tema OBZORJA STROKEGlasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 17 AM ER I©K A AN TR OP OL OG IJA IN S LO VE NS KI TE RE N: IZK U© NJ E I N RA ZIS KO VA LN O DE LO JO EL A M. H AL PE RN A Strokovni Ëlanek/1.04 Dr. Jože Hudales Ime Joela Martina Halperna se je v slovenski etnologiji redko pojavljalo, kljub temu, da smo ga poznali oz. smo za njegovo delo vsaj slišali; mene je nanj in na njegovo delo v Srbiji in Sloveniji ter na njegovo knjigo o srbski vasi Orašac napotil dr. Slavko Kremenšek med podiplomskim študijem etnologije v zaËetku osemdesetih let 20. stoletja, ko me je opozarjal na avtorje, ki so veliko delali z matiËnimi knjigami in s podobnim gradivom. Vendar kljub temu imena prof. Halperna ne sreËamo ne v krajših in ne v daljših pregledih razvoja etnologije pri nas. Šele sredi 90. let 20. stoletja, ko sta tedanja urednika Glasnika SED Rajko MuršiË in Mojca Ramšak objavila izjemno zanimivo korespondenco med Slavkom Kremenškom in Joelom M. Halpernom, ki se sicer ukvarja predvsem z vprašanjem odnosa med etnologijo in socialno- kulturno antropologijo (Halpern; Kremenšek 1995), je bilo mimogrede omenjeno dejstvo, da prof. Halpern flže dobrih štirideset let spremlja prizadevanja v slovenski etnologiji« in zagotovo spada med najbolje obvešËene tuje strokovnjake o fljugoslovanskih etnologijah«. (Halpern; Kremenšek 1995, 53) Omenjena so bila tudi Halpernova prizadevanja okrog izdaj nekaterih etnoloških del v anglešËini. Halpernov obsežni raziskovalni projekt na slovenskih tleh v letih 1961 in 1962 pa je (vsaj meni) še vedno ostal neznan vse do prvih junijskih dni leta 2003, ko sem se na pobudo prof. dr. Božidarja Jezernika s prof. Halpernom prviË sreËal v Centru za študije balkanskih družb in kultur, ki deluje na Oddelku za zgodovino Jugovzhodne Evrope Univerze v Gradcu. Prof. Halpern je tedaj kopije gradiva ponudil tudi Oddelku za etnologijo in kuturno antropologijo Filozofske fakutete v Ljubljani. V Gradcu so se stiki z njim okrepili in se niso veË prekinili. Takrat sem si Halpernovo flslovensko gradivo«, ki ga je v zvezi z raziskavo v ŠenËurju pri Kranju in v Gradencu nad Žužemberkom leta 1961 in 1962 zbral Joel Martin Halpern skupaj s slovenskimi sodelavci, študenti in študentkami etnologije in sociologije, tudi prviË ogledal in jo zaËel avgusta isto leto fotokopirati. Tudi pozneje sem bil s prof. Halpernom v rednih pismenih stikih, saj smo kmalu ugotovili, da v Gradcu nimajo vsega slovenskega gradiva, kar je glede na njihovo zanimanje za Balkan tudi razumljivo. Nekaj manjkajoËega gradiva (tudi njegovo donacijo knjig) nam je prof. Halpern leta 2004 in 2005 poslal po pošti, drugo gradivo pa sem z njegovo pomoËjo in s pomoËjo svoje soproge Mateje MurkoviË izbral, uredil in pripravil za pošiljanje oz. prenos v Slovenijo med 22. junijem in 12. julijem 2005, ko sva tri tedne bivala na njegovem domu v Amherstu. Prof. dr. Joel Martin Halpern Dr. Joel Martin Halpern, upokojeni profesor antro- pologije na Univerzi Massachusetts v Amherstu, je bil rojen leta 1929 v New Yorku. Študiral je na Univerzi Michigan (B. A. iz zgodovine 1950) in leta 1956 doktoriral iz antropologije na Univerzi Columbia. Tam je leta 1955 tudi zaËel svojo uËiteljsko kariero s pouËevanjem antropologije, AMERIŠKI KULTURNI ANTRO- POLOG JOEL M. HALPERN IN SLOVENSKA ETNOLOGIJA V ŠESTDESETIH LETIH 20. STOLETJA OBZORJA STROKE tema Glasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 18 ki jo je nadaljeval na kalifornijski univerzi v Los Angelesu, Univerzi v Brandeisu in na Harvardu. Od leta 1967 do upoko- jitve leta 1992 je bil Joel Halpern profesor antropologije na Univerzi Massachusetts v Amherstu. Ob svojem pedagoškem delu na omenjenih univerzah je opravil številne terenske raziskave med etniËnimi skupinami v Laosu in Vietnamu, v Kanadi pa med Eskimi in Inuiti; raziskovalni projekti so ga vodili tudi na Švedsko, v Sovjetsko zvezo, GrËijo, Izrael, Indijo, Bolgarijo in v nekdanjo Jugoslavijo. Njegovo zani- manje je bilo skoraj pri vseh raziskovalnih projektih usmer- jeno predvsem na vprašanja spreminjanja ruralnih skupnosti pod vplivom modernizacije; zanimale so ga tako spremembe na tradicionalnih podroËjih materialne kulture ‡ tradicijske arhitekture, agrarnih tehnik, gospodinjskih potrebšËin, naËina oblaËenja kot tudi spremembe v flintelektualni kulturi« ‡ v glasbi, v kontekstu kmeËkih tradicij, šeg in verovanj, spre- membe v ustni tradiciji itd. Ob tem so se mu zdele zlasti pomembne spremembe družinskega naËina življenja, spre- membe obiËajnih družinskih in življenjskih ciklov, spremembe strukture družinskih skupnosti, sorodstvenih struktur, struktur socialnih organizacij na podeželju ipd. Najobsežnejše in najbolj intenzivno antropološko delo je Joel M. Halpern opravil v nekdanji Jugoslaviji, zlasti v Srbiji, in najbrž je tudi kot antropolog najbolj znan po objavah, povezanih s študijem vplivov modernizacije na družino in vsakdanje življenje v srbskih vaseh. Tudi prvo obsežnejše terensko delo je v letih 1953‡54 skupaj z ženo Barbaro Kerewsky-Halpern opravil v srbski vasi Orašac. Rezultat enoletnega terenskega dela sta bila leta 1955 doktorat in pozneje njegova knjiga A Serbian Village. Terensko delo v nekdanji Jugoslaviji je nadaljeval še v letih 1961‡62, 1964, 1978 in 1986. Zato je tudi poznejša znanstvena publicistika Joela M. Halperna povezana z Balkanom. V najnovejšem Ëasu (aprila 2000) je prof. Halpern skupaj z Davidom Kidecklom uredil in izdal obsežen zbornik flNeighbors at War: Anthropological Perspectives on Yugoslav Ethnicity, Culture, and History«, ki po besedah obeh urednikov skuša ugotoviti, kako so sosedje, ki so prej desetletja uspešno živeli skupaj, postali sovražniki ‡ v upanju, da bi razumevanje konflikta pomagalo odkriti poti, po katerih bi lahko spet mirno zaživeli drug ob drugem. Številni avtorji (med njimi Mart Bax, Brian C. Bennett, Nikolai Botev, Bette Denich, Elinor DespalatoviÊ, Hannes Grandits, Joel M. Halpern, E. A. Hammel, Robert