji, l. januarja 1957 je pa bilo ustanovljeno novo podjetje
LESNA INDUSTRIJA LITIJA
V začetku sita delavski »vet in upravni odbor zastavila vse sile, da se delavsko samoupravljanje uveljavi v praksi ln podjetje vodi v skladu z obstoječimi predpisi im težnjami neposrednih proizvajalcev. Vendar so pogostno menjavanje vodilnih uslužbencev stalne reorganizacije in nesposobnost nekaterih vodilnih uslužbencev zavirali hitrejši in kvalitetnejši razvoj organov delavskega samoupravljanja. Organi samoupravljanja se niso dovolj posvetili problemom same proizvodnje, Izboljšanju kvalitete izdelkov, Izboljšanju organizacije poslovanja, saj so morali stalno reševati kadrovska vprašanja in se boriti proti raznim negativnim pojavom In težnjam posameznikov, ki so, kot je bilo že omenjeno, privedle podjetje pod prisilno upravo.
PO LETU 1957 SO VIDNI VEČJI GOSPODARSKI USPP.HI
Do kvalitetnejšega ln uspešnejšega dela organov delavskega samoupravljanja je prišlo po letu 1957, po ustanovitvi Lesne in-■ 11«
Idr
uspehi podjetja. Iz leta v leto se ustvarja večji celoten dohodek, ob tem se pa zaposluje vedno manj delovne sile. Zaradi večje-;a prizadevanja delovnega ko-ektiva se je povečal tudi osebni dohodek, vendar pri tem niso po zabili na utrjevanje rezervnega sklada. Podatki o lastni udeležbi prt rekonstrukciji podjetja pa zgovorno pričajo, da so organi delavskega samoupravljanja vodili pravlno politiko za razširitev podjetja. Naj še omentmo da se Je v desetih letih zvrstilo v organih delavskega samoupravljanja preko 150 članov delovnega kolektiva.
Ker je obrat v Litiji že rasta-rel ln ni imel pogojev za nadalj-nle delo. Je delavski svet sklenil lotiti se rekonstrukcije turnirskega obrata. Izdelani so bili potrebni načrti, najeli so pa tudi investicijsko posojilo v višini skoro 78 milijonov dinarjev. Tako so /gradili novo, proizvodnji furnirja primerno halo jo opremili s tran»portn'mii mehaničnimi sredstvi tipa »Demag« za lažjo manipulacijo s turnirsko hlodovino; nakupili »o nove stroje in ure-
dustrije Litija. Po tem obdobju »o vidni tudi večji gospodarski
IS
dili prostore za sušilnico. Poudariti velja, da ima podjetje večkrat težave pri odolačevanju deviznega kredita, ker Je devizni efekt izračunan na osnovi zmogljivosti Italijanskega turnirskega noža; podjetje je pa bilo primorano, na je tak stroj kupilo na Češkoslovaškem (ta ima pa zmo-Rljlvost komaj 42» kvadratnih metrov furnirja). Razen tega so uredili oziroma zgradili lesen provizorij v obratu v Šmartnem Prt Litiji za izdelovanje vgrajenega stavbnega pohištva. Podjetje sl je že tudi ustvarilo ugled pri inozemskih kupcih in izvaža izdelke v ZSSR, Poljsko, vzhodno ln Zahodno Nemčijo Avstrijo, Malijo Itd.
VSE VEČJA SKRB ZA DELOVNEGA ČLOVEKA
Organi delavskega samoupravljanja v Lesni industriji v LitlJJ so se doslej ukvarjati tudi s problematiko higiensko-tehnične zaščite pri delu. Ustvarjeni so bolj. šl delovni pogoji, kupili so zaščitna sredstva ln delovno obleko, zaposlili so varnostnega tehnika Itd. To se že sedat odraža v zmanjšanju števila nesreč, v Ilustracijo naj navedemo, da je število obratnih nezgod padlo pod povprečje zadnjih let. V podjetju si prizadevajo, da bi člani delovnega kolektiva dobivati toplo malico. Dogovarjajo se že. da bi v obratu v Šmartnem zaposleni delavci prejemali toplo malico lz obrata družbene prehrane iz Tovarne usnja in krzna.
V Lesni Industriji v Lttiji v zadnjem času pospešeno rešujejo stanovanjsko vprašanje. Letos so pričeli graditi šeststano-vanjski blok v Šmartnem pri Litiji. Stanovanja v njem so že oddana šestim najpotrebnejšim prosilcem, ki so sodelovali z lastno udeležbo v višini 130.»»» dinarjev. Samska stanovanja v Zagorici jn v Šmartnem pri Litiji so vedno polna, zaradi premajhnega števila samskih stanovanj ne morejo zaposliti nove delovne sile.
Sicer velja pa še poudariti, da so organi delavskega samoupravljanja posvetili vso skrb Izobraževanju Slanov delovnega kolektiva Tudi v prihodnje bodo precejšen del svojih prizadevanj usmerili v izobraževanje članov kolektiva.
HENNI P0RTEN UMRLA
V Berlinu je prejšnjo soboto umrla Henni Porten, ena izmed najslavnejših igralk nemega filma, ki se je vsi starejši kmo obiskovalci dobro spominjajo. Omožena je bila z zdravnikom dr. Kaufmannotn. Dosegla je starost 70 let.
»Zasavski tednik« piše Hrastničanom | tutici nam ptSejo
Ko boste danes prebirali naš časnik in boste zagledali tudi naslov tega sestavka, boste verjetno mislili, da so se tovariši v tiskarni zmotili in postavili napačen naslov. Ne; tokrat ste se zmotili vi. Preveč vas je Hrastničanov, da bi lahko vsakemu posebej pisali o s$jmri, za katero ve verjetno le malokdo od vas, se pa nam zdj potrebno, da vam o njej govorimo v današnjem pismu.
Znano nam je, da ste že večkrat na zborih volivcev, sestankih SZDL in drugod razpravljali o preskrbi vašega kraja z mesom in mesnimi izdelki. Prav ste tedaj ugotovili, da preskrba s temi hranili v vašem kraju ni najboljša in da se včasih dogajajo stvari, ki nikakor ne morejo biti v čast delovnemu kolektivu Klavnice in mesnice iz Hrastnika. Dogodek, ki se je pripetil prejšnji ponedeljek in torek zasluži javno obsodbo vseh prebivalcev Hrastnika; hkrasti pa terja ta javna obsodba tudi odgovor na vprašanje, kaj delajo v podjetju fedavski samoupravni organi jn kaj člani Zveze komunistov, ki dopuščajo, da se je kaj takega, kot se je primerilo, sploh moglo zgoditi.
Prejšnji ponedeljek, 17. oiktobra, je upravnik Klavnice in mesnice v -Hrastniku franc Doberšek prosil veterinarskega inšpektorja občinskega ljudskega odbora Hrastnik Borisa Vahterja, da pregleda zaklane svinje, katere 90 po mnenju upravnika podjetja imele rdečico. Še tisti veder je prišel v Klavnico veterinarski inšpektor. Pregledal je zaklane svinje in ugo-
tovil pri treh svinjah lažje obolenje zaradi rdečice z izpuščaji, pri dveh pa akutno obolenje zaradi rdečice s splošnim rdečilom kože. Odredil je. da se morajo svinje z akutno rdečico uničiti kot neuporabne za prehrano Hrastničanov, in sicer tako, da se slanina raztopi in prida govejemu loju za industrijsko predelavo, meso se mora pa zakopati ali sežgati (ostale tri svinje z lažjim rdečičnjm obolenjem se lahko uporabijo samo za pre delavo in sicer tako, da se morajo salame šunkarice kuhati nepretrgoma najmanj eno uro pri 80 stopinj C). Vse to je veterinarski inšpektor naročil osebno upravniku podjetja Francu Dobršku.
Veterinarski inšpektor se je naslednji dan, to je v torek 18. oktobra, spet oglasil v Klavnici in mesnici Hrastnik. Zanimalo ga je namreč, kako so izpolnili njegovo naročilo. Ko je tako prišel v klavnico ob pol osmih zjutraj, je že videl, da so bile vse zaklane svinje mesarsko obdelane (iz vsake polovice svinje je bila že sneta koža s slanino.) Ko je nato vprašal upravnika Franca Do-berška in Franca Štravsa, kje so obolele svinje, sta mu odgovorila, da so »tam v kotu in da bodo pozneje naredili vse tako, kot jim je naročil«. V »jkotu« zaklanih obolelih svinj ni bilo, veterinarski inšpektor je tako lahko samo ugotovil, da so slanino že odpeljali v mesnice (kljub izredni prepovedi, da se svinje, ki so obolele za akutno rdečico, ne smejo prodajati niti predelovati!). Z enim od mesarskih pomočnikov se je nato
HX) let Steklarne Hrastnik
T hrastniški steklarni so že več tednov v teka priprave za praznovanje stoletnice tovarne. Še nekaj tednov je do konca novembra, ko bo ta slovesen jubilej. Pred dnevi je zasedal centralni odbor za to proslavo, ki je tudi pripravil pisan in slovesen jubilejni program. Ta spored predvideva razen obiskov večine odjemalcev tovarniških izd "'kov tudi kulturni in športni program, ki bo trajal cci teden. Celoten kolektiv tovarne sodeluje v teh pripravah. Opaziti je, da bo ta jnbilej Steklarne Hrastnik praznik, ki bo ostal slehernemu članu delovnega kolektiva v spominu.
Kulturni program za praznovanje stoletnice tovarne predvideva v dneh od 14. do 20. novembra 1.1. Teden jugoslovanskega filma. Dne 22. novembra bo dramska sekcija v počastitev tega jubileja uprizorila gledališko igro »Svet brez sovraštva-«. Dne 23. novembra bo na dnevnem redu koncert godbe na pihala Svobode II iz Hrastnika. Dne 24. novembra bo koncert moškega, ženskega in mešanega pevskega zbora Svobode II. Za dan 25. novembra je predviden šahovski turnir ter namiznoteniški turnir med hrastniškimi steklarji in kemičarji ter med šahisti Svobode I in Svobode II iz Hrastnika.
Dne 26. novembra bo mladinski oder uprizoril mladinsko igro »Tinko in Binko«. Za dan 27. novembra je predviden celodnevni spored raznih športnih tekmovanj: nogometni brzoturnir med člani kolektiva Steklarne, kolesarske dirke, kegljaški turnir s sodelovanjem kegljačev Proletarca Iz Zagorja in Partizanom iz Trbovelj. Če bo lepo vreme, bodo nadalje na sporedu kajaške tekme na Savi.
V torek, 29. novembra, na praznik republike, bo na sporedu slovesnost s podelitvijo priznanj In spominskih listin najstarejšim članom kolektiva hrastniške Steklarne, ogled tovarne po gostih, slovesen kulturni program ob sodelovanju Svobode II in Svobode I iz Hrastnika ter Pevskega društva z Dola pri Hrastniku.
Po kulturnem sporedu bo prosta zabava za goste in člane tovarniškega kolektiva.
Praznovanje stoletnice Steklarne bodo povezali s proslavo 10-letnlce delavskega samoupravljanja v tovarni.
Vsekakor bo obhajanje stoletnega jubileja Steklarne Hrastnik velik dogodek ne samo za njen kolektiv, temveč tudi za celotno hrastniško občino.
Ob stoletnici tovarne bo izšla brošura, v kateri bodo navedeni zgodovinski podatki o delu steklarskega kolektiva v Hrastniku.	Ra
napotil v mesnico pri Logarju, kjer je našel 18 kg slanine; v prodajalni na trgu pa še 14 kg slanine. Vso to slanino so ootem prenesli nazaj v klavnico. Kasneje so v klavnici pri Senici naložili v dva mesar ska pladnja 90 kg svinine in k> odnesli v kurilnico rudnika, kjer so jo sežgali. Ne v mesnicah, niti v sami klavnici veterinarski inšpektor ni našel mesa obolelih svinj. Lahko torej z vso mero odgovornosti zapišemo, da so meso obolelih svinj kratko in malo prodajali vam, Hrastničanom. Verjetno je pa tisti dan kdo izmed vas kupil tudi slanino obolelih svinj!
Morda je med vami kdo, ki si bo potem, ko bo prebral to naše pismo, sam pri sebi zastavil vprašanje; Ali je kaj takega sploh mogoče?
