»Sodobna elektronika« danes - jutri Za nami je 36. Sodobna elektronika, nedvomno najpomembnejša tovrstna specializirana prireditev v Jugoslaviji, kljub pesimizmu nekaterih, da bosta (tudi) nanjo vplivala ne-zavidni gospodarski in nesmiselni politični položaj, je po IZ tu/ine. Prav ta, slednji podatek kaže, da svet še ni naredil naše obubožano gospodarstvo ' ........................ mu je tudi dokaz, da si je ljub- križa nad nami, čeprav mu je ' ji .. ____________, Ijanska Elektronika še bolj utr- *e nekaj časa sila slab partner. Rekordno število firm na sej- bila kotiček v koledarju sorodnih svetovnih sejemskih prireditev, je pa po mnenju pozna- TZTSSoiiZZSSi. Na (o so prizanesljivo opozar-isli že nekaj časa nekateri večji, svetovni »sejemski popotniki«, med njimi tudi Iskra, na pobudo organizatorja sejma Uprave Gospodarskega razstavišča pa so prav zato že letošnjo pomlad ustanovili ti. Programski svet Sodobne elektronike. Se- Mm bolj uveljavimo tehnološko, marketinške in poslovne standarde, ki so conditio sine Kranjski Telecom se je na Sodobni elektroniki predstavil z obširno paleto svojih izdelkov — od centrale Sl 20001004, to je najmanjše v družini »dvatisočk«, preko garniture ISICOM PLUS s duplexom, nove generacije telefonov ETA 900, brezžičnega telefona Beta in javne govorilnice JATENA do sistema za prenos podatkov —Multipada. prispevali Elektrooptika, Avtoelektrika in Elektromotorji. Seveda smo se na sejmu predstavili tudi z drugimi izdelki, predvsem novostmi s področja teleinformatike, avtomatizacije, elektronike in elektromehanskih sestavnih delov ter široke potrošnje. Med temi novostmi velja posebej opozoriti na tele: tako imenovani OMC center za nadzor javnih telefonskih govorilnic, menjalce denarja za žetone m kartice, ISICOM PLUS — novo verzijo telefon- skega aparata, ki je namenjen za priključitev na centralno enoto telefonske garniture ISICOM SUPER in ima izpopolnjen prikazovalnik in prostoročno izbiranje, torej t.i. duplex funkcijo. Zatem je bila tam še BETA — brezvrvični elektronski telefonski aparat, razstavljen je bil tudi ATOS, to je avtomatski telefonski odzivnik in sprejemnik sporočil, predvsem avto mehaniki so se z zanimanjem ustavljali pred stroboskopsko svetilko MA 3908, ki omogoča optimalno nastavitev najpomembnejših parametrov avtomobilskega motorja. Naprava ima lastnost treh merilnih instrumentov — voltmetra, me- rilnika vrtilne hitrosti in stroboskopa. Obiskovalci so na našem razstavnem prostoru videli tudi izpopolnjeno verzijo Iskrinega barvnega televizorja, zatem trifazni števec z vgrajeno uro, miniaturni kartični rele, profesionalna spajkala, polnilec baterij, brezprekinitveni napajalni sistem, mikroračunalniški video sistem, stetoskop in še bi lahko naštevali. Seveda pa smo bili Iskraši aktivni tudi na že tradicionalnih spremljajočih seminarjih, simpozijih in študijskem dnevu. Kot rečeno je biioteh spremljajočih strokovnih srečanj pet, v nadaljevanju pa objavljamo o njih nekaj podatkov in vtisov. XXIII. Jugoslovanski simpozij o telekomunikacijah Med Iskrinimi elementaši v prvem nadstropju dvorane B se je predstavila tudi Avtomatika z različnimi releji, stikali in drugimi elementi avtomatizacije. »Prihodnost je lahko jutri ali čez nekaj let. Zato je vsak ustvarjalen dan dragocen, saj vodi v prihodnost, kakršno želimo.