M. Hayden, Goran JovanoviÊ, Eva V. Huseby-Darvas, David A. Kideckel, Mirjana LauševiÊ, Lynn D. Maners, Julie Mertus, Robert Gary Minnich, Rajko MuršiË, Edit PetroviÊ, Christian Promitzer, Mirjana ProsiÊ-DvorniÊ, Janet Reineck, Jonathan Matthew Schwartz, Andrei SimiÊ and Stevan M. Weine) so poudarjali raznolikost in razliËnost mednacionalnih odnosov v vsej nekdanji Jugoslaviji in skoz vso njeno zgodovino ter temeljito pretresli razliËne poglede na balkanski konflikt. Pri tem so bila manj v ospredju vprašanja politiËnega razvoja, kot vprašanja, kako so se spreminjale vrednote in norme obnašanja in kako so se ustvarjale nove identitete. Vsebina zbornika je bila najprej natisnjena kot posebna številka revije Anthropology of East Europe Review; veËina avtorjev je posebej za Zbornik dopolnila svoje prispevke, nekaj prispevkov pa je bilo dodanih na novo, zlasti tistih o izbruhu vojne na Kosovu. Halpernove zbirke terenskega gradiva V petih desetletjih (1949‡2000) intenzivnega terenskega dela v Evropi, Aziji in Severni Ameriki, ki ga je opravil prof. Halpern sam ali skupaj s svojo ženo Barbaro Kerewsky- Halpern, je bila zbrana obsežna terenska dokumentacija, ki je od decembra 2002 dostopna javnosti v Kongresni knjižnici v Washingtonu / Library of Congress: American Folklife Center pod imenom flThe Joel Martin Halpern Collection«. Dokumentacijo sestavlja dragoceno vizualno gradivo: fotografije, diapozitivi, filmski posnetke in videokasete, zvoËni posnetki, fotokopije številnih publiciranih in nepubliciranih gradiv, Ëlankov ipd., ki sta jih zbrala zakonca Halpern med delom na številnih terenih; originali in kopije številnih rokopisnih zapiskov in drugih vrst gradiva v številnih jezikih, ki se nanašajo na opravljeno terensko delo. Med posebno dragoceno gradivo spada fotografsko gradivo z Balkana (predvsem iz Srbije in Bolgarije) ter zvoËni zapisi terenskih intervjujev in ljudske glasbe. Precejšen del omenjenega gradiva je mogoËe prouËevati tudi v Centru za študije balkanskih družb in kultur pri Oddelku za zgodovino Jugovzhodne Evrope Univerze v Gradcu, ki mu je prof. Halpern v preteklih letih poleg kopij terenskega gradiva s podroËja Balkana daroval še številne knjige in Ëlanke, ki se na gradivo in / ali Balkan vsebinsko in tematsko nanašajo. Med temi so seveda terenski zapisi iz Orašca, številni intervjuji, ki jih je opravil v Jugoslaviji od let 1961‡1962 (s pripombami o metodi in z nekaterimi zakljuËki), gradiva in opombe o Jugoslaviji med letoma1964 in 1978, komentirane fotografije iz Jugoslavije od leta 1953 dalje in številni razliËni zapisi, skupaj z nepubliciranimi deli, CD-diski z digitaliziranimi fotografijami jugoslovanskih pokrajin in ljudi ‡ ti živo ilustrirajo njihovo življenje in šege, kmetovanje, domove, praznovanja ipd. Mimogrede naj omenim, da podobna študijska zbirka s Halpernovimi donacijami knjig in kopijami (klasiËnimi in digitalnimi) njegovega terenskega gradiva zdaj nastaja na Oddelku za etnologijo Filozofske fakultete v Skopju, osrednji del priËujoËe številke Glasnika pa predstavlja nastajanje podobne zbirke tudi na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Poleg slovenskega terenskega gradiva, ki je podrobneje navedeno še v drugih Ëlankih priËujoËe številke Glasnika SED, bo tudi ljubljanska Halpernova zbirka obsegala gradivo (Ëlanke, knjige, korespondenco), ki je na razliËne naËine povezano s terenskim gradivom. Med njimi bo (ko bo v letu 2006 dokonËno urejeno) še: - okrog 500 knjig z razliËnih podroËij t. i. flcommunity stud- ies« in historiËne demografije ter mnogo monografskih študij razliËnih kultur, skupaj z antrološkimi klasiki; - veËje število slovenskih ali angleških Ëlankov o Sloveniji v jugoslovanskem kontekstu; - razliËni predlogi skupnih slovenskih in / ali jugoslovansko- ameriških projektov, v katerih naj bi sodelovali ali Oddelek tema OBZORJA STROKEGlasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 19 za etnologijo ali Slovenski etnografski muzej; - obsežna korespondenca z razliËnimi slovenskimi razisko- valci (Slavko Kremenšek, Zdravko Mlinar, Boris Kuhar itd.); - prevod doktorata S. Kremenška v anglešËino; - veË kot petsto znanstvenih Ëlankov iz razliËnih (predvsem ameriških antropoloških) revij, ki se nanašajo predvsem na naslednja podroËja: splošno o antropologiji, antropološke metode, zgodovina antropologije, flCommunity Studies«, historiËna antropologija, historiËna demografija, družina, sorodstvo, antropološki in etnološki muzeji, identiteta in muzeji in dedišËina v muzejih; - veË kot sto Ëlankov J. M. Halperna oz. Ëlankov drugih avtor- jev o Jugovzhodni Evropi, Balkanu in Sloveniji. Halpernovo gradivo o Sloveniji iz let 1953 in 1954 Halpernovo gradivo o Sloveniji je nastajalo že od leta 1953, ko se je ob vsakem obisku v Jugoslaviji vedno ustavil tudi v Sloveniji. Tako bomo v zbirki lahko našli precej gradiva v obsežnih raziskovalnih dnevnikih, ki sta jih zakonca Halpern pisala ves Ëas svojega terenskega raziskovanja. V dnevniku iz leta 1953 (Halpern 1953, 89‡99) tako lahko preberemo nekaj zanimivih odlomkov o Sloveniji, kamor sta prviË prispela po skoraj treh mesecih bivanja v Srbiji 7. septembra 1953 s Simplon-Orient Expressom. V Begunjah naj bi prisostvovala tritedenskemu skupnemu programu izbraževanja za nosilce skupnega programa jugoslovanske vlade in Združenih narodov za flrazvoj podeželja«. Na izobraževanju so se zbrali kmeËke žene in možje iz razliËnih vasi vseh šestih republik tedanje Jugoslavije; bili naj bi nosilci razvoja na podeželju. (Halpern 1953, 90) Že iz vlaka sta flopazovala številne hribe s cerkvami na skoraj vsakem vrhu. Tudi tipi hiš so se opazno spremenili; veËina med njimi je imela drugo nadstropje z lesenim balkonom, podobno kot jih imajo švicarske flchalets« (lesena hiša).