Da! Čeprav je skoraj nemogoče, se je zgodilo! Ne bi se spuščali v podrobnosti razglabljanja o tem. Kljub temu se nam pa nehote vsiljujejo naslednja vprašanja:
—	kako je mogoče, da je upravnik Klavnice in mesnice v Hrastniku Franc Doberšek kljub izrecni prepovedi dovolil prodajo mesa in slanine obolelih svinj in ni upošteval navodil veterinarskega inšpektorja?
—	kaj je storil upravni odbor podjetja potem, ko je izvedel za to skrajno neodgovorno in samovoljno početje upravnika podjetja?
—	kaj je storil za razčišče-nje te zadeve delovni kolektiv in kaj člani Zveze komunistov, ki so zaposleni v podjetju ter
—	kakšne kazni zahtevajo prebivalki Hrastnika za krivce, ki bi se skrajno neodgovornim m samovoljnim početjem lahko segli po življenjih Hrastničanov?
Igra z življenji Hrastničanov, ki kupujejo meso in mesne izdelke v Klavnici in mesnici v Hrastniku in Tri so si jo dovolili hrastniški mesarji, vsekakor nima mesta v naši socialistični družbi. Treba jo je ostro obsoditi in zahtevati, da krivce za to ostro kaznujejo. Hkrati s tem se naj pa ugotovi tudi soodgovornost celotnega delovnega kolektiva tega hrastniškega podjetja, Se posebej samoupravnih organov, ki so dopustili, da je lahko prišlo do izraza samovoljno odločanje upravnika tega podjetja.
Nočemo nikogar dolžiti, če ni bji krit■>. Hočemo pa, da vsa naša javnost najostreje zahteva, da se kaj takega v prihodnje ne bo več dogajalo; ne samo v hrastniški Klavnici in mesnici, pač pa vsepovsod tam, kjer je posredi prehrana in preskrba, prebivalstva. Hrastniški primer nas lahko tudi pouči, kuj bi se sicer lahko zgodilo ob nevestnem in samovoljnem početju, ko je bHo na kocki življenje določenih domačinov.
Naj zaključimo pisanje. Hoteli smo vas seznaniti s skrajno neodgovornim dejanjem hrastniških mesarjev in želimo, kot smo že navedli, da skupno z nami kar najostreje obsodite to početje. Zaključek k stvari bo vsekakor izreklo sodišče, saj je hrastniški občinski ljudski odbor že poslal prijavo o tem v postopek Okrajnemu javnemu tožilstvu. Gre namreč za kaznivo dejanje po 69. členu Temeljnega zakona o varstvu živine pred živinskimi kužnimi boleznimi (Ur. list FLRJ, štev. 26/54).
Upamo, da vam bomo lahko prihodnjič pisali pismo z drugačno vsebino. O tem, kako delate in kako ustvarjate sebi in drugim lepši jutrišnji dan.
Do tedaj vas pa lepo pozdravlja
Marijan LIPOVŠEK novinar Zasavskega tednika
HRASTNIK
Hrastniški šahisti so gostovali v 2alcu. — V
počastitev desetletnice delavskega samoupravljanja so šahisti DPD Svobode II iz Hrastnika vrnili obisk žalskim šahistom. Udeležili so se šahovskega brzoturnirja v Žalcu. Med 10 ekipami, ki so se na tem turnirju pomerile, so Hrastničani dosegli prav lepo 4. mesto. Po brzo-turnirju je šahovski mojster Bruno Parma izvedel simultanko, na kateri so sodelovali tudi šahisti hrastniške Svobode II, ki so z doseženimi uspehi prav zadovoljni. Razveseljivo je, da je hrastniški mladinec Fric Peršič dosegel proti šahovskemu mojstru zmago, medtem ko so Cveto Milenkovič, Lazo Gojgič ln Radenko Kata-nič z njim v simultanki remizirali.
Šahovska sekcija Svobode II je tudi drugače doma delavna ter v svojem klubu prireja redna mesečna tekmovanja, na katerih se igralci urijo ter izpopolnjujejo svoje šahovsko znanje. Uspehi so zaradi tega vidni na domačih tekmovanjih in tudi v drugih krajih. Razveseljivo je nadalje, da v sekciji deluje največ mladincev in pionirjev.
Prostovoljno delo hišnih svetov v Sp. Hrastniku. - Posamezni hišni sveti v spodnjem delu hrastniške doline so samoiniciativno začeli olep-šavati okolico svojih stanovanjskih hiš, pri čemer skoraj vsi stanovalci prostovoljno pomagajo. Najprej so začeli z delom pri hišnem svetu
št. 8, kjer so napravili največ s prostovoljni« delom krasno železno ograjo, pomagal jim J* pa tudi kolektiv tamkajšnje Steklarne. Nadalje so tu z udarniškim delom postavili novo krušno peč. Napravili so tudi akcijo za samopomoč ter nabrali v denarju preko 7000 din. Opravljeno delo predstavlja vrednost preko 100 tisoč dinarjev ter so stanovalci pri njem napravili nad 500 udarniških ur. Temu zgledu je sledil hišni svet št. 9. Tudi tu so stanovalci opravili rasna prostovoljna dela v vrednosti preko 100.000 din. Oba hišna sveta so sedaj začeli posnemati #e drugi hišni sveti. Poskus je vsekakor hvale vreden. Razveseljivo bi bilo, če bi akcija stanovalcev Sp. Hrastnika našla posnemalce še v drugih hišnih svetih in stanovanjskih skupnostih. Ob sporazumu ln dobri volji lahko stanovalci s prostovoljnim delom rešijo marsikatero vprašanje, ki jih tare.
Članski sestanek terenske organizacije SZDJ-- Pred kratkim je imela terenska organizacij* Socialistične zveze v Hrastniku, ki zajema okO-lje Steklarne ln Zasavja, članski sestanek. Na njem so izvolili delegate za občinsko konferenco SZDL Hrastnik. V referatu in razpravi so na sestanku v glavnem obravnavali spreme statuta, ki je bil sprejet na zadnjem kong SZDL Jugoslavije v Beogradu.	Ra.
VZORNI OBČNI ZBOR ŠOLSKE ZADRUGE V LITUl
Najboljšim pohvala in priznanje
Pred kratkim so imeli člani šolske zadruge osnovne šole v Litiji redni letni občni zbor, ki se ga je udeležilo preko petdeset članov zadruge. Občnemu zboru sta nadalje prisostvovala predstavnika društva prijateljev mladine im občinskega ljudskega odibora. od učiteljskega zbora, ki šteje trideset članov, sta pa bila prisotna le tovariš Roglič. vodja šolske zadruge in tovarišica SaVlijeva.
Občni zbor, kakršnega so imeli priliko videti, je vreden vse pohvale, saj ga je delovno predsedstvo, sestavljeno iz zadružnikov, odlično vodilo in je lahko za vzgled občnim zborom ne le zadružnikov, temveč tudi ostalim društvom in organizacijam.
Predsednik šolske zadruge je v svojem nagovoru lepo opisal uspehe zadruge, dosežene med letom in počitnicami. V tem letu so zadružniki vzorno are dilj sadovnjak in ze 'mjadni vrt, ki s pridelki vrta v celoti zalagajo šolsko kuhinjo, nekaj jih pa celo prodajo. Med počitnicami so pionirji-zadružniki vnovčili tudi sadje, kolikor ga niso sami pripravili za zimo. Omembe vreden je prav tako lepo urejen kokošnjak. Za rejo kokoši med počitnicami so formirali brigade, ki pa se niso najbolje obnesle. Zato so n,a občnem zboru sklenili, da bo treba v počitnicah obliko dela spremeniti. Vsekakor je pa vredno pohvale, da so se šolski zadružniki med ostalim lotili
V LITIJSKI OBČINI POSLEJ k KMETIJSKE ZADRUGE
Ze v eni zadnjih številk natega lista smo pisali, da tudi na območju litijske občine vse bolj izstopa potreba po ekonomski okrepitvi kmetijskih zadreg, da bodo tako lahko sposobne usmerjati kmetijsko proizvodnjo po sodobnih metodah. O tem so v zadnjem času razpravljali na sestankih zadružnih svetov in upmvnih odborov kmetijskih zadrug. Člani vodstev kmetijskih zadrug in sami kmetovalci so uvideli nujnost teh ukrepov. Kmetijske zadruge, ki jih je na območju litijske občine doslej osem, dejansko niso bile v moči, da v večjem obsegu in s sodobnimi prijemi pospešujejo kmetijsko proizvod njo. Na sestankih zadružnih svetov ki upravnih odborov kmetijskih zadrug in na izrednih občnih zborih kmetijskih
zadrug so zato sklenili, da bodo poslej na območju litijske občine le štiri kmetijske zadruge, in sicer:	Litija, Šmartno,
Dole in Gabrovka. Kmetijska zadruga Velika Kostrevnica se je združila s kmetijsko zadrugo Šmartno pri Litiji; kmetijske zadruge Slava, Vače in Kresnice pa s kmetijsko zadrugo v Litiji (ma)
čebelarstva, sai Imajo lastni ulnjak in čebele.
Za marljivo in vestno delo so na zboru najboljšim pionir-jem-zadružnikom razdelili v pohvalo in priznanje knjižne nagrade In diplome. Izvolili so tudi nov zadružni odbor, nadzorni odbor ter razsodišče, ki pa v minulem letu ni imelo nobenega primera za obravnavo, iz česar bi povzeli sklep, da so bili zadružniki pri svojem delu disciplinirani in neoporečni'. Po občnem zboru so predvajali mladim zadružnikom film v Las:-
ČASOPISI — REVUE — RADIO
V Trbovljah radi berejo časopise in revije, poslušajo radio, v zadnjem času pa gledajo tudi televizijske prenose. V Trbovljah je naročeno ali pa kupujejo v kolportaži 2858 izvodov dnevnikov, 7.928 tednikov. 412 štirinajstdnevnikov ter 4920 mesečnikov, revij In podobno — Članov Prešernove družbe je bilo v občini Trbovlje letos 1057; število je porastlo za 269. — Radijskih sprejemnikov je v kraju 4.240. televizijskih sprejemnikov je pa v občini do se daj 60.
Dramska družina DPD Svoboda-Center v Trbovljah gostuje v četrtek, dne 27. oktobra ob 19. uri v domu DPD Svoboda Trbovlje n s komedijo
»Dobrodošla Miss Agata«
Vstopnice se dobijo pri blagajni kina Svobode II. Vstopnina običajna.
Vljudno vabljeni!
Z JESENJO JE PRIŠEL V TRBOVLJE TUDI SUKRI S SVOJIMI VROČIMI MARONI
(Nadaljevanje.)
»Brez posla nisem, pač pa brez sobe.«
»Potem vam lahko nekaj svetujem. Mi smo se zanimali za neko sobo na Plače de la Republique, pa je na žalost še manjša od tiste, v kateri zdaj stanujemo, in razen tega leži v petem nadstropju, čisto pod streho. Za vas bi bila pa morda primerna.«
»In kakšen je natančen naslov?« se ie pozanimal Primož.
»Plače de la Republique 17. Kar pri hišniku vprašajte.«
»Najlepša hvala. Ali boste cigareto?«
»Bom. Kakor vidim, tudi vi kadite »Caporal bleu«.* Ne vem, kaj je Angležem in Amerikancem, da si prižigajo tiste priskutne, odišavljene cigarete, z bledorumenim tobakom, ki še slame ni vreden. Zdaj pa grem. Želim vam, da se na trgu Republike pogodite za sobo, saj draga ni — petdeset frankov na mesec, to je skoraj zastonj. Lahko noč, gospod!«
»Lahko noč in hvala lepa!«
Nesrečni gravčr se je odpravil proti postajališču avtomobilov in Primož se je zamislil. Trpin, ki sam nima pravega stanovanja, mu hoče pomagati do sobe! In kakor kaže, je prilika res ugodna. Petdeset frankov! To se niti njegovi pivovarniški mezdi ne bo dosti poznalo. Takoj zjutraj bo šel pogledat, samo prej bo telefoniral v pivovarno še za en dan dopusta.
Ker je bil od sedenja že precej premražen, je vstal in pogledal na uro: pol petih. Odkorakal je nazaj proti Plače Pigalle, kjer je bilo še vedno živahno kakor na drugih pa-rjSkh trgih opoldne. Na vogalih so postavali beli in temnopolti gizdalini, po pločniku so se sprehajate. »tr-■Rake z ljubeznijo«, avtomobili, za-MŠeni s prešernimi ponočnjaki, so
NA DNU PARIZA
prihajali in odhajali v strnjenih vrstah.