« To misel lahko najdemo v knjižici s programom letošnjega jugoslovanskega simpozija o telekomunikacijah. V zborniku referatov YUTEL ’89, ki obsega tri zajetne brošure, pa je precej manj splošnosti in futurizma. Domači in tuji strokovnjaki so o gradnji temeljev informacijske družbe spregovorili zelo konkretno. Na časopisnih straneh seveda ne moremo strniti poglobljenih in izčrpnih razprav, ki so pač namenjene predvsem strokovnjakom. Morda prav zato YUTEL v sredstvih obveščanja in širši javnosti že običajno ne odmeva tako glasno kot denimo razstava Sodobna elektronika. Pa vendar bistvene stvari prodrejo na svetlo prav na simpoziju, kjer se vsako leto zberejo skoraj vsi, ki imajo kaj povedati o razvoju, dosežkih in prihodnosti jugoslovanskih telekomunikacij. Udeležence posveta v Cankarjevem domu je naprej pozdravil predsednik or- V znamenju znamenitega Lorcinega verza »Zeleno, ki te ljubim zeleno« smo na osrednjem delu naše predstavitve na Sodobni elektroniki razstavili naprave in sisteme merjenja in sistema za regulacijo čiščenja odpadnih vod. gamzacjjskega odbora prireditve Marko Jagodič, katerega misli smo objavili že v prejšnji številki glasila. Gostoljubje domačim in tujim strokovnjakom je izrekla tudi »ljubljanska županja« Nuša Kerševan, pri čemer je poudarila, kako zelo so pomembne sodobne telekomunikacije tudi za napredek Ljubljane, ki želi biti odprta v Jugoslavijo, Evropo in svet. Glavni uvodni nagovor pa je imel Milan Pintar, namestnik predsednika republiškega komiteja za znanost in tehnologijo. Povzemamo ga skoraj v celoti: »Ni področja v sodobni znanosti, ki ne bi bilo v čedalje večji meri neposredno odvisno od uspešnega komuniciranja in prenosa informacij na največje razdalje. To ne velja samo za različne znanosti, kjer telekomunikacijski kanali povezujejo v nevidni pa vendar očitni .kolidž’ — v enaki meri to velja za gospodarstvo in za vse družbene dejavnosti, vključno s politiko. Šele telekomunikacije so omogočile, da gospodarstvo in z njim človeška zavest postajata planetarna in da se človek zaveda sebe ne samo kot Slovenec, Srb, Nemec ali Irec, temveč tudi kot Evropejec in državljan sveta, odgovoren za planet, ki ga poseduje. Prav v formiranju te nove planetarne zavesti obstaja poseben pomen sodobne telekomunikacijske znanosti in tehnologije. Z njima je mogoče preseči številne razlike med družbami in narodi pa tudi odpraviti marsikatere nesporazume, ki so, locirani v spletu nerazvitosti, pogosto vodili v konflikte in vojne. Bilo bi seveda romantično, daleč od resnice, če bi trdili, da lahko telekomunikacijska znanost in tehnologija z izbolj- morejo. Prav gotovo pa je res, da lahko z izboljšanjem informacijskih sistemov in načinov komuniciranja povečamo medsebojno povezovanje, razumevanje in Že po tradiciji je bila med sejmom tudi novinarska konferenca. Na njej je predsednik PO SOZD Iskra Franc Šifkovič seznanil goste z uresničevanjem znanih šestih Iskrinih strateških nalog. Novinarji seveda ne bi bili to kar so, če jih ne bi zanimali predvsem Iskrini problemi, in o njih je bilo izrečenih kar precej besed. Festivalna dvorana, neposredna soseda Gospodarskega razstavišča, je bila tudi letos gostiteljica slovesne otvoritve 36. razstave Sodobna elektronika. Slavnostni govornik je bil zvezni minister za promet in zveze