« Tudi mnoga mesta, skozi katera sta potovala med Zagrebom in Ljubljano, so se zakoncema Halpern zdela flSwiss-like« in vsekakor bogatejša kot tista v drugih delih Jugoslavije. (Halpern 1953, 88) Po vrnitvi iz Begunj sta sredi septembra 1953 v moËnem dežju komaj uspela najti ljubljanski Etnografski muzej, saj jima vsaj ducat LjubljanËanov ni znalo pokazati poti od pošte do muzeja, toda prijazen sprejem direktorja Borisa Orla je zakonca Halpern navdušil; njun opis sreËanja z dr. Borisom Orlom in ogled etnografskega muzeja pod njegovim vodstvom je s stališËa zgodovine etnologije omembe vreden: flThe ethnografic section was not very large but it is very well arranged. There are several huge wall maps of Slovenia: one of them illustrates the great regional diversities in house types, the other two in costumes, one for the 18th century the other for the 19th. In this same room were many agricultural implements (rakes, plows, sycthes etc.) and in one corner there was a bedroom interior; the beds were of simple wooden constructions with painted head and footboards, but the most interesting thing about them was an adjustable V shaped piece of wood stuck in the side of the bed which was used as I understand it to prevent people from falling out of the bed, it didn’t seem very strong however. By the way one thing has struck me very much about Yugoslav museums and that is that all their exhibits of household furniture and wooden utensils are out in open with no iron bars around them, and whenever we were curious about chest (they have very pretty and intricately carved and elaborately painted ones here) or a trap etc. he would either open it or show us how it worked, with no hesitation at all. It seems to me, that in Museums people should be permitted to touch and feel things as they here rather than have them behind glass and iron bars. Incidentally they have several types of traps that the peasants used for mice, rabbits etc. although it was rather difficult to find out what they were since we didn’t know the word in Serbian. Mr Orel, like all midlle-aged people in Slovenia, speaks excellent German since until world war I, this area was part of the Austro-Hungarian empire and all children who went to school were compelled to learn it: also before the war it was and to a large extent still is their most important foreign language here. … In another corner was a model kitchen of the last century complete with hand carved wooden chaires a table and pendulum clock. In the next room were cases of costumes from different areas. One of the most interesting features of the men’s costume from certain areas was the bright red flkishobrans« or umbrellas and for the woman characteristic white bonnets which framed their faces and puffed out in back like big mushrooms. In one region called Bela crkva were costumes showing a decided Turkish influence. By far the most interesting part of the whole museum, however, was a display or wall boards from the front of bee hives. This had on them all sorts of pictures of mythological scenes, satires on peasant life, religous subjects. According to Mr. Orel this is a typical of Slovenia, although now the … craft has, he told us, quiet died out.« (Halpern 1953, 91) Navdušili so ju tudi kratki enodnevni izleti v muzej v Postojni, Postojnsko jamo in na Predjamski grad, izlet v Kranj in na Jesenice, ter izlet Ëez VršiË in po dolini SoËe. Najobširneje pa sta zakonca Halpern v raziskovalni dnevnik zapisovala vtise z izleta po Dolenjskem, kamor ju je spet vodil Boris Orel, ki je teren iz svojih dolgoletnih (in vsakoletnih) izkušenj s terenskimi ekipami etnografskega muzeja zelo dobro poznal. Pot jih je vodila prek StiËne, nato pa so si v okoliških vaseh ogledali flrazliËne tipe kmeËkih posesti« (Halpern 1953, 97): flMany here seem to be quite prosperous in material holdings, including many outbuildings, horses, etc… but often the homes are very poor, at least in proportion to what we expected to see. One place we stopped had a large long building wth separate places for the grain, corn, oxen and horses (in Šumadija most people don’t have horses). The home, too, was very different and interesting, being similar to a log cabin in structure, only along the cracks and joints of the wood are panted fillings ‡ we saw them in blue and green. From every window of almost every house are pots of geraniums, placed inside but with the OBZORJA STROKE tema Glasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 20 blossoms poking thru the windows. On most roofs sits a red tile rooster. Near the village of Mokronog we turned off the little road we had been on and bumped down across the fields to a tiny village several kilometers away. Here dr. Orel knew the people and we were given a heartly welcome; even here we coudn’t escape rakija ‡ we stil haven’t learned to get that down easily. While Joel was busy poking around outside, I went inside the oldest home with the owner; it is completly of wood, except for the roof, which is time- and soot-blackned thatch. It is the oldest, crumblingist, grimyest home we have seen, with its huge old open fire pit inside, its dirt floor and its festoons of soot and falling straw. And yet here was a wall switch for electricity, lights in each room, and an electric regulator of some sort. In the main bedroom were elaborate religious paintings and articles. We were told that this paintings, which are sort of primitive in style, are made by a majster near here. In a tiny, narrow second bedroom is a small bed and chest, and many religious ornaments… but the room is entirely dominated by a huge portrait photograph, about 15 years old, of the former head of the houshold on his death-bed. He is dressed in Western clothes, with tremendous walrus mustache. His hand are clasped over his heart and in them was placed a cross. He is lying on an embroidered white sheet and pillow, and real carnations and ferns are placed all around him in a pattern. The house has a sort of hay-loft to which you can climb up on a rickety hand-made ladder of bound sticks. I wanted to see what was up there, so we climbed up and had a look around. It was not a hay-loft at all but a sort of catch-all for junk. All over the place were old torn or damaged baskets, empty kegs, barrels and boxes, broken wooden implements, old shoes, broken water jugs, etc. The grim and dust not being so pleasant, we wanted to get down as soon as poossible, but the old man, thinking that his flattic« was a treasure chest for people like us ‡ which it actually is ‡ insisted on giving us something from there. We ended up with a small utensil which is all handmade and which is used to shape, smooth and curve planedwooden surface. His wife soaked it, scraped the soot off, and wrapped it in some newspaper for us. Then we went to visit a real old- fashioned grinding mill.