Primož je zavil na levo in se spustil po montmartrskem griču navzdol. Tam niso bile ulice več tako bleščeče osvetljene, po temnih kotih so stali sumljivi moški, ki so se pogovarjali ali prepirali z vlačugami Primož je mimogrede ujel te-le besede:
»Lažeš! Tisti tip ne da nikdar manj kakor pet sto frankov. Nikar ne govori, da te je izkoristil za stotak. Sem z denarjem, ali te bom pa nagnal domov. Ali misliš, da te zato Ščitim in ti pomagam, da se boš norčevala iz mene? Saj veš, da je v Parizu cipa brez varuha cunja, ki jo vsak pohotnež lahko potepta.«
Menda je svarilo pomagalo, kajti ženska je začela »dragega Roberta« prositi, naj se ne jezi.
Primož je nadaljeval svojo pot. Pred nekim zanikrnim hotelom mu je prišla naproti bleda ženska prikazen. Pogledal jo je v obraz in se zdrznil.
»Blanche! Ali si ti, ali nisi?«
Nočna sprehajalka je uprla vanj svoje začudene oči in stopila korak nazaj, ko da bi hotela zbežati.
»Kaj pa delaš tukaj ob tej uri. draga B!anche’>«
»Saj si lahko misliš, kaj delam Da, tako je življenje!«
Blanche je bila njegova velika ljubezen v času ko je šele prišel
*— Znamka francoskih cigaret z
močnim kolonialnim
cigaret z tobakom
študirat v Pariz. Takrat je bila prodajalka v »Grands magasins du Lou-vre«*, stanovala je pa tam daleč zunaj v Asnieresu, od koder se je vsak dan vozila v službo in nazaj. Ker ni bilo časa, da bi se vraščala za kosilo domov, je prihajala opoldne v Luksemburški vrt; na klopi v kakem zatišju je použila sendvič ali zavitek pečenega krompirja, kakor dela to toliko mladih in slabo plačanih uslužbenk, ki se morajo zaradi oddaljenega doma opoldne zateči v javne parke in se jih je zato prijel vzdevek: »midinettes« — »opoldan-čice«. Na sprehodu skozi drevored se je spoznal z njo in poslej je tudi on najraje hodil sedet za kosilo v park. Koliko prekrasnih trenutkov sta preživela skupaj, bodisi v Parizu, bodisi na sprehodih v okolici! Primož je pri tem dekletu doživel nekaj, kar se mu je zdelo prej nemogoče, saj je slišal toliko slabega o lahkotnih Francozinjah. Kljub temu, da ga je imela zelo rada, se Blanche ni marala spuščati z njim v kake intimnosti, češ da je za to čas po poroki. Na poroko pa Primož ne tedaj ne pozneje »ploh ni mislil, in tako je ostalo pri idealni ljubezni A ko se je po počitnicah vrnil v Pariz, je ni nikjer več našel. V Asnieresu so mu povedali, da se je družina Guerin izselila; kam, tega mu nihče ni vedel povedati.
In zdaj jo vidi tukajle pred seboj
—	na lovu za sramotnim zaslužkom
—	njo, ki ntu ni	dovolila kaj
drugega kakor p«r»»7
Skupaj sta začela hoditi po pločniku gor in dol in povedala mu je svojo zgodbo.
Njen oče je bil klepar in je pri popravljanju žlebov tako nesrečno padel, da je na poškodbah umrl. Mati jči- bila doma iz Burgundije; in ker je imela tam še nekaj sorodnikov, se je v stiski odločila za preselitev na deželo; saj je tisto, kar je Blanche zaslužila kot prodajalka, zadostovalo koma) zanjo, ne pa še za mater in še troje mlajših otrok — sestro in dva brata. Nesrečna vdova se ni ustrašila kmečkega dela in skupaj z Blanche sta si zaslužili kruh pri sorodnikih in pri drugih posestnikih v vasi.
In potem? Sin bogatega vinskega trgovca jo je zapeljal. Iz strahu pred sramoto je dala plod odpraviti. Obsojena je bila na eno leto ječe in potem ji na kmetih ni bilo več obstanka, ker so ljudje kazali za njo kakor za zločinko. Vrnila se je v Pariz, a v »Grands Magasins du Louvre« ni bilo zanjo nobenega mesta več. Drugod so prodajalke tudi raje odpuščali, kakor sprejemali nove, ker je gospodarska kriza naraščala in je bilo čedalje več delovnih rok brezposelnih V stiski je nrodala vse svoje stvar; — skratka, zgubila je dom, kruh in streho in ostala ji je samo še cesta.
»Na vse se človek privadi,«\ je dejala. »Ce me že domači zaničujejo in sramotijo zaradi nesreče, ki me ji zadela, potem mi je pač vseeno,
kaj mislijo drugi o mojem življenju. Pred teboj mi je res nerodno: ko bi bila vedela, da te bom srečala, bi se ti izognila. Kar groza me je, če se spomnim, kakšno si me spoznal nekdaj in kakšno si me našel sedaj.«
»Oh, Blanche, ali si ti kriva, če je svet tako umazan? Tako reci kakor tisti zamorec, ki so ga hoteli ponižati: »Cm sem res, srce pa je belo!« Samo, da je tebe življenje očrnilo. Kdo ve, kaj b o ie z menoj, draga Blanchel Moram ti povedati, da sem ravno tako na cesti kakor ti.«
»Kaj praviš — da si na cesti7«
»Na žalost, ali pa na veselje — to je odvisno od tega, kako se bo ■cončaJ moj poskus.«
»Kakšen poskus?«
. »Da, Blanchel Tebe je življenje pahnilo v kalen vrtinec, jaz sem pa sam skočil vanj — kar tako za poskušajo, če bom utonil ali ne. Dovol i mi je bilo tiste osladnosti, ki se 1 i pravi »mirna malomeščanska sreča«. Hočem se prepričati, na kakšni umazaniji je zgrajena! Naj bo le kakor koli — že se potopiš nalašč ali po nesreči — otepati se moraš in boriti. Zato si kar lahko.podava rokdrana Blanche! Ne bom te več motil. Čimbolj je kruh trd in grenak tembolj je čas drag. Želim ti veliko sreče! Oba se vrtiva na dnu ve'ike-qa, umazanega kotla, s tem pa Še ni rečeno, da ne bora neko* spet splavala na površje. Sai res: ali bi bila kaj huda, če bi ti malo pomagal?«
»Kako to misliš?«
»No, dosti nimam, a nekaj bi ti fe lahko dal.«
»Kaj ti ne pride na misel! Ohrani me v takem spominu, v kakršnem si me imel doslej, nikdar te nisem ničesar prosila Lahko noč!«
»Lahko noč, Blanche!«
ni šolski dvorani ter jim za zaključek priredili še okusno pripravljeno kosilo.
Mnenja smo. da je dolžnost vseh forumov, posebno P« *« učiteljskega aktiva šole. da v prihodnje posvečajo več pokornosti mladim zadružnikom ter jim dajo potrebno moralno in po možnosti tudi materialno izpodbudo.
Trboveljska
kronika
Duh pečenega kostanja in prvi sneg na Mrzlici že zimo nam oznanja.
Tudi pričetek regulacije poteka v centru, nam jo oznanjuje in pa potrošnik, kt zimsko robo vnet si že kupuje.
Za razvedrilo preskrbeli smo, kolikor se pač dš.
Razpisan je že abonma do stotega oktobra za naše gledališče.
Za to sezono v to svetišče
so Svobodaši iz Centra
premierno Miss Agato dali
ter so aplavz bolj redek
si za njo pobrali,
ker publika z obiskom
je zopet zatajila,
verjetno še vnaprej
bo svoje simpatije
za Avsenike le gojila.
rudi likovni vzgoji
pozornost se posveča vedno boi)..
Trije »mladeniči« v foyerju
pokazali so delež svoj
na polju likovnih stvaritev.
Za njimi ravno tam razstava HTZ v tednu varnosti je doživela otvoritev.
Obisk so državljani ji kar dostojen poklonili, verjetno so se Iz te stroke marsičesa naučili.
Na športnem polju zdaj le žogobrc, rokometaš in pa atlet kraljuje. Medtem ko rokomet kar vidno nazaduje, se žogobrc povzpenja v lestvici vsak teden više, a naš atlet zadovoljive rezultate v anale piše.	PU
80-191 kliče 02
LITIJA 02:
Dne 10. oktobra 1960 se Je na cesti lil. reda v Sopoti pripetila hujša prometna nesreča- Martin Celestina je vozil motorno kolo brez vozniškega dovoljenja in ne da W imel na motornem kolesu luč. N** sproti mu Je pripeljal Frfderi* Zonta s konjsko vprego, prav tak« brez luči. Motorist se je zaletel • konja ter pri tem padel in dobj* hujše telesne poškodbe. Materi**' ne škode je okoli 70.000 din. ,
Dne 21. oktobra 1960 je ob 19. vlak na progi Ljubljana-Zidaj® most v Jevnici povozil in t«*” poškodoval neznanega moške#*-Poškodovanca- so prepeljali v b®*" nlšnlco. Ker Je bil v nezavesti ni imel pri sebi osebne izkazmC** identitete še niso mogH u gotovi«-
Dne 22. oktobra 1960 se Je ob »■ uri pripetila lažja prometna sreča v Litiji na Ponoviški Mopedist Pavel Matos Je vozil Fj sredi ceste in se zaletel v naspri”' vozeči osebni avtomobil S— ki ga je opravljal Marijan KObO« Mopedist je bil laže poškodovjp materialne škode je okoli 8000 »—j
Dne 22. oktobra 1960 ob je pripetila v Šmartnem pri na cesti III. reda hujša prom«w nezgoda. Kolesar Ludvik Vidic je peljal s kolesom v Šmartno j luči in po levi strani ceste. ZftjTL, se Je v nasproti prihajajočo u*® Hegler. Olga Hegler je bila laž« gL skodovana, kolesar Ludvik je pa umrl za poškodbami. |(
Dne 20. oktobra 1900 ob 15.9"
|e v Litiji na cesti IH. red* ** (lila hujša prometna nesreča. »^ nik osebnega avtomobila S-*. Jože Kladnik Je vozil iz proti Litiji z zmerno hitrostjo-je pripeljal v Litiji do Prv®
Je skočila pod avto 5-k-tna je Vidergar s skirojem, za njo P*-f, 1-lctna Mojca Velikonja. V-oe,A0i. leva Je bila na mestu mrtva.
-a Velikonja pa laže poškodov«*-^
Dne 22. oktobra ob 9.15 pripetila na železniškem Pr*Lja. v Litiji lažja prometna MJJ g«
V	ocnlk osebnega avtomobil* r
11875 Ivan Pintar Je vozil laz. V tem času sta delavc* 1Bjl» Mušič in Mustafa Kreltič P«r , no železniškem tiru voziček -ga njim zadela v zadnji del ose tl* avtomobila. Škode Je za oh soč dinarjev.
TRBOVLJE 02!	,0.5J
Dne 21. oktobra 1960 J« «». it*" vozil osebni avtomobil °P » p« kord Franc Kržan iz cesti s Podmeje proti Trb« ^ o*
V	Gabrskem Je s steze pri*®L o* cesto neznan otrok. Voznik zj, te bi se umaknil otroku, **”' ,v*«' zaletel v obcestni kamen. rj» g%r mobllu Je za okoli »n (Kio ftr (le. Otrok Je takoj po nesr« begnll.
ZAGORJE 81-002:
HRASTNni 81-602:
RADEČE 81-902:
Na območju postaj LM Ju ob Savi, Hrastniku 1» zudujent času ul bilo nesreč.
'0
OD SREDE DO SREDE
SC NOGOMETNA LIGA
Zastužena zmaga
RUDAR : MARIBOR 3:1 (3:1)
ROKOMET
Za tekmo Je vladalo precejšnje Janimanje, saj se je ra stadionu ®ralo preko 1500 gledalcev, ki so olll z igro Rudarja gotovo zadovoljni. Gostje so se predstavili s fvojo najboljšo enajsterico, ki pa tekrat kljub tehnično dobri Igri domačim ni bila kos. Tekma je v Prvem delu potekala v precej hitrem tempu In premoči domačih Vse do 20. minute kljub nenehnim Jepadom ni bilo uspeha, toda požrtvovalna in smiselna igra z nevarnimi napadi je dala obilo upajte Rudarju, saj so gostje le redko ogrožali njihova vrata. Prvi gol te dosegel Breznikar, ko se je v *hem izmed prodorov nenadoma odločil za strel in tako presenetil dobrega vratarja Vabiča. Proti pričakovanju so pa gostje kmalu izenačili. sodnik je dosodil prosti ■tre:, ki so ga spretno izkoristili,
V nadaljevanju so pa ponovno' “Stali podrejeno vlogo. Ze v 40. tetn-utt je s strelom z glavo do-Pred koncem prvega polčasa je pa *egel vodstvo za Rudarja Mak, tik Opresnik na predložek Knavsa povišal rizuitat na 3:1.
V zaeetku drugega dela so ir.iell domači še nadalje premoč, toda Prednosti niso izkoristili, ker je napadalce spremljala smola, saj •* je žoga trikrat odbila od vratnice, Opresnik pa povsem upravičeno dosojene enajstmetrovke ni realiziral, ker je vratarju Vablču Jšpelo strel odbiti. Tako se je igra nadaljevala z nespremenjenim rezultatom. Zal pa je igra postajala Vse bolj ostra ln v trenutkih pre-
cej groba, kar je gotovo zasluga gostov. Vso grajo zasluži tudi sodnik Kološa iz Murske Sobote, ki v drugem delu tekme ni imel Igre v rokah in je pri presoji prekrškov očitno dajal prednost gostom. Tako je med Igro opominjal domače igralce, medtem ko na namerni udarec Betija, ko je le-ta ležal na tleh ln z nogo udaril Rudarjevega napadalca, sploh ni reagiral. Nogometna zveza bi pri delegiranju sodnikov za tako važne tekme morala upoštevati njih kvaliteto. Vodstvo NK Maribora je vložilo protest z motivacijo, da je bil gol Rudarja dosežen iz ofside pozicije. Rudar je tokrat zaigral precej bolje kot v prejšnjih kolih In je zmaga povsem zaslužena. -V moštvu so nastopili: Zagorc, Gradišek, Knez, Bostič, Sbrel, Pristov, Mak (Knavsi, Suljagič, Breznikar, Jerše ln Opresnik.
V predtekmi so mladinci izgubili tekmo z »Mariborom« s 3:0. skoraj vso tekmo so Igrali z 10 igralci, ker je sodnik povsem neupravičeno Izključil Drakslerja, češ da je namerno udaril soigralca. Kot smo videli ln tudi pri zaslišanju obeh prizadetih se je izkazalo, da to ni res. Nešportno in vse graje.vredno »potezo« pa je napravil mariborski trener, ki je Izjavo mladega nogometaša, ki pravi, da je bil udarec po nerodnosti, samovoljno prečrtal.
Ali bomo tako vzgajali mladi naraščaj? Vzgajajmo kvalitetne in predvsem poštene športnike!
ZASAVSKA ROKOMETNA LIGA VODI PARTIZAN RADEČE
.V senci večjih in manjših »POrtnlh dogodkov, ki redno pol-Hido stolpce naših časopisov, tudi rokometaši Zasavja pridno tek-
Pihjejo, vendar tokrat prvič v svoji lastni zasavski ligi. Misel, da bi organi/.-: rali lastno ligo je med ■Utrnii že dolgo tlela a so zaradi razdelitve po okrajih morali sodelovati nekateri v ljubljanski,
Jriigi pa v dolenjski okrajni ligi.
“Šveda ;e bilo tako tekmovanje Prago m se prav zato rokomet v Zasavju ni mogel bolj razvijati.
Letos je pa komisija za roko-teet pn okrajni zvezi za telesno JJžgojo sklenila spremeniti dose-aanji način tekmovanja v okraj-™h ligah. To na ta način, da "krajna liga razpade in da se “ornorajo trije rokometni centri,
* to za Ljubljano — mesto, dolenjski in zasavski center. Vsak ••h centrov ima svojo ligo In »a-Stektocno vodi tekmovanje v njej.
“Urnir zmagovalnih ekip dš o-krajnega prvaka, ki ima pravico sodelovanja na kvalifikacijah za Jptoo v republiško ligo. Ta nadte tekmovanja ima več prednosti, najvažnejši je pa ta, da obsegajo ti centri pravzaprav le tea.hne teritorije, zato so strojiti tekmovanj minimalni ln je tako tekmovanje omogočeno tudi revnejšim klubom, sekcijam, a
‘udi šolam V zasavskem centru je JJtljučenlh trenutno šest ekip,
®ar je sicer za začetek dovolj,
Jtee pa kaže, da se bo stanje kmalu izboljšalo, saj so nekateri hov; klubi že pričeli z delom, vendar se še borijo z raznimi temami. kot na primer; nedograjeno igrišče, premalo Igralcev 111 podobno. To pa Je sčasoma mo-S°fe urediti, tako da bo tudi ta prihodnje leto že močnejša.
Do sedaj so bila sicer odigrala že štiri kola, vendar se ;e fartraan iz' Zidanega mosta pri-|rJučil 5e,]e v tretjem kolu ln je ‘Cstvica zaradi! tega še nepopolna. Čeprav manjka do konca tek. teovanja le še eno kolo. je položaj Ija vrhu tabele še nejasen. Ven-lahkb že damo vsaj približno jtarakteristilko za posamezne klu-
Trenutno je na čelu PARTI-foN k RADEČ, vendarle edini,
*' 3« odigral vse štiri tekme. Nje-f°v izkupiček je zelo dober, saj i* razen v Trbovljah, kjer je rejv samo eno točko, prepričljivo Premaga) vse nasprotnike. Rade-ghom se pozna, da že drugo leto SjteJo v skoraj vedno enaki po-jaito Je ekte.a vlgrana in JteslH zelo nevaren nasprotnik, ižadnjem kolu 'Era doma s rjVničani. vsekakor je v tej tek-Sj favorjt in-bodo Radečani ver-rjo čez zimo ostali na čelu •estvice,
< ^teugl kandidat za prvo mesto RUDAR Tudi ta je nevaren »ritoik, posebno na domačem .snsfu značilna zanj je dobra rta^kkra obramba vendar so Ru-str2i6vci včasih nekoliko slabi v napadu. Do konca je--oskega prvenstva mora Rudar gttSftetl še dve tekmi, namreč z teiSr6*11 ln krškimi igralci. V “tei š prvimi so Rudarjeve! fa- 12. Litija
voriti, teže bo pa v Krškem. Zmaga jim laihko prinese prvo mesto, poraz pa tretje. Zato bo borba ostra.
PARTIZAN KRŠKO Je sicer formalno novoustanovljena ekipa, vendar je to bivša »Celuloza«, saj vsi njeni igralci sedaj igrajo p.rt partizanu. Lansko leto so le-»i v dolenjski ligi osvojili drugo mesto, takoj za Brežicami, lOčnejšiih ekip na
Jim Je pa po-aj začasno vzel
in bili ena naj mo Dolenjskem. Letos raz v Radečah vsaj prvo mesto. Tudi zanje bo tekma z Rudarjem odločilna, v drugi tekmi z Zldanomoščani pa bodo verjetno pobrali obe točki.
SEVNlCANi so letos oslabljeni. Nekateri dobri Igralci so zaradi študiranja prenehali igrati, tako da Je ekipa sedaj nevigrana in ni ravno kandidat za najboljše mesto. Vendar pa lahko še pre-
tipa
zimo opomogla in spomladi teže dosegala točke.
PARTIZAN BREŽICE sodeluje v tem tekmovanju, podobno kot Rudar, z drugo ekipo. Najboljši igralci so v prvem moštvu. Razveseljivo Je pa to, da je druga ekipa zelo mlada in da so fantje zelo borbeni. Tako bo to moštvo gotovo dalo za prvoligaše še marsikaterega dobrega igralca. To je pa konec koncev smoter njihovega kluba.
ZIDANI MOST je trenutno na zadnjem mestu, vendar Je ekipa odigrala le dve tekmi, in sicer z Rudarjem in Radečami. Vendar bi bilo napak, če bi Igralcem začasen neuspeh vzel voljo za nadaljnje sodelovanje. Treba Je namreč poudariti, da deluje ta ekpa pod najslabšimi pogoji in je treba že sam njen nastop v ligi toplo pozdraviti. Že samo to, da igralci nimajo niti svojega igrišča ter morajo zato trenirati in igrati v Radečah, že dovolj pove. Vendar pa bodo ob dobri volji, predvsem pa ob večji disciplin! igralcev gotovo kmalu dosegli večje uspehe,
To bi bil kratek oris zasavske lige. vendar pa tudi tu velja, da je žoga okrogla ln da so presenečenja vedno mogoča. Trenutno je pa situacija naslednja:
Radeče
Rudar
Krško
Sevnica
Brežice
Zid. most
4 3 3 3 3 3 3 1 3 0 2 0
90:53
77:41
52:46
49:67
50:69
15:57
-air.
LESTVICA PO VI. KOLU TEKMOVANJA V LNP:
I. Graflčar	8	6	0	0	13:1	12
2. Rudar (H)	6	6	0	0	22:5	12
3. Papimičar	6	5	1	0	12:5	11
4. Brastvo	8	2	3	1	12:10	7
5. Duplica	6	2	1	3	8:9	6
6. Kamnik	8	2	1	3	11:16	5
7. Kočevje	5	2	0	3	9:10	4
8. Proletarec	6	2	0	4	9:11	4
9. Javornik	6	1	2	3	8:18	4
10. Sava	5	1	1	3	7:9	S
11. Oiympia	6	0	2	4	2:12	2
12. Litija	6	0	1	S	3:10	1
Poroke
PORAZ RUDARJA
Rudar je tokrat nastopil kot gost v Mariboru, kjer je moral gostoljubno prepustiti obe točki domačemu Kovinarju. Tekmo je izgubil s 14:12 (7:9). Rudar je Imel več možnosti, toda proti koncu je ponovil nekatere slabosti, ki ga zadnje čase spremljajo. Temu se je pa pridružite še smola v obliki sodnika, ki je stalno ogrožal zmago gostov s svoiimi odločitvami in končno domačim poklonil obe točki. O tekmi bi najbolje na kratko lahko napisali samo tole: Zmagal je Kladivar, dosegel je 14 golov in to S iz penala. Dva Izmed teh je Urlep realiziral v zadnji minuti. Ali ni že čas da bi RZS enkrat dokončno uredila svoje sodniške vrste, ali pa bomo domačim že kar vnaprej pisali obe točki.
Gole so dosegli: Skrinlar 2. Zupančič 1. Ačkun 6. Žagar 3, za domače pa je bjl najuspešnejši Urlep z 8 zadetki.
PRVA 7MHRIT JENSKE EKIPE
Končno so tudi ženske v lestvici republiške lige, kjer leto« prvič nastopajo, pripisale prvi dve točki. Premagale so ekipo Storžiča z rezultatom 8:5 (4:2).
LJUBLJANSKA NOGOMETNA P0DZVEZA
RUDAR (HRASTNIK) : GLYMPIJA 3:0 p. f.
V nedeljo bt moral Igrati hrast-niškl Rudar na svojem igrišču z moštvom 01ympie iz Ljubljane. Gostov pa ni bilo ln so zato zmagali Hrastničani brez tekme z rezultatom 3:0 p. f.
SAMO TOČKA ZA BRATSTVO IZ HRASTNIKA
BRATSTVO : KAMNIK 1:1
Nogometaši Bratstva so Igrali v nedeljo prvenstveno tekmo z »borbenimi« Igralci doma. Točka s te tekme ni najbolje za nogometaše Bratstva. Kaže, da v tem nogometnem kolektivu nekaj ni v redu.
PROLETAREC OSTAL PRAZNIH ROK
JAVORNIK (RAKEK) : PROLETAREC 3:2 (1:1)
Zagorski nogometaši so že drugo nedeljo zapored ostali brez točk. Tokrat so pustili obe točki na Rakeku. Premagal jih je domači Javornik. -Prvi gol so dali Zagorjani, in sicer sami v testno mrežo. Za Proletarca sta bite pa uspešna Praznik in Marn (iz 11-metrovke).
. Sodnik ni imel ravno najboljšega dneva ln Je razveljavil gol, ki so ga dosegu gostje. Pijani gledalci so vdirali na Igrišče, med tekmo pa metali razne predmete v Igralce lz Zagorja. Kdaj bo red na nogometnih igriščih?
LITUA NA ZADNJEM MESTU
LITIJA: KOČEVJE 0:1
Litiji v letošnjem tekmovanju v LNP ne gre in ne gre. Moštvo izgublja tekme tudi doma. Ce bo šlo tudi naprej tako, bo verjetno Litiji ostala nekje na dnu prvenstvene lestvioe. Upravičeno se vprašujemo, kaj Je z nogometaši Litije?