« (Halpern 1953, 97‡98) Tovrstni zapisi terenskih opažanj se nadaljujejo z navdušenimi opisi mlina, vasi Straže pri Novem mestu, itd. Poseben vtis je na zakonca Halpern naredil obisk pri lonËarju (flmajster potter«) v vasi Groblje (pri Prekopi); nad njim in njegovim delom sta bila še posebej navdušena, saj sta dve leti pred tem obiskala lonËarsko delavnico v Coloradu Springsu, fledinem kraju v ZDA«, kjer so si obiskovalci lahko dve minuti ogledovali lonËarjevo spretnost (v stekleni kletki in pod moËnimi fluorescenËnimi luËmi), ko je demonstriral flstarodavno lonËarsko tehniko« na lonËarskem kolesu. (Halpern 1953, 98) In zadnji vtisi iz okolice Žužemberka pred odhodom iz Slovenije v Srbijo: flThe rest of the afternoon was spent in driving trough little villages … Again forgive the illusion to fairy-tales, but that’s just what these places are like ‡ on the highest point or at the top of a small hill site the old castle, and further down the slope, with the steeple of parish church as the central focus, is nestled a small peasant village. Sometimes the castle was situated along a peaceful riverbank, half-hiden by ancient sagging willows. And sometimes the castles are just crumbles of rock, not the victime of natural deterioration but of the heavy bombing that this area underwent, such as in the village of Žužemberk.« (Halpern 1953, 99) Joel in Barbara Halpern sta se med skoraj leto in pol trajajoËim terenskim delom v Srbiji (Orašac) v Slovenijo vrnila še marca 1954. Po flËudnem zadovoljstvu, da spet Ëutita toplo vodo, ki teËe iz pipe«, ki jima ga beograjski hoteli niso mogli nuditi, sta takoj organizirala vrsto sreËanj z nekaterimi slovenskimi etnologi in antropologi, poleg tega pa sta si želela ogledati muzeja v Mariboru in Ptuju. Iz zapisov o njunih sreËanjih je bil na prvem mestu ponovno obisk pri dr. Orlu, ki je bil spet zelo prijazen, toda tudi zelo zaposlen. Zato tokrat izstopata sreËanji z dvema antropologoma; Nikom ŽupaniËem, flfantastiËnim starim možem«, ki je bil tedaj star že 75 let in je bil predstojnik fltwo-man department of ethnology«. Sicer pa je Niko ŽupaniË na zakonca Halpern zapustil vtis že nekoliko senilnega, zato pa še vedno zelo ambicioznega moža, ki je rad govoril predvsem o svojih znanstvenih dosežkih, pa tudi o svojem fldragem prijatelju Jovanu CvijiËu«. (Barbara in Joel Halpern 1954, 349) Dr. Božo Škerlj, flfiziËni antopolog«, se je zdel Halpernovima precej bolj dovzeten in seznanjen s sodobnimi antropološkimi tokovi, navsezadnje tudi zato, ker je flpred kratkim preživel leto dni v Ameriki«. Žal sta ugotovila, da flnjegovi interesi niso podobni interesom Joela Halperna«, ker bi sicer lahko bilo njegovo sodelovanje zelo koristno. (Barbara in Joel Halpern 1954, 350) Nekaj dni pozneje je Joel Halpern uspel svoje vtise, povezane z dr. Škerljem, v terenski dnevnik še precej natanËneje zapisati, pri Ëemer je poudaril, da je bil dr. Škerlj zagotovo najbolj zanimiva osebnost, predvsem pa najbolj kompetenten znanstvenik, ki ga je sreËal na potovanju po Sloveniji in Hrvaški. (Halpern 1954, 363‡64) Vsekakor je Škerlj nanj napravil vtis moža zelo širokih interesov, ki pa je bil žal v tistem trenutku preveË zaseden, da bi se lahko dogovorila o širšem sodelovanju; najprej je bilo tu njegovo etnografsko in (fiziËno) antropološko raziskovanje na dalmatinskem otoku Susku, pripravljal je fltehniËno publikacijo« o izvoru Ëloveka, ter hkrati razmišljal o ponovni revidirani izdaji poljudne knjige na isto temo. Prav tako je pripravljal gradivo za knjigo o kulturnih podobnostih med Eskimi in ledenodobnimi lovci, ki so živeli na francoski rivieri v Ëasu magdalenija. Hkrati je bila tik pred izidom Škerljeva poljudna knjiga, ki je opisovala njegovo potovanje po Ameriki. Škerlj in Halpern sta imela tudi dolge debate o flbralni kulturi« in kakovosti izobrazbe v Ameriki in Sloveniji, pri Ëemer je bil Škerlj prepriËan, da Slovenci berejo precej veË kot AmeriËani, vendar je bil Halpern prepriËan o veËji splošni izobraženosti sonarodnjakov zaradi gledanja televizije (te Slovenci še niso imeli) in precej bolj pogostega radia. Škerlju se je tudi zdelo, da je izobrazba slovenskih študentov boljša kot izobrazba študentov na Univerzi Arizona, kjer je sam preživel nekaj Ëasa. In ko je nanesla beseda na McCarthya (fla subject almost every Yugoslav and every European for that matter brings up sooner tema OBZORJA STROKEGlasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 21 or latter« (Halpern 1954, 363)), je Škerlj izrazil prepriËanje, da bi lahko Amerika postala reakcionarna fašistiËna država. To svojo trditev je nameraval objaviti tudi v svoji knjigi o Ameriki. (Halpern 1954, 364) Mimogrede zapišimo, da je Škerlj v knjigi, ki je izšla pod naslovom Neznana Amerika (1955, 5) zapisal, da je sicer vzljubil flameriškega Ëloveka z ulice, dobrosrËnega, vedno prijaznega in pripravljenega pomagati«, vendar ni spregledal mnogih znakov razvoja Amerike v flnekako fašistiËno veledržavo, katere reakcionarni voditelji se danes Ëutijo poklicane, da vladajo svetu in mu vsiljujejo … svojo ‘demokracijo’ in svojo ‘svobodo’ … za kar jih paË nihËe ni prosil«. (Škerlj 1955, 5) Ob koncu zapisa o dr. Božu Škerlju Halpern navaja zanimivo debato o akademskih zaslužkih, ki so bili