OSTALI IZIDI S TEKEM ZASAVSKIH ŠPORTNIKOV
na Vrhniki: prvenstvena tekma I. razreda LNP - Usnjar (Vrhnika : Svoboda (Kisovec) 1:2 (moštvo Svobode iz Kisovca Je še naprej v vodstvu v tem tekmovanju);
na Rakeku: mladinci - Javornik : Proletarec 1:0 (gole za Proletarca sta dosegla Husadžinovič 5 ln Darko Zupan 4);
v Ljubljani: B moštvo - Odred: Proletarec 3:8 (2:2) (za Zagorjane sta bila uspešna Blažič 3 ln Hrnčič l, dobro sta pa igrala vratar in ožja obramba);
v Zagorju: pionirji - Proletarec I. : Bratstvo I. 1:1;
v Kisovcu: pionirji - Svoboda (Kisovec) : Proletarec IL 14:0.
Naročajte se na »Zasavski tednik«
Brežice: Rajko Milič, pred. učitelj, Bos. Dubica, ln Ivanka Kerin učiteljica iz Silovca.
Hrastnik: Ivan Mele, tesar iz Dola, in Marija Kačič, trg. pom. lz Hrastnika.
Zagorje:	Jože Marin, delavec.
Loke I, in Alojzija Zakralšek, pletilja lz Lok 1; Bogomir Mars, rudar, Kolk 11. in Alojzija Vezaj, delavka. Seniše 3.
Trbovlje: Erik Ložar, študent iz Trbovelj, in Joža Dolar, študentka Iz Trbovelj: Vladko Jan. rudar lz Ceč. in Ana Cešnjevar. kuh. pom. iz Trbovelj; Marijan Tu ase), strugar Iz Trbovelj, in Marta Virant, kurirka lz Trbovelj.
Kino »Svoboda-Zasavje« v Trbovljah: 26. okt. ruski barv film »Stiridesetprvi«; 27. in 28 okt. amer. barv. film »Borba za posest«; 29.-31. okt. jugosl film »Ciganka« ob 17 in 19.15 Kino -Svoboda II« v Hrastniku: 26. in 27. okt. amer. barv CS film »Mesto Pejton«; 29 do 31. okt. franc. barv. CS film »Blago z obale Durence«.
MULI OGLASI
Prodam dobro ohranjen moped in sobno omaro. — Mirko Golob. Trbovlje — K—4

Ugodno prodam gosto nasa-ien sadovnjak z zidanico in nekaj gozda, 10 minut od centra Laškega. — Ivan Vozelj, Trbovlje, Savinjska c. 11 a.
OLJNATE umetniške slike, k* kršnekoli želite, izdeluje »n lidno slikar Svagelj, Trbov Ije.
Po ugodni ceni naprodaj enodružinska hiša. Takoj vseljiva, ugodna prilika. — Infor macije ii prijaznosti pri Jožetu Forte. Trbovlje, Globu-šak 18

Brežice: Rozalija Volčanjk. Do-lenla vas 62. deklico: Marija Pi-nek. KUuč 59. dečka: Terezija Pla-zar. Vrh 48. dečka: Frančiška Dru-govič. Blatno 43. deklico: Martta Klemenčič. Drožanje 16. dečka: Anica Polovič, Sete 1. deklico; Jožefa nmerzel, Poklek 36. dečka: Ana Kostevc, Videm-Krško. dečka: Slavica Kelher. Zg. Sulica 118. deklico: Angela Radej, Senovo 139. dečka.
Hrastnik:	Zdenka Doberšek.
Hrastnik 217. deklico.
Zagorje: Rolstev ni bilo.
Trbovlje: Marija Beneesllja lz Zagorja - deklico, Frančiška Tratar jz Trboveii - deklico, Alojzija Klopčar iz Trbovelj — deklico, Magda Duh lz Trboveii - dečka. Emilija Lukančič IZ Trbovelj -deklico. Alolzlla Kralj lz Trbovelj - deklico. Jožefa Novak lz Trbovelj - dečka. .Telica Podbregar lz Zagorja - deklico. Justina Cctov-šek jz Trbovelj — deklico. Ružiča Končar lz Hrastnika - deklico, Karolina Goštei iz Trboveii - deklico. LueUa Lokan lz Trboveii a -dečka. Štefanija Medvešek, gospodinja — dečka. Mira Uranič iz Trbovelj — deklico.
SMRT!
Brežice: Rado Klemenčič, sin pismonoša Iz Sevnice, star 1 dan; Ana Spilek. gospodinja iz Samo-bora, stara 80 let.
Hrastnik: Smrti ni bilo.
Zagorje: Jože Bučevec, rudarski upokojenec, Potoška vas 63, star 57 let.
Trbovlje: Ivan Podlogar, upokojenec lz Trbovelj, star 77 let: Alojz Zagorc, upokojenec lz Trbovelj, star 66 let; Julijana Podkoritnlk roj. Igričnik. upokojenka iz Trbovelj, stara 83 let; Franc Orožen, upokojenec iz Hrastnika, star 54 let.
OBVESTILA
Začetni in nadaljevalni tečaj za, krojenje in šivanje ter tečaj za vezenje se prične dne 7. novembra v Trbovljah v Gospodinjskem centru, kjer bo tudi vpisovanje.
KINO
Kino »Delavski dom« v Trbovljah: 26. in 27. okt. romun. film »Orel 101«; 29. okt. do 1. nov amer. barv CS film »Velika dežela«; 2. dfe 4. nov. Ital. barv. CS film »Orni Orfej«.
Kino »Svoboda — Trbovlje II«: 26. okt. amer.film »Sedem nevest za sedem bratov«; 28. do 31. okt. domači film »Kota 905«; 1,—3. nov. francoski VS film »Beg v verigah«. Predstave ob 17. in 19. uri.
Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05,	6.00,	7.00,	8.00,	10.00,	13.00.
15.00, 17.00 In 19.30 . v radijskem dnevniku ter ob 22.00. »Kmetijske nasvete« vsak delavnik ob 12.15. Oddajo »Naši poslušald čestitajo ln pozdravljajo« ob ponedeljkih, četrtkih in sobotah ob 14.35, ob nedeljah pa ob 12.00 ln 14.15.-Oddajo »Dobro Jutro, dragi poslušalci (pester glasbeni spored) pa vsak delavnik od 5.00 do 7.00.
SREDA, 26. oktobra:
8.05 Mladi talenti Srednje glasbene šole v Ljubljani pred mikrofonom — I. oddaja - 8.30 W. A. Mozart: Simfonija št. 41 v C-duru -Jupiter - 9.00 Jezikovni pogovori (ponovitev) - 9.15 Zvočna mavrica
-	10.15 Priljubljene operne točke
-	11.00 Melodije raznih dežel -
11.30	Za cicibane - 12.00 Zadovoljni Kranjci - 12.25 Zabaven opoldanski spored - 13.30 Parafraze na melodije J. Straussa - 14.35 Ljub’ ca, povej, povej .. .« - 18.00 Koncert po željah poslušalcev - 17.15 Sestanek v sredo - 17.30 Pojo zabavni zbori - 17.45 Jazz na koncertnem odru - 18.00 Kulturna kronika - 18.45 Plesni zvoki.
ČETRTEK, 27, oktobra:
8.05 Glasha ob delu - 8.35 Moški zbor Solidarnost iz Kamnika p. v. Viktorla Mihelčiča — 10.15 Popevke i -aznih kontinentov - 10.40 Pet minut za novo pesmico in Po-zdr!---| mladim risarjem - 11.00 Sovjetska zabavna glasba - 11.15 Orkester rtv Ljubljana dirigira Uroš Prevoršek -	12.00 Narodne ob
spremliavi harmonike - 12.25 Ari-1e z znanimi pevci - 13,45 Od tu In tam - 14.05 Marijan Kozina: Baletna suita - 15.40 Iz svetovne književnosti - Kacetnik 135633: Hiša punčk - 16.00 Majhni zabavni ansambli - 16.15 Pesnikova ljubezen in življenje — ob 150-letnlci rojstva skladatelja Roberta Schumanna - L oddaja - 17.15 45 minut turizma in melodij - 18.00 Petnajst minut s pevko Jelko Cvete-žar - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
PETEK, 28. oktobra:
8.05 Dve orkestralni rapsodiji -
8.30	Operetna in lahka glasba -
9.00	Naš podlistek: Sest velikih zdravnikov - Louis Pasteur - 9.20 Zbor Robert Shaw - 10.85 AH vam ugaja: (spored zabavne glasbe) —
11.00	lz oper Italijanskih veristov
-	11.40 Popevke, ki jih radi poslušate - 12.25 Godala v ritmu -12.40 Domači napevi Izpod zelenega Pohorja - 13.30 Pet pevcev - pet popevk - 13.43 Domače polke in valčki - 14.05 Radijska šote za nižjo stopnjo — Babičin veliki prijatelj - 16.00 Petkovo glasbeno popoldne - 17.15 Od plesišča do plesišča - 18.15 Zabavni orkester Les
—

Uaxter - 20.00 Ansambel Maurlce igra znane melodije - 21.15 Oddaja o morju ln pomorščakih.
SOBOTA, 29. oktobra:
8.05 Glasba ob delu - 8.35 Slovenski samospevi - 9.25 Za razvedrilo - 10.15 Odmevi lz opernih ln koncertnih dvoran - ll.oo Zvočna ruleta - 11.30 Pionirski tednik
-	11.50 Otroci izbirajo pesmico -12.00 Pesmi Jugoslovanskih narodov igra Ansambel Stante s pevci
-	12.25 Opoldanski spored za zabavo - 13.30 Kvintet Niko Štritof ob spremljavi Štirih fantov - 13.50 Dvospevi lz francoskih oper - 14.20 Šport in športniki - 16.00 Izbrali smo za vas (spored zabavne glasbe) - 16.40 Mešani zbor KUD Pošta - Obrtnik lz Maribora - 17.15 Po kinu se dobimo - 17.45 Pozdrav z gora - 18.15 Akademski pevski oktet - 18.30 V tričetrtinskeiu taktu - 18.43 Okno v svet - 20.00 »Po gamsovi stezi...« Narodne ln domače melodije - 20.30 »Poslušaj ln povej nam!« (zabavno glasbena oddaja s sodelovanjem poslušalcev iz Zagorja ln Jesenic).
ZOBOBOL IN NEW Y0RK
Ko je snemala film »Esther in kralj« v Rimu, je filmska igralka Joam Collins rekla, da jo bolijo zobje in je izginila iz ateljeja. Vrnila se je spet po treh dneh in povedala, da je namesto, da bi sedla v taksi, sedla v avion in odletela v New York.
Televizija
SREDA, 26. oktobra Beograd:	18.00 Sestanek
ob šestih za otroke — 16 45 Svet v znamkah — TV film
—	19.00 »Cas, ljudje in dogodki« — reportaža — 20.00 TV Dnevnik — 20.15 Portreti in srečanja — Kulturna oddaja — Zagreb: 20.48 TV helikopter — propagandna oddaja — 21-60 Celovečerni film.
Četrtek, 27. oktobra Zagreb: 9.00 TV za JoJ®;
—	Ljubljana: 18.00 »Pogum
ln dobra volja« — mladinska oddaja —18.30 »Za Onna ni rož«; TV film Iz serije Interpol — 19.00 Kaj Imamo In kai si obetamo — V. predvajanje te ciklusa O atomski energiji — 19.30 TV Obzornik; Beograd:	20 00
TV Dnevnik; — Ljubljana« 20.20 TV kiosk — 20.30 Slovenska renesančna glasba
—	prenos koncerta lz Narodne galerije v Ljubljani — 21.15 Nat King Cole — glasbeni film.
PETEK. 28 oktobra Beograd:	20.00 TV Dnev-
nik — 20.15 Baletni večer «> prenos iz Narodnega gledališča v Beogradu.
SOEOTA, 29 oktobra Ljubljana:	18.00 Collodt:
»Postržek« — otroška igra; Beograd: 20.00 TV Dnevnik;
Zagreb:	20.15 TV Heli-
kopter — propagandna oddaja — 20.30 Martinu: »Komedija na mostu« — oper*. NEDELJA, 30. Oktob« Ljubljana: 9.80 Kmetijaka oddaja: Trgatev v Slovenskih Goricah — 10.00 »Klatež« — TV film iz serije Lassie; Beograd: 20.00 Sedem dni — zanimivi dogodki doma in po svetu — 20.30
—	»Parižanka* — francoski celovečerni film.
DOPISNA SOLA V LJUBLJANI
razpisuje vpis
v I. letnik dopisne ekonomske srednje šole v dopisno administrativno šolo
v I. in II. stopnjo dopisne splošnoizobraževalne šole (osemletke)
v I. stopnjo jezikovnega tečaja za nemški ln Italijanski jezik.
Glede na veliko zanimanje in povpraševanje podaljšujemo vpis za vse šole in tečaje, do 31. oktobra t. L, za administrativno šolo pa do 15. dec. 1.1.
Pravico do vpisa v vse šole imajo člani organizacije ZB in otroci padlih borcev. V dopisno ekonomsko srednjo šolo in v tečaje tujih jezikov pa se lahko vpišejo tudi člani sindikatov.
Prijave pošljite na naslov:
Dopisna šola, Ljubljana, Likozarjeva ul. 3.
Program, prijave in navodila za vpis in šolanje v Dopisni šoli dobite na okrajnih in občinskih odborih ZB, pri občinskih in okrajnih sindikalnih svetih ali v Dopisni šoli - Ljubljana, Likozarjeva 3, telefon 30-043.
Za posebne informacije priložite znamko za odgovor v znesku 20,— din.
Obveščamo vse vpisane in tiste, ki se bodo še vpisali, da bodo prve pošiljke gradiva sledile v začetku novembra 1.1., za administrativno šolo pa v januarju 1961.
PIONIRSKI KOTIČEK
REŠITEV MAGIČNEGA KVADRATA IZ 42 ŠTEVILKE Pravilna rešitev nagradnega magičnega kvadrata, ki smo ga priobčili v 42. številki Zasavskega tednika, se glasi (vodoravno in navpično): I. OTOK, 2. TARA; 3. OREL; 4. KALA.
Žreb je prisodil nagrado za rešitev uganke Anici PREGL, učenki VII. razreda osnovne šole v Trbovljah. Majcnova c. 4, ki naj pride v naše uredništvo po knjižno darilo.
Vsem ostalim pionirjem in pionirkam, ki jim žreb, žal, ni bil naklonjen, za poslano rešitev uganke in za pozdrave Iskrena hvala!
'	UREDNIŠTVO
NAGRADNI AKROSTIH ZA PIONIRJE Aeroklub Trbovlje razpisuje za naše pionirje naslednji nagradni akrostih:
A A A A A A A A A C D E E I I K K L L L LLMMNNNOOO O P P P R R T T T U U
Razvrsti zgornje črke tako, da dobiš v 1. vrsti ime za krmilo letala (6 črk); v drugi vrsti tuje ime za letalo (10 črk); v 3. vrsti ime za stroj, ki proizvaja električni tok (tujka, 6 črk); v 4. vrsti drugo ime za električno baterijo (tujka, 10 črk); v 5. vrsti naše ime za aeroplan (8 črk); v 6. vrsti ime snovi, ki izboljša vrednost bencina (tujka, 5 črk).
Ce najdeš vse besede, potem dajo prve črke teh besed, brane od zgoraj navzdol (akrostih), ime glavne opreme padalca.
Aeroklub razpisuje za rešitev te uganke za nagrado 1 mladinsko knjigo, ki jo bo podelil po odločitvi žreba.
Rešitev pošljite na naše uredništvo čimprej. — Ko nam boste pisali, ne pozabite navesti razen svojega imena in priimka še razred šole, ki ga obiskujete, nadalje pošto in kraj, kjer ste doma.
Opozorite na to uganko svoje sotovariše!
UREDNIŠTVO
ATLETSKI DVOBOJ GORENJSKA : ZASAVJE
Minulo nedeljo sta se na stadionu Rudarja pomerili v prijateljskem srečanju reprezentanci Gorenjske ln Zasavja. Obe ekipi sta bili sestavljeni iz vrst najboljših atletskih sekcij omenjenih področij, kar Je dalo nastopu svojevrstno ln zanimivo obeležje. Se posebno zato, ker smo dosedaj takšna prijateljska srečanja med ekipami večjih področij pogreSall, saj so atleti skozi vso sezono v glavnem tekmovali le za svoje klube ta društva. Prvi dvoboj med gorenjskimi ta zasavskimi atleti Je pa v svojem namenu povsem uspel ta bo v bodoči tradicionalni obliki gotovo mnogo pripomogel k širšemu razvoju v atletskem delova-
117. — Toda tudi ta zamisel, ki naj bi rešila moreče vzdušje, Je vzbudila le malo navdušenja in še tisto je brž splahnelo. Tom je skušal z nekaterimi drugimi skušnjavami, ki pa tudi niso Imele učinka. Joe je sedel skrušen na pesku ln žalostno spregovoril: »Fantje, končajmo to pustolovščino. Jaz bi šel rad domov!« — »Nikar, Joe,« ga je tolažil Tom. »Pomisli samo, kak ribolov bo tukaj.«
118. — Toda Joe se ni dal potolažiti. Tom, ki je bil podobno razpoložen, je skušal čimbolj zatajiti svoje občutke. »Veš kaj, Huck, dovoliva temu dojenčku, da gre k mami. Revček bi rad mamo videl. Midva pa bova ostala tukaj, ali ne Huck? Naj gre, kamor hoče.« Joe se > začel pripravljati za odhod. Toda kmalu je tudi Hucka premagalo, tako da se Je tudi on napotil s otoka.
119. — Tom ju ni mogel več zadržati; '<o pa jima Je povedal, kaj je doživel včeraj, ko je poslušal razgovor doma ood posteljo, sta Huck in Joe zagnala bojni krik in dejala, da se ne bi odpravila, če bi jima Tom to prej povedal. Dečki so se premislili in se veselo lotili zabav. Po kosilu je Tom dejal, da bi se rad naučil kaditi. Tudi Joe je brž pristavil, da bi rad poizkusil.
120. — Huck je napravil pipe In Jih natlačil. Razen njega oba novinca nista dotlej še nikoli kadila drugega kot cigarete, zvite lz trtnega listja. Zdaj pa sta <e zleknila, se oprla na komolce ln Jela i precejšnjim nezaupanjem puhati. Kaš-'Jala sta in kašljala. Pogovor je teke) oiagoma ln brez prave zveze. Tudi ne-'tam čudno so začeli pljuvati, kajti slabo jim Je postalo. Oba — Tom ln Joe sta postajala čedalje bolj bleda...
nju obeh področij kakor tudi os tar lih krajev.
Reprezentanco Zasavja so sestavljali v glavnem atleti Litije, Brestanice ta Trbovelj, ki so pokazali zadovoljiv napredek v kvaliteti. Zadnji letošnji nastop ta uspehi pa naj bodo mladim atletom spodbuda za nadaljnje, le uspešnejše delo, saj je letošnji de-but nedvomno pokazal, da imamo v Zasavju vse pogoje za uvrstitev v slovenski kvalitetni povpreček.
REZULTATI:
MOŠKI:
100 m: Samec (Z) n,«, Kum p (8)
11.8.	Lužar (Z) 12,0;
«00 m: Zupan (8) 53,6, Praprotnik (G) «6,0, Sare (Z) 66,3;
800 m: Bratuša (G) 2:05,9, Dimic (Z) 2:06,9, Soba (Z) 2:07,1;
5000 m: Florjančič (G), 16:45,«, Brvar (Z) 16:49,2, Laznik (Z) 17:0,0;
4x100 m: Gorenjska - «7,3, Zasavje 50,0:
višina: Žemer (Z) ITI, Vidovič (Z) 170, Vresk (Z) 170;
daljina: Zener (Z) 6:35, Laurec (Z) 6,35, Roos (G) 6,10;
krogla: Blenkuš (G) 14:07, Solar (G) 13:80, Vajdič (Z) 11,78;
kopje: Vajdič (Z) 58,48, Varal (G) 51.36, Kržišnik (G) 49,32;
disk: Blenkuš (G) 38,95, Vajdič (Z) 36,07, Mezidovšek (Z) 32,86. ŽENSKE:
60 m: Tršek (Z) 8,5, Belehar (G)
8.8,	Kerea (G) 8,9;
600 m: Jevšek (G) 1:53,7, Strm-ljan (Z) 1:54,8, Vagaja (G) 1:57,1, 4x100 m: Gorenjska 56,1, Zasavje 67,6,
skok v višino: Salmič (G) 130, Prelogar (Z) 125, Vidmar (Z) 120;
krogla: Časnik (G) 8.57, Prijatelj (Z) 8,47, Taufer (Z) 8.32;
daljina: Hočevar (Z) 4,28, Belehar (G) 4,18, Tršak (Z) 4,12.
Končno stanje točk: moški 53:52 za Gorenjsko, ženske 34:28 za Gorenjsko.
Skupno stanje: Gorenjska: Zasavje 87:80.
OBVESTiLO ZAGORJANOM
Pokopališka uprava Zagorje ob Savi obvešča prebivalstvo Zagorja, da naj vse smrtne primere sporoče Francu Sinku, stanujočemu Na bregu 23 (v Toplicah nad Rorlškon pri Jožetu Lukaču).
POKOPALIŠKA UPRAVA ZAGORJE OB SAVI
ČUDOVITOST MOLEKULARNE ELEKTRONIKE
TELEVIZIJSKI SPREJEMNIK VELIK KOT ZAPESTNA URA
BISTVO MOLEKULARNE ELEKTRONIKE JE NE LE V ZMANJŠANJU, PAČ PA TUDI V IZLOČANJU
POSAMEZNIH ELEMENTOV
LEPOTICA S KUBE
Ce bi se kak tehnik, posebno elektrotehnik, ki ga je smrt pobrala pred 30 ali 35 leti, dan os vrnil med nas, bi obstal. Posebno bi se čudil elektrotehnik, saj je njegova panoga napravila v zadnjih treh desetletjih izredne korake, zamislimo sii le nekdanje radijske sprejemnike, prve sprejemnike v dobi okoli 1925— 1F30. ko je »škripajoči zaboj« zavzemal cel kot v sobi. Danes pa imamo ročne sprejemnike, ki nam ne delajo kdo ve kakšne napote niti v žepu suknjiča. Povrh tega so sprejemniki danes bolj šli, tehnično neprimerno popolnejši in tranzistorski sprejemniki s petimi, sedmimi ali celo več tranzistorji ustrezajo tudi največjim zahtevam, in ti »vrhunci« elektronike so po nekaterih trditvah že zastareli, kajti znanost nam obeta še veliko več.
»V kotlu kipi masa snovi za izdelovanje polprevodnikov. Čez nekaj trenutkov tega kipenja se iz te snovi izdeila ozek, kot papir tenek trak — germaniuma. Gre za kompaktno tekočo maso, ki jo avtomatska naprava za rezanje cepi v drobcene koščke m vsak tak košček postane nato popoln — radijski sprejemnik. Tak košček germaniuma sicer še ni
Od tu in tam
Čudež v letalu
Do nenavadnega dogodka je prišlo te dni v letalu, ki je letelo na progi New Yo>rk — Pariz. Potniki so s sožalnimi pogledi opazovali 26-letno slepo

FILOZOF
—Male reči so, ki nam včasih napravijo največje težave.
— Imate prav! Svojo hišo sem sinoči prav lahko našel, toda luknje v ključavnici pa na noben način.
PRI NABORU V RIBNICI
Ker je hotel biti vojaški zdravnik ekspeditiven, je vsakega rekruta najprej vprašal, če ima morebiti kilo. Ko je prišel na vrsto Francelji, je zdravnik na kratko vprašal:
— Kila?
Francelj je mislil, da govori zdravnik srbohrvaščino, kot Je pri vojakih navada, in odgovoril:
— Sedemdesetdve!
DRUGAČE MIŠLJENO
— Mene je žena tako razvadila, da mi celo čevlje sezuva.
— Kadar prideš zvečer domov?
— O ne! Kadar hočem iti zvečer venkaj!	__
POSTRANSKI ZASLUŽEK
— Kako si pa ta mesec prerinil s plačo?
— Ženi sem pomagal ribati kuhinjo im. posodo pomivati, pa mi je dala nekaj od moje plače nazaj!
IZZIVANJE
Tone hodi ves potolčen naokrog.
— Kaj je bilo? — ga vprašujejo prijatelji. — Ali si se z avtom ponesrečil?
— Kaj še, bik me je!
— Kako to, ali si ga dražil.