tedaj zelo nizki; pogosto so bile plaËe univerzitetnih profesorjev nižje od plaË kvalificiranih delavcev; zato pa so bili slovenski znanstveniki plaËani za svoje Ëlanke in pogosto se je menda zgodilo, da so bili meseËni honorarji za Ëlanke nekajkrat višji od plaË. Tudi v marcu 1954 sta zakonca Halpern obisk v Sloveniji izkoristila za mnoga zanimiva opažanja in primerjave med Ljubljano in Mariborom ter Beogradom, ki sta ga seveda poznala precej bolj podrobno: flComparing with Beograd here the amount and variety of consumer goods are very different ‡ in the first place Ljubljana has an auto showroom, the only one now in the country. Also, there are fine wools and woolen products, very expensive to be sure, but they are avaliable and they are not to be seen in Serbia as in Beograd has to sell Serbia’s inferior woole products. Here are also such things as silks, brocades, and chiffon scarfs ‡ unheard of luxuries in Beograd, and in several places. I even noticed plastic salt and paper shakers, toothbrush holders and other practical gadgets, all Slovenian-made, but not found in Beograd. Ljubljana has also pioneered in soft drinks and came out with Cokta Cokta, which has not gotten down to Beograd where it will probably have an immediate market. I also saw a large quantity of better looking ready-to-wear clothes, esspecially coats and blouses, things which are always made in Beograd by buying the fabrick and having it made, with very few expceptions. This is realy charming town and I wandered in and out of the streets looking in windows and not really going anywhere ... This city (Maribor) like Ljubljana is very Austrian or middle European in flavor, and … I couldn’t help but wonder what this place and Macedonia, for instance, had in common. Here the streets, made of squares of stones set in spiral patterns, were very clean, and the buildings came right to the twisting narrow curbstones ‡ then suddenly the maze of twists and buildings opens into a large town square, with the town hall on one corner and one imposing statue bedecked with pigeons in the center of the square. Plain-looking well-dressed people which by on bycikles, and although it is the middle of march they still wear heavy winter clothing. The children especially ‡ they have fat little fur coats, of lambskin or white sheepskin, with three big puff-balls of fur buttons down the front. And everyone, children and old man and students alike, wear mittens whith elaborate knitted designs.« (Halpern 1954, 352‡353) Vsa ta številna sreËanja in poskusi vzpostavljanja stikov z vsemi takratnimi jugoslovanskimi (slovenskimi) etnologi, antropologi, etnografi in arheologi kažejo, da sta bila zakonca Halpern takrat, ko sta prispela v Jugoslavijo in delala na svojem prvem terenu ‡ v Orašcu v Srbiji ‡ odliËna predstavnika ameriške antropologije. Ta je imela v petdesetih letih 20. stoletja Ëisto posebno mesto med znanstvenimi disciplinami; bila je veda, ki je bila hkrati tudi naËin življenja za tiste, ki so jo prakticirali. Bila je izjemna zaradi svoje (vse)obsežnosti in splošnosti ali holizma, saj ni želela prezreti prav nobenega Ëloveka ali skupine, izpustiti nobenega relevantnega tematskega podroËja, ter si je zares prizadevala biti flthe study of man and his work«. (Anderson 1967, 141) Ob pojavu prvih številk Current Anthropology leta 1960 je revija svoje avtorje in bralstvo takoj povezala v neke vrsto fltovarišijo peresa«, v kateri so bili vsi resno zavezani in predani prouËevanju Ëloveških kultur in družb v vseh njenih dimenzijah (Anderson 1967, 142). Vendar pa to ni hkrati pomenilo, da bi se sporazumeli o tem, kaj je etnologija / antropologija ali kaj bi morala biti, nasprotno: podroËja zanimanja so postala bolj mnogovrstna kot kadarkoli prej, vsekakor pa zelo odprta. Halpern je v tem pogledu sodil med ameriške antropologe, ki so se ukvarjali s prouËevanjem podroËja družbenih organizacij (dve drugi podroËji veËinskega zanimanja sta bili politiËna antropologija in antropologija religije). Zanje je bilo znaËilno, da so se od konca druge svetovne vojne posveËali predvsem raziskovanju flmajhnih skupnosti«; veËinoma preprostih kmeËkih družb. Pozneje so svoje zanimanje razširili na raziskavo bolj kompleksnih družb, a še vedno s poudarkom na kmeËkih družbah. Šele sredi 60. let so se obrnili k raziskovanju, ki je dobilo ime urbana antropologija. Ob tem so (prav zaradi ukvarjanja z majhnimi ‡ lokalnimi družbami, v katerih družinsko in sorodstveno obnašanje tvori bogastvo oblik in ustvarja podlago za družbeno interakcijo) vztrajali pri poudarjenem prouËevanju sorodstvenega obnašanja. (Anderson 1967, 142) V tem pogledu so pri prouËevanju družine in sorodstva postajale zelo flmodne« statistiËne analize; Halpern je v tem pogledu sodil med zelo zgodnje raziskovalce s takimi preferencami, saj je bilo pred letom 1960 tovrstnih kvantitativnih analiz izjemno malo. Po ustanovitvi Current Anthropology pa je kmalu postala obvezna praksa, da so avtorji terensko delo zaokrožili s statistiËnimi opisi razliËnih obstojeËih poroËnih praks. Ta nova potreba po kvantifikaciji socialnih fenomenov je bila povezana tudi z redefinicijo in s ponovnim raziskovanjem mnogih starih in novejših problemov (Tylorja, Bachofena iz 19. stoletja ali pa Claude Levi-Straussa in njegovih Les Structures Elementaires de la parente iz leta 1949.) Ta ponovljena raziskovanja so bila povezana tudi z narašËajoËim interesom za metodologijo, ki je bila v 60. letih 20. stoletja vse bolj v ospredju. Tedaj so se tudi v antropologiji pojavljali matematiËni modeli, lingvistiËna tehnika komponencialne analize, raËunalniške simulacije delovanja sorodniškega sistema ipd. (Anderson 1967, 142) Elemente tovrstnih usmeritev v Halpernovem delu najdemo zelo zgodaj; že v svojo disertacijo o srbski vasi Orašac (Halpern 1958) je vkljuËil obsežna poglavja s podatki o demografski OBZORJA STROKE tema Glasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 22 podobi Srbije in Orašca v 19. in 20. stoletju, kjer so bila v ospredju vsa vprašanja razvoja prebivalstva in vitalne statistike ter historiËno-demografske podobe družin in gospodinjstev od 19. do srede 20. stoletja. Vse gradivo, zbrano v okviru velikega raziskovalnega projekta v Jugoslaviji iz let 1961 in 1962 kaže, da se je njegovo zanimanje za tovrstno problematiko še poglabljalo. Halpernov doktorat seveda v najveËji meri odseva njegov strokovni in znanstveni pedigre, ki ga najmoËneje zaznamujeta njegova profesorja Philp Mosley in Conrad Aarensberg. Mosley se je ukvarjal z južnoslovansko zadrugo, ki jo je v Srbiji prouËeval tudi Halpern; Aarensberg pa je kot mentor pri disertaciji v uvodu v Halpernovo knjigo A Serbian Village posebej poudarjal odlike tovrstnih antropoloških (v Evropi bi po Aarensbergovem mnenju takim raziskavam rekli fletnografske«) flcommunity studies«, ki poglabljajo vedenje o naËinu življenja v mnogih tradicionalnih in modernih družbah. NajveËja odlika Halpernovega dela je bila zagotovo komparativnost in odprtost za kompleksnost sprememb, ki spreminjajo tradicionalne kmeËke družbe: flta študija sodi v vrsto tistih raziskav, ki so ponudile trdne temelje za primerjave kultur (civilizacij) in temelje za razumevanje družbenih in kulturnih sprememb«. (Aarensberg 1958, VII‡IX) Tudi tematska zasnova Halpernovega dela poudarja predvsem tista podroËja naËina življenja, v katerih so spremembe najbolj jasno in najhitreje prišle do izraza: na podroËju fldela za preživetje« pri agrarnem in neagrarnem prebivalstvu, na podroËju kulture bivanja, prehranjevanja in oblaËenja, na podroËju flživljenskega cikla« od rojstva do smrti, verovanj, praznikov ipd. Najbolj obsežna pa so zlasti poglavja, posveËena problematiki fldružbene kulture«: družinskim skupnostim in sorodstvu, zadrugam, klanom in sosedstvu, vasi kot družbeni skupnosti, socialni razslojenosti, vasi v odnosu do zunanjega sveta ipd. (Halpern 1958, XIX) Edina podobna etnološka (narodopisna) raziskava, kakršne se je Halpern lotil v Orašcu in jo želel udejaniti tudi v ŠenËurju in Gradencu, je Narodopisna podoba Mengša in okolice, ki jo je istega leta, kot je izšla Halpernova monografija o Orašcu, izdala Marija Jagodic (MakaroviË). Marija Jagodic je svoje delo delo zasnovala kot flskromno zasnovan etnografski pregled«, s katerim je skušala ohraniti flnapisano podobo nekdanje in današnje ljudske kulture« Mengša in okoliških vasi. Obsežno gradivo, zbrano med letoma 1952 in 1956 (nastajalo je torej v istem Ëasovnem obdobju kot Hapernovo v Srbiji), je po avtoriËinem lastnem mnenju omejila na flprimerno podajanje gradiva«, v katerem so zajeta flvsa poglavja ljudske kulture« (uveljavljena z Narodopisjem Slovencev), in le redka so povsem izostala. (Jagodic 1958, 5‡6) Vsekakor pa se je avtorica zavedala in poudarjala flizrazito deskriptivni znaËaj« svojega dela, ki sicer (samo) beleži spremembe, in ugotavlja, da se je znaËaj ljudske kulture zaËel izrazito spreminjati ob koncu 19. stoletja. Omenjena Halpernova prizadevanja, vzpostaviti kontakt s praktiËno vsemi jugoslovanskimi etnologi, etnografi pa tudi z geografi in pozneje še s sociologi, zagotovo kažejo širino njegovih antropoloških zanimanj, odsevajo pa tudi dejstvo, da Halpern jugoslovanske etnografije in etnografov zagotovo ni dojemal kot bistveno razliËnih od sebe in svoje vede. Seveda je upošteval in priznaval razlike, drugaËne namene, cilje, celo metodologijo. Menil je, da je bilo tu ‡ podobno kot v vsej Vzhodni Evropi za vse etnološko- in socialno- / kulturno-antropološke študije znaËilno, da strogo pristajajo na ukvarjanje s posameznimi državami (nacionalne etnologije) ali z etniËnimi skupinami, ki jih država uokvirja, da so sicer zelo bogata, polna podrobnosti, a so skoraj brez ali le z malo komparativnih pogledov. Vendar je vseeno šlo za sorodne flantropološko usmerjene« vede (Halpern in Hammel 1969; 1970, 5060), ki so se zaradi razliËnih tradicij nastajanja razlikovale. Da je jugoslovanske etnografe zagotovo štel za svoje poklicne kolege, pa navsezadnje najbolje dokazujejo njegovi nenehni poskusi skupnih projektov. Halpernov projekt flPeasant communities« v letih 1961 in 1962 NajveËji in najbrž najpomembnejši del Halpernovega slovenskega gradiva pa je nastajal v letih 1961 in 1962, ko je Joel M. Halpern dobil štipendijo National Science Foundation za izvedbo velike raziskave flPeasant communities« na Balkanu in v severni GrËiji. V Halpernovi zbirki na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo hranimo kopije obsežne spremne dokumentacije o raziskovalnem projektu, delnih in konËnih poroËil in korespondence, ki je med raziskavo potekala med Halpernom in drugimi udeleženci raziskave. Iz dokumentacije bo mogoËe izlušËiti precej pomembnih dejstev, ki bodo vsekakor pomagala razrešiti vprašanje relevantnosti zbranega gradiva, predvsem pa bodo moËno pomagala vsem raziskovalcem pri evalvacijah zbranega gradiva, ki ga bodo kakorkoli uporabljali pri svojih raziskavah. Projekt se je zaËel sredi leta 1961; 22. aprila je namreË dr. Halpern (tedaj docent na University of Columbia, specializiran za kulturno antropologijo Vzhodne Evrope) prosil pomoËnika državnega sekretarja za evropske zadeve za pomoË pri široko zasnovani raziskavi. V okviru raziskave je namreË nameraval (flin order to gain perspective in my work in Yugoslavia«) najprej nekaj mesecev potovati po Vzhodni Evropi (Vzhodna NemËija, Poljska, Sovjetska zveza, Romunija, Bolgarija, »eškoslovaška in Madžarska) ter s sreËavanjem in navezavanjem stikov s tamkajšnimi flsocial scientist«, zlasti pa z etnologi in s sociologi, ter s terenskim delom dobiti dovolj širok komparativni uvid v razmere na skorajda celotnem tedanjem evropskem komunistiËnem vzhodu. (Halpern 1961‡62, 14‡15) Terenska akcija v Jugoslaviji, kjer je prof Halperna že spremljala njegova žena Barbara Kerewsky-Halpern (tudi kulturna antropologinja), je bila v grobem zasnovana do konca leta 1961, ko je iz nekaterih Halpernovih