— Ne, samo v njegovi navzočnosti sem vprašal soseda, kako je zadovoljen z umetnim osemenjevanjem krav!
pianistko Moussio Kanassis, ki je sedela s svojo materjo ob oknu. Po daljšem bivanju v Ameriki se je vračala v svoj rodni Pariz, da bi tam sodelovala na nekem dobrodelnem koncertu. Nenadolma je zašlo letalo v »zračno luknjo« ter sunkovito padlo nekaj desetin metrov navzdol. Moussina je zakričala, nato pa je šepnila:
»Mama, vidim!«
V starosti 14 let je Moussina Kanassis izgubila svoj vid. Tedaj je sedela otb klavirju In igrala neko Beethovnovo sonato. Nenadoma je črna tančica zagT-nihi note. Od tistega dne je zanjo ugasnila dnevna luč. Nihče ji ni mqgel pomagati. Moussia je našla tolažbo v glasbi In je kljub svoji slepoti postala znana umetnica.
LETA 1961 - PET IN POL MILIJONA TON PŠENICE
Na zadnji seji upravnega odbora Zveze kmetijsko-goz-darskih zbornic Jugoslavije so razpravljali o načrtu za setev visokorodnih in domačih vrst pšenice v letu 1961. Predvidevajo naslednje:	pridelovanje
pšenice na kmetijskih gospodarstvih, zadružnih ekonomijah, kmetijskih delovnih zadrugah in v kooperaciji na okrog 500 tisoč hektarov bo dala 2,4 milijona ton pšenice; na ostalih 500 tisoč hektarov bodo individualni pridelovalci dobili 1,6 milijona ton pšenice (v obeh primerih visoko-rodne). Na 1,200.000 ha bi naj individualni pridelovalci zasejali domače sorte pšenice in pridelali 1.400.000 ton. To vse bo dalo okrog pet in pol milijona ton pšenice, za 1,200.000 ton več kot je znašal pridelek pšenice letos. Za izvršitev setve v organizirani proizvodnji bo potrebnih 5170 traktorjev. 1700 sejalnic itd. Ker pa za žetev še primanjkujejo kombajni, ki jih je sedaj samo 220, bodo naša podjetja izdelala okrog 1500 novih kombajnov
in jih bomo uvozili še okrog 1300. Preskrbeti bo treba tudi okrog 576 tisoč ton mineralnih gnojil.
POVEČANA PRODAJA AVTOMOBILOV V ZDA
Prodaja avtomobilov v ZDA je v septembru dosegla 423.000 avtomobilov, kar je za 21 od, stotkov več kot lani. Zaloge avtomobilov pa so kljub temu še vedno zeilo visoke, sai znašajo okrog 860.000 vozil. Približno polovica vseh je letošnje proizvodnje in modelov.
sprejemnik. K njemu privarimo na vsaki strani po eno tanko, tanko žico, ki jo sipojimo z drobceno baterijo in prav tako majhnim mikrofonom. Brž ko skozi to minaturno, hkrati pa tako enostavno napravo steče šibek tok. se že oglasijo zvoki...«
Tega opisa tako enostavnega proizvajalnega procesa ne povzemamo iz kakega vernejevskega ati podobnega romana, kajti v ZDA so izdelali že vse naprave in piro-učili vse pogoje da čez tri leta začno množično izdelovati tako imenovane s ub mini atom c radijske sprejemnike.
S tem še nismo pri koncu. 2e se govori o še drznejših načrtih. V kratkem naj bi se začela proizvodnja televizijskih sprejemnikov, ki ne bodo večji od povprečne zapestne ure in ki jih bodo dejansko tudi nositi na roki, ko*t danes nosimo zapestno uro. Ekran pa bo nameščen v posebnih naočnikih.
Avtomobili bodo v bodoče opremljeni z radarskimi napravami. Toda radarska naprava ne bo tako velika in »nerodna«, kot so današnje radarske naprave, pač pa bo vgrajena h klaksonu.
Računski stroji, mislimo na tiste velike elektronske naprave, ki danes zavzemajo celo sobo ali tudi po več sob. bodo prostor-ninsko zmanjšani na navaden zaboj.
To znanost, ki omogoča zmanjševanje zgoraj navedenih elektronskih naprav do najmanjše mere, strokovnjaki imenujejo — molekulama elektronika.
Ze danes s pomočjo molekularne elektronike izdelujejo enostavne elektronske sisteme, ki so v razmerju s svojimi bivšimi predniki za tisočkrat manjši, toda to, kar sedaj »napovedujemo«, bo z dosedanjimi uspehi še bolj »revolucionarno«. Vsa dosedanja tehnika spominja na znane uspehe v drugih tehnikah in na mi-kromoduitehniko, kajti vsi dosedanji načini »reduciranja« obsega so imeli za cilij le zmanjšanje že obstoječih delov določenih aparatov, orodij, naprav. »Molekularna tehnika««, ki ji na kratko pravijo tudi molelektronika, pa se loteva problema »redukcije« s povsem druge plati. Izredno drobcena oblika, izredno majhen obseg posameznih blokov mole-lektronike se ne doseza s tem, da se zmanjšajo na najmanjšo me-
ro, na najmanjši obseg sestavni deli ali kot se v elektroniki pravi elementi, pač pa se večina sestavnih delov ali elementov enostavno — izloči, in izločajo se prav tisti elementi, ki jih je še do včeraj elektronika smatrala kot bistveno nedotakljive. Gre za elektronke, kondensalorje. indukcijske tuljave, odpornike in s tem hkrati celotna aparatura električnega voda ter številni elementi, ki jih je bilo zaradi tega treba spajati in med seboj variti. Namesto vsega tega bodo drobceni polprevodniki v posebnem, doslej še ne objavljenem načinu obdelave opravLj'^ malone vse funkcije, ki so jih doslej vršili izločeni elementi. En kristal — polprevodnik, obdelan z načinom tehnike molelektroni-ke, bo hkrati deloval kot odpornik, kot kondensator, kot tranzistor in elektronka.
Molelektronika pomeni velikanski skok v razvoju subminiaturne elektronske tehnike, ki tako v bistvu že izgublja svoj prvotni smisel elektronske tehnike, saj že nimamo več opravka z elektrolizami.
Najmanjša količina kar si jo praktično moremo zamisliti včasih vsega nekaj atomov galia, bora, fosfora ali arsena »vbrizgamo« na določeno mesto površine kot papir tankega kristala germaniuma ali silicija, in glavno delo je opravljeno. Rezultat tega »vbrizgavanja« na kristalu — polprevodniku je »točna odmera področja ali več točno odmerje-
nih področij, kd so strogo ločena od sosednih prav tako «omejenih» področij, ki tako dobe povsem specifične električne lastnosti. Elektroni, ki so na določenem, tako »omejenem« področju, se vedejo povsem drugače kot tisti elektroni, ki so na sosednem toda z drugim elementom »omejenem« področju. V takšnem mo-lelektronskem bloku more eno »omejeno« področje prevzeti vlogo tranzistorja, druga področja pa vloge drugih elementov. Ta razlaga je sicer težko razumljiva, posebno nestrokovnjaku, toda to pomanjkljivost bodo popravili praktični primeri.
Prvi uspehi in izdelki mol elektronike vzbujajo pravo in upravičeno navdušenje Primer: ena od najsodobnejših znanstvenih naprav v umetnih satelitih in sicer naprava, ki meri intenzivnost svetlobe v vsemirju, ki obsega vsega skupaj 15,625 kubičnih centimetrov prostornine in je težka 7 gramov. Sestavlja jo 14 različnih delov: 3 tranzistorji, i foto celica, miniaturna električna napeljava, ki je spojena na 15 mestih, itd. To je vsekakor višek dosedanje elektrotehnike. Ce bi pa to že tako drogoceno napravo izdelali po principih mol elektronike, ki obstajala le iz enega drobnega kristala — polprevodnika, ki bi bil spojen le na dveh mestih za dotok električnega toka in hi njen volumen znašal komaj 15 tisočink kubičnega centimetra. Ta nova naprava bi bila torej še za tisočkrat manjša
od že tako majčkene naprave, k* smo jo zgoraj opisali. Razen tega bi se močno zreducirala tildi njena teža, saj bi ta element tehtal komaj dve stotinki grama-Pri tem bi pa nova naprava imela še to prednost, da ne bi le merilu intenzivnostmi svetlobe V vsemirju ampak proizvajala tudi signal, s katerim bi svoje »vtise« sporočala določenim opazovalnim postajam na Zemlji.
Mikromodultehnika, ki so zanjo še lani pravili, da pomenja višek sodobne elektronike, omogoča danes, da se 600.000 sestavnin elementov stisne v prostor 29 kubičnih decimetrov, molelektronika pa, ki se šele pojavlja na obzorju, bo omogočila, da se v is» prostor, v 29 kubičnih decimetrov, namesti od 30 do 40 milijo* nov elementov.
FILM tu n tam
LESLIE CARON NE BO VEC SNEMALA
Ko je končala s snemanjem svojega zadnjega filma, je Le-slie Canon izjavila, da ne bo več igrala. Sama je izjavila, da se bo sedaj, posvetila bolj svoji družini, še posebno pa otrokom. Sedaj živi Leslie Ca-ron na Angleškem z možem Petrom Hallom od dolarjev, ki jih je zaslužila pri filmu.
FILMSKI IGRALEC O POEZIJI
tako dvignila komercialna vrednost filmu. Ko ju je sodišče poklicalo, da se naj udeležita začetka razprave, ni bilo nobenega.
BRIGITTE BARDOT
HUMORIST LUCI FL0REN1N1 OBISKAL TRBOVLJE
Kd« izmed starejših Trboveljčanov ne pozna Lučlta Florenini ja? Saj je znal s svojo veselo naravo in dovtipi, ki jih stresa kar iz rokava, zabavati v družbi nešteto omizij, da so se mu poslušalci marsikdaj nasmejali do solz.
Pred dnevi je po nekaj letih spet obiskal Trbovlje, kjer je preživel svojo mladost. Oglasil se je tudi v našem uredništvu. Tovariš Florenini živi drugače v Piranu, srečaš ga pa neredko tudi v Ljubljani, v Kopru in raznih drugih krajih Slovenije. S svojo vedro, neugnano naravo je doma povsod. Zadnja leta se precej suče okrog filma, in to že od leta 1951. Najprej je nastopil v filmu »Jara gospoda«, potem v filmih »Greh«, »Dalmatinska svatba«, »Morja široka cesta«, »Zločin na begu« in v zadnjem filmu »Karolina Reška«, v katerem igra doktorja. Na svojem obisku v Trbovljah nam je povedal, da bo igral v slovenskem filmu »Ilitronožci« ter v filmu Saše Sintiča »Erazem Predjamski«, ki ga bodo začeli snemati v Postojni prihodnji mesec. - Tovariš Florenini se je pa uveljavil tudi pri pisanju. Tako je napisal sinopsis za celovečerni film »Katastrofa v rudniku Sečovlje«, ki ga bo snemalo filmsko podjetje »Viba film« iz Ljubljane.
Alec Guinness, gleški gledališki
LUCI FLORENINI V FILMU »JARA GOSPODA«
poznani an-in filmski igralec, je izjavil, da modema angleška poezija slabo deluje na ljudi, ki imajo slabe živce. Dejal je, da je sam s pomočjo policije izvedel anketo, s pomočjo katere je ugotovil, da je 35 odstotkov samomorilcev, mlajših od 35 let, imelo s sabo eno od zbirk modeme poezije.
WILLIAM HOLDEN JE ODKRITOSRČEN
Verjetno je William Holden eden od najiskrenejših filmskih igralcev na svetu. Dejal je: Po 45 filmih, ki sem jih snemal, nimam več o sebi nobene iluzije. Nisem igralec. Ce bi bil igralec, bi moral imeti ali voljo ali pa talent. Nimam ne enega ne drugega. Kot filmski igralec sem »zabloda«, v ka-lero mnogi verujejo. (William Holden je milijonar in filmski igralec, za katerega se potegujejo vsi producenti filmov.)