dopisov razvidno, da je pripravil vprašalnike in prosil za znanstveno pomoË sodelavce Inštituta za družbene vede ‡ Oddelka za sociologijo pri Jugoslovanski akademiji znanosti in umetnosti, prav tako pa tudi za pomoË pri terenskem delu in iskanju študentskih asistentov, ki bi sodelovali pri izpolnjevanju vprašalnikov. Januarja 1962 je sociološkemu oddelku Inštituta za družbene tema OBZORJA STROKEGlasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 23 vede poslal kratek povzetek raziskovalnega programa, v katerem je bil posebej poudarjen cilj raziskave: prouËevanje uËinkov procesa industrializacije in urbanizacije, kakor odseva v etniËno, socialno in geografsko razliËnih kmeËkih okoljih Jugoslavije. Metoda raziskovanja naj bi bila predvsem metoda opazovanja z udeležbo, ki bi jo dopolnjeval s terenskim gradivom, zbranim z odprtimi vprašalniki, ki bi jih v vsaki vasi s terenskimi intervjuji zbrali študentje sociologije in etnologije; terenska akcija je bila predvidena za leto 1962. Zbrano gradivo, ki so ga v januarju 1962 že zaËeli zbirati, so razširili tudi z razliËnimi historiËnimi in sodobnimi popisi prebivalstva izbranih vasi, s Ëim bolj popolnim arhivskim gradivom, kjer je to bilo mogoËe, s popisi hišnih inventarjev; zaradi ugotavljanja obsega izdelkov, ki so industrijsko izdelani oz. so izdelek tradicionalnih obrti. Nazadnje pa naj bi študentski asistenti zbrali tudi vrsto življenskih zgodb (fllife stories through interviews«), ki naj bi omogoËale dodatne primerjave. (Halpern 1961‡62, 17‡20) Januarja leta 1962 je bil tudi že dokaj natanËno definiran teritorialni obseg raziskav, ki naj bi zajel vasi v vseh republikah nekdanje Jugoslavije: v Sloveniji je bil to ŠenËur, na Hrvaškem Lekenik, Bobovac ter Slano in Majkovi v Dalmaciji, v Srbiji Orašac in Inija (Vojvodina), v Bosni ŽupÊa, v Makedoniji Labunište in Velešte ter v »rni gori vas Bukovac. ŠenËur je bil v tej fazi izbran kot flvas z dolgo tradicijo kmeËkih delavcev, ki je znaËilna za slovensko alpsko obmoËje, hkrati pa leži na obmoËju z najhitrejšo stopnjo industrializacije in z najveËjo prosperiteto v Jugoslaviji«. (Halpern 1961‡62, 17‡20) Pozneje se v poroËilih kot flkontrolna vas« pojavi tudi Gradenc pri Žužemberku, ki je bila povsem drugaËno okolje kot ŠenËur, za katerega je bilo znaËilno moËno izseljevanje. Maja leta 1962 je Halpern Inštitutu v Beograd že poroËal o zaËetku lastnega terenskega dela na vseh lokacijah; za Slovenijo npr. o kratkem raziskovalnem obisku ŠenËurja, vsekakor pa je nameraval tam veË Ëasa preživeti poleti leta 1962. Prav tako je poroËal o vzpostavitvi intenzivnih stikov s sociologom dr. Jožetom GoriËarjem in njegovim asistentom Zdravkom Mlinarjem, ter dr. Vilkom Novakom in nekaj študenti etnologije in sociologije, ki so tudi že zaËeli z zbiranjem gradiva. (Halpern 1961‡62, 17‡20) V poroËilu je Halpern tudi posebej poudarjal, da je kopije vsega zbranega gradiva, in gradiva, ki bo še zbrano, takoj predal tudi vsem znanstvenim sodelavcem, s katerimi je delal. Oktobra leta 1962 je bil Halpernov raziskovalni projekt v Jugoslaviji konËan in v konËnem poroËilu (Halpern 1962, 1‡26) lahko najdemo zelo izËrpna opažanja o splošnih razmerah v Jugoslaviji, razmerah v jugoslovanski etnologiji in sociologiji, prav tako pa tudi o sodelavcih v raziskavi, predvsem v povezavi s tem, kako so njihove strokovne, politiËne in osebne preference uËinkovale na raziskovalno delo v Jugoslaviji. Halpern mimogrede tudi pojasnjuje, da so morali vsi znanstveniki, s katerimi je prihajal v stik, redno pisati poroËila o njem in njegovem delu. Eden izmed njih mu je to tudi odkrito priznal. (Halpern 1962, 14) Kar nekaj težav je bilo tudi s terenskim delom in policijskim zanimanjem zanj; za tovrstne incidente so mu povedali nekateri študentje, ki so opravljali intervjuje v okviru projekta, vendar v Sloveniji tovrstnih incidentov ni opazil. S tem so verjetno povezani tudi mnogi oËitki vohunstva, ki so se takrat in pozneje pojavljali v zvezi s Halpernovimi posegi na prostor nekdanje Jugoslavije. Vzrok zato je bil «incident«, ki se je zgodil ob terenskem delu v Bosni, kjer je za terensko delo najeti študent vse svoje zapiske odnesel na policijo. Najbolj problematiËen del gradiva je bilo vprašanje, kje je flkdo služil vojsko«; oznaËeno je bilo z flizrazito nevarno« in naj bi dokazovalo flvohunske namere« avtorja vprašalnika. Vsekakor je zadeva odmevala tudi v javnosti in bila povod za kasnejše napade tiska (tudi rumenega) o Halpernu ‡ ameriškem vohunu. Halpern je ob vseh teh napadih protestiral in vedno dobil z zunanjega ministrstva Jugoslavije prijazno pismo, da njegovo znanstveno delo dobro poznajo, da ga jugoslovanska policija vsekakor ne obravnava kot vohuna in da je v Jugoslaviji vedno dobrodošel; na terenu pa je tovrstno nezaupljivost nekaterih (tudi znanstvenih sodelavcev) doživljal vedno znova ‡ vsaj do konca 80. let 20. stoletja. (Halpern 1961‡62, 17‡20) V vsakem primeru poroËilo ponuja dragocena izhodišËa za evalvacijo znanstvene veljavnosti zbranega gradiva tudi še po veË kot štirih desetletjih, odkar je bilo zbrano. ZakljuËek Glede na vse povedano o Halpernovem raziskovalnem delu in njegovem terenskem gradivu, ki ga je Oddelek že prejel leta 2003 in 2005 (gradivo iz leta 2006 je še v fazi dokumentiranja in urejanja), menim, da delo in ime prof. Joela M. Halperna vsekakor zaslužita pomembnejše mesto v zgodovini slovenske etnologije in kulturne antropologije. Ne samo zaradi njegovih donacij, ki jih tu podrobneje predstavljamo, ampak tudi zaradi njegovih pogostih stikov z razliËnimi slovenskimi etnologi vse od leta leta 1953, predvsem pa seveda zaradi zbranega slovenskega gradiva v letih 1961 in 1962, ki bo imel v tedanji slovenski etnologiji najbrž še pomembno mesto. Zagotovo pa jo bo dobilo za nazaj tisti trenutek, ko bo gradivo v dokumentacijski službi Oddelka dostopno javnosti za uporabo, in še bolj takrat, ko bodo objavljeni posamezni deli gradiva ali pa bo to uporabljeno za take ali