VSE ZA KOMERCIALNO VREDNOST FILMA
Giuseppe de Santis, režiser filma »La gargonniere«, in Renato Amoroso, producent tega filma, sta se tožila pred sodiščem. Italijanski tisk piše, da že več let italijanska sodišča niso imela opravka s tako »div-no izmišljeno tožbo«, da bi se
Po enotedenskih počitnicah sem jo spet mahnil na pot. Tokrat v Litijo. Pa sem imel smolo; zabredel sem v vodo, ki teče kar po cesti od Zdravstvenega doma in Predilnice ter dalje po železniški progi. Ze štirinajst dni popravljajo kanalizacijo, pa še ni nič bolje. Da bi se potolažil, sem jo mahnil najprej na Primskovo v gostilno Alojza Drakslerja in potem še do Jožeta Stopica v Javorju pri Šmartnem, da bi se potožil bogovoma, ki ju imajo v gostilniškem prostoru na zidu, pa mi ni odleglo. Nato sem jo udaril preko Vač proti Zagorju, pa sem bil spet moker do kože, ker je lilo kakor iz škafa. Preden sem dospel na cilj, sem na novi cesti v Stopah naletel na moškega in žensko, ki sta kar pod dežnikom opravljala »pogansko bogoslužje«. Ko sem o tem nepričakovanem srečanju pripovedoval nekemu domačinu, je ta hudomušno pripomnil, da nista mogla slediti »zgledu« so-sednega kraja, »ker v Zagorju še ni skončana mrliška veža«! ii	11 nato sem se potikal po Gabrskem nad Trbov-
V"™ *" ,,zama^ ^ka* prodajalno trgovskega podjetja »Prvi junij«. Nisem je kajpada našel, ker nima napisne deske. Zašei sem v hlev in opustil nadaljnje iskanje. (Ce že trgovsko **j£j®y* “e more urediti te reči, naj to stori vsaj krajevni Odbor, ki je pomagalustanovitvi to prodajalno.) - Nekoliko pozneje sem se znašel v mlaki pri avtobusnem postajališču
kakš™“z»r«?«,iCa Fa£taa’ ki Prav ‘ako nedostopna kot £ i?U gorska vas. Spotaknil sem se že nad to zani-^ri*»J&,kak0r č""1 vesle' ** le vse «»ob ob steno. Ce je to J ekeas razvijajočim se turističnim Trbovljam, je Jna oS<J Lh sS, *? 40 P°klicanl- - Podobno stanje vLkdannri,!«1,. ??’ ,ki, 1® Prava -skakalnica«, po kateri
trboveljski avtobusi. Kdor mi
proti Zg^njlm Trtivfja^	tak°J ^ Dimn,ka da|J'
V Hrastniku so mi povedali zanimivo novico, da tudi v *e delajo filme. V kinu Svobode II so namreč ’*£!*¥*'“ .,ilm! v ZB- Hrastniku sem še stopil do odbornikov kluba ljubiteljev športnih psov in jim šepnil čisto
Dw”m?d nr5?i"VSaSk tablici z napisom »Klub športnih d . ™?d	*" dru8» besedo napisa še »vštukajo« bese-
dico: prijateljev, pa bo vse v redu.
že	bi P°k,itani Ptav storili, če bi se spomnili
vdove p° vojaškem vojnem invalidu Antonije Grmovšek. Revica je bolna In oslabljena ter prejema po umrlem možu, ki je bil 90-odstotni invalid, in sinu, ki Je padel v NOV. samo 240« din pokojnine. Ze meseca aprila .uHeem “ezl!?8?. " lnvalldski loOatek. pa Je še vedno niso 9? Jf ”.e mottm> naSi državni zakoni menda ščitijo ‘udi stare ljudi, zlasti če so za delo nesposobni.
Do prihodnjič vsem lepe pozdrave!
VAS PEPCE
imm
H-VKIJthSUSHHHB

0
JSS


•M
SVEN ElVESTBD:
o sivi rokavici
#1®
sr
1

Detektivska zgodba
Pred več leti je stala ob neki cesti Sankt Hanshaugena na Norveškem enonadstropna lesena hiša. Hišo so pozneje podrli, ker je morala napraviti prostor veliki stanovanjski kasarni. Takrat še ni bilo mnogo hiš na razrvani, slabi cesti. Poslopje se je videlo že od daleč, ker je bilo pobarvano s kričečo, rdečerjavo barvo in je imelo velik izvesek, kjer je bilo zapisano, da ima v hiši trgovino s kolonialnim blagom in mesnimi izdelki gosipa Jonsenova.
Trgovina ni bila kdo ve kake velika. Vodila jo je starejša ženska — vdova že pred leti umrlega gospoda Jonsena. Ker je bila ženska varčna, se ji je posrečilo prihraniti toliko denarja, da si je lahko kupila hišo. v kateri je prebivala. Zraven trgovinskega prostora je imela majhno stanovanje, sestoječe se iz večje in manjše sobe poleg majhne kuhinje. Najibdižja trgovinskemu prostoru je bila manjša soba, ki jo je Jonsenova največ rabila. Sredi vrat je bila majhna okrogla luknja s steklom, skoz katero je vdova lahko videla v trgovino in tudi ven na cesto.
Da si lahko prišel v nadstropje, si moral iti okrog hiše na dvorišče, od koder so držale do nadstropja stopnice. Gori sta bili pravzaprav dve stanovanji skupno s štirimi sobami. Toda bila je ena sa.ma kuhinja med otoemi stanovanji. Obe sobi na desni je uporabljala Jonsenova za skladišči, obe levi sobi je pa oddajala v najem. V času te zgodbe je stanova! v njih star mož s sivo brado in imel na vratih napis, da je agent Jaerven. ki se peča z nakupovanjem fn prodajanjem vrednot.
Ko se je agent Jaerven naselil v obeh sobah, vdova še ni slutila, kdo je in s kakšnimi posli se ukvarja. Ko se je pogajal za najemnino, se je pokazali zelo skopega, a plačeval je potem najemnino naprej. Mnogo pohištva ni imel: staro zofo, veliko okroglo, zelo obrabljeno mizo, nekai stolov, pisalno mizo, omaro, železno posteljo in siromašne okenske zavese To je’bila vsa oprava. A v vso to staro opravo je privlekel velikansko železno blagajno, ki je imela posebno ključavnico. Blagajna je bila tako težka, da jo je šest močnih delavcev komaj spravilo po stopnicah na-
vzgor. Tedaj je vdova vprašala agenta, kakšen je njegov poklic. Dobila je pa izmikajoč odgovor.
Stari mož je bil točen in reden najemnik. Najemnino je plačeval o pravem času in sd vedel spodobno v vsakem pogledu. Po enkrat na teden je prihajala postrežniea in mu očistila stanovanje. Zajtrk in večerjo si je pripravljal sam, kosil je pa zunaj. Bil je pravzaprav kakor ura. Ob sedmih zjutraj je vstajal in ob osmih ga je redno vsak dan slišala gospa Jonsenova, kako je prihajal po stopnicah. Med enajsto in trinajsto uro je ostajal vedno doma. In v tem času se je večkrat zgodilo, da ga je kdo obiskal, včasih prav čudni ljudje.
Prihajali so gospodje in dame, včasih lepo oblečeni in prav sumljive zunanjosti. Zdaj pa zdaj je obstal voz na oglu hiše, izstopil je gospod, previdno pogledal na vse strani in se potem splazil k agentu Jaervenu. Zgodilo se je tudi, vendar redlko, da je vdova slišala iz stanovanja svojega najemnika krepke glasove in udarce na mizo.
Gospa Jonsenova je 'kmalu dognala, da so bili važni pasli — denarni posli, s katerim se je pečal stari gospod. Toda kaj jo je to brigalo, samo da je v redu plačeval najemnino in se sicer vedel, kakor se spodobi.
Pretekli sta že dve leti, odlkar se je naselil pri Jonsenovi.
Bil je eden izmed prvih pomladnih dni, ko človek obrača obraz proti soncu, da bi ga preizkusil, kako je že toplo. Zaradi južnega vremena se je začel topiiti sneg. V strešnih žlebovih je klokotalo in ceste so bile sive in umazane zaradi razmehčanega snega.
V tem času je bil sloveči detektiv Asbjiirn Krag še član policije v Oslu. Policija je moža zelo cenila, saj ji je pomagal razkrinkati že marsikatero zagonetno hudodelstvo.
Ko se je Krag tisto jutro oglasil v pisarni šefa detektivskega od-lellca, ga je njegov predstojnik pričakoval že z veliko nestrpnostjo.
»Pravkar mi je bila zaupana majhna reč, ki bo nekaj za vas, mislim,-s dejal šef, ko je pozdravil Kraga. -Ta gospa mi je pripovedovala, da r eden izmed njenih najemnikov izginil na zelo čuden način.«
Pri tem je pokazal na starejšo damo, sedečo na črni usnjati zofi pisarni.
Krag se je začel zanimati in se usedel za šefovo pisalno mizo.
Pri tem se je postavil tako, da je imel luč za hrbtorp. To je bila navada, ki si jo je prisvojil v zasliševalni sobi. Zaslišancl so nasproti njemu sedeli vedno v položaju, da jim je svetila luč v obraz in da je detektiv lahko opazil tudi najmanjši gib na obličju.
»Prosil bi vas, da svojo zgodbo ponovite,- je rekel šef proti tujki. •Potrebno je namreč, da ta gaspod sam sliši od vas poročilo.«
Gospa je vstala v vsem svojem debelem dostojanstvu in stopila bliže. Krag je opazil, da je razburjena. Njen glas se je močno tresel, ko je začela govoriti.
»2e pred dnevi sem se nameravala obrniti na policijo,- je začela. • Čakala sem tako dolgo samo zaradi tega, ker sem mislila, da se bo .še vrnil. Naposled sem spoznala, da moram nekaj storiti.«
-O čem, oziroma o kom govorite?- je vprašal Asbjorn Krag
-O agentu Jaervenu, ki stanuje v dveh mojih sobah,- Krag je vzel iz žepa zapismico in si zapisal Ime.
-Agent Jaerven je torej izginil?- je nadaljeval Krag.
,^e <xJgovorila gospa, »in slutnja mi pravi, da se je moral0 zgoditi nekaj hudega.«
-Od kdaj ga pogrešate?«
-Od četrtka, dvanajstega tega meseca zvečer. Danes je dvaindvajs«' tega, torej že deset dni od takrat.«
Krag je prikimal in si nekaj zapisal.
-Ali veste zanesljivo, da je bil v četrtek gvečer doma?«
-Cisto zanesljiVo,-
»Gotovo veste tudi, ob katerem času je zapustil stanovanje?«
••Bil je že mrak. Mislim, da je bilo okrog dvajsete ure.«
-Ali je hodil vsak večer ob tej uri ven?-
-Ne, ne. Prav zaradi tega se mi je zdelo tako čudno. Zvečer prfiifj njega dne je bil prav tako šel ob dvajseti uri v mesto, kar se še 11 zgodilo, odlkar je stanoval pri meni. Govorila sem z njim in dejal m je, da bo ostal zunaj do pol štiriindvajsete ure.-
-Ste opazili pri njem kakšno spremembo, ko ste govorili z njim-
-Ne, zanesljivo ne. Bil je prav takšen kakor vedno in govoril J; čisto mimo. Jaerven je navadno prihajal s svojih popoldanskih spre11 . dov ob asemnajsti uri domov,- je nadaljevala vdova. »Potem se je rfj skoraj vedno zapri v svojo sobo in ni rad sprejemal ljudi. Ob dvaj#^ uri je bil po navadi zmeraj v kuhinji, kjer si je pripravljal večerjo-večerji je šel vedno spat. Na ta način je preživljal svoje večere irl f spominjam se na izjeme. Zato sem se zelo začudila, ko sem ga tisti vec in nato še naslednji videla odhajati iz stanovanja. Vem še, da sem prav začudeno vprašala: ,Kaj neki hoče tako pozno v mestu?'«
Krag je marljivo zapisoval v svoj notes, kar mu Je gospa Jonsen pripovedovala. Potem je vprašal:	^
»No, ali je agent potem v teku dneva storil kaj takega, kar se je zdelo čudno?«
-Nič posebnega,- je odgovorila vdova. Edino to je bilo, da se. ie^o dopoldne zaklenil v sobo. Drugače je med enajsto in trinajsto uro sprejemal ljudi, na ta dan pa ni hotel sprejeti nikogar. Slišala kako je s težkimi koraki stopal po sobi sem 1n tja. To je bilo nekaj, ni storil še nikdar poprej. Vsaj opazila nisem tega.«
»Kakšni so bllii ljudje, ki so ga hoteli tistega dne obiskati?«
Gospa Jonsenova je vprašujoče pogledala detektiva.
»Ne vem,- je odgovorila nekako nerada.
Krag se je nasmehnil.	^ t*
-Nikar se ne bojte,- je rekel. -Lahko vam povem, da	[M1
policiji o agentu Jaervenu voč kakor vi. čeprav stanuje Že dV-pri vae.-	fDnl je prihodu”