drugaËne znanstvene etnološke monografske preglede in obravnave. Navsezadnje tako mnenje podpirajo mnogi povsem sodobni raziskovalni rezultati, povezani s Halpernovim gradivom iz let 1961 in 1962 z Univerze v Gradcu, kjer so gradivo že doslej uspešno uporabljali; vsaj trije na tej univerzi ubranjeni doktorati povsem temeljijo na Halpernovem terenskem delu na Balkanu; tudi doktorat Silvije SoviË, ki je bil leta 2001 obranjen na univerzi v Essexu pod naslovom flPeasant Communities, Local Econiomies and Household Composition in 19th century Slovenia« je v precejšni meri povezan z rabo Halpernovega gradiva o ŠenËurju. Vsekakor pa bi o razmerju med Joelom M. Halpernom in slovenskimi etnologi ter o njegovi vlogi v slovenski etnologiji lahko ob koncu rekli tole: dinamiËno in živahno medsebojno uËinkovanje je bilo polno neizkorišËenih priložnosti in možnosti. Te so ostale neizkorišËene; zagotovo ne po krivdi J. M. H., ki je ob vsakem prihodu na jugoslovanska tla prihajal OBZORJA STROKE tema Glasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 24 z vedno novimi in novimi predlogi za sodelovanje in veËkrat na svoja pleËa prevzemal precej zahtevna bremena priprave razliËnih skupnih projektov, vabil slovenske etnologe k moËnejšim strokovnim stikom, pošiljal knjige, prispevke, Ëlanke, na svoje stroške prevajal razliËna slovenska dela in tudi posredoval pri izdaji del slovenskih etnologov. V tem pogledu je, kot kaže, uspeval samo v svojih stikih z dr. Slavkom Kremenškom, Ëeravno tudi ne v takem obsegu, kot si je želel, in kot bi bilo za slovensko etnologijo dobro. Iz nekaterih pisem (Kremenšek 1971, Korespondenca) je tako razvidno, da je leta 1971 Ëakal na objavo v Slovenskem etnografu 1971 zanimiv Halpernov Ëlanek flEtnology in Yugoslavia since Worl war II«, da je istega leta Halpern predlagal fljoint small-scale research program on population history and urbanization in Slovenia« s podporami razliËnih ameriških institucij. (Halpern 1971, Korespondenca) Glede na to, da bo odslej vse (ali skoraj vse) Halpernovo gradivo o Sloveniji dostopno v Ljubljani, bo morda še vedno mogoËe uresniËiti katero izmed Halpernovih pobud, ki tudi še po štirih desetletjih niso povsem za v koš; toda tudi novih pobud se od Joela M. Halperna še lahko nadejamo. Viri in literatura: AARENSBERG, Conrad 1958: Introduction. V: Joel M. Halpern, A Serbian Village. New York: Columbia University Press, I‡IX. ANDERSON, Robert T. 1967: Recent trends in Ethnology. Annals of the American Academy of Political ans Social Science 369 (jan.1967): 141‡148. GRUBER, Siegfried 2004: Lebensläufe und Haushaltsformen auf dem Balkan: Das serbische Jasenica im 19. Jahrhundert. Dissertation zur Erlangung des Doktorgrades der Philosophie. Graz: Geisteswiessenschaftlichen Fakultät der Karl-Franzens Universität Graz. GUNDA, Bela 1950: Research in Hungarian Folk Culture: An Ethnlogical and Folkloristic Survey. The Journal of American Folklore 63/267: 72‡84. HALPERN, Joel Martin 1958: A Serbian village. New York: Columbia Unversity Press. HALPERN, Joel Martin 1961: Coding instructions for Yugoslav Interviews. Neobjavljeni tipkopis v Knjižnici Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete. Ljubljana. HALPERN, Joel Martin 1962: Comunism and Anthropology: Report on Fieldwork in Yugoslavija. Neobjavljeno poroËilo National Science Foundation 26. 11. 1962. Halpernova zbirka: JMH Archive. Ljubljana: Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo. HALPERN, Joel Martin 1966: Peasant culture and urbanization. EKISTICS ‡ OIKIΣTIKH: Reviews on the Problems and Sciences of Human Settlements 21/122: 21‡24. HALPERN, Joel Martin 2004: Curriculum vitae. Halpernova zbirka: neobjavljen tipkopis. Ljubljana: Dokumentacija Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske Fakultete, 79. HALPERN, Joel Martin;E. A. Hammel 1969: Observations on the Intellectual History of Ethnology and ther Social Sciences in Yugoslavia. Comparative Studies in Society and History 11(1): 17‡26. HALPERN, Joel Martin; E. A. Hammel 1970: Milenko S. FilipoviÊ, 1902‡1969. American Anthropologist 72/3: 558‡560. HALPERN, Joel Martin; HALPERN Barbara 1953: Field notes 1953‡1954. Halpernova zbirka: JMH Archive, raziskovalni dnevnik z dne 22. 9. 1953. Ljubljana: Dokumentacija Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske Fakultete, 88‡131. HALPERN, Joel Martin; HALPERN Barbara 1954: Trip to Ljubljana. Halpernova zbirka: JMH Archive, raziskovalni dnevnik 1953‡1954, 349‡367 ‡ Slovenia-Croatia. Ljubljana: Dokumentacija Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske Fakultete, 349‡367. HALPERN, Joel Martin; Slavko Kremenšek 1995: Etnološko-antropološko dopisovanje: Ethnological- anthropological Correspondence. Glasnik SED 35(2-3): 45‡55. HALPERN, Joel Martin 1961: Neobjavljena korespondenca z D. Kohlerjem z dne 22. 4. 1961. Zbirka Joela M. Halperna: Digital archiv JMH, 005-012-1961‡1963. HOFER, Tamas 1968: Anthropologists and Native Ethnographers in Central European Villages: Comparative Notes on the Professional Personality of Two Disciplines. Current Anthropology 9/4: 311‡314. JAGODIC, Marija 1958: Narodopisna podoba Mengša in okolice. Mengeš: Svet za prosveto in kulturo ObLO Mengeš. KREMENŠEK, Slavko 1971: Dopis S. Kremenška J. M. Halpernu z dne 30. 8. 1971. Zbirka Joela M. Halperna: Korespondenca. Ljubljana: Dokumentacija Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete. SLAVEC GRADIŠNIK, Ingrid 2000: Etnologija na Slovenskem: med Ëermi narodopisja in antropologije. Ljubljana: Založba ZRC. SOVI», Silvija 2001: Peasant Communities, Local Economies and Household Composition in 19th Century Slovenia. Neobjavljena doktorska disertacija. Essex: Department of History, Univesity of Essex. ŠKERLJ, Božo 1955: Neznana Amerika: (1952). Ljubljana: Mladinska knjiga. ŠKERLJ, Božo 1955: Yugoslavia: An anthropological Review for 1952‡1954. Yearbook of Anthropology (1955): 651‡670. Datum prejema prispevka v uredniπtvo: 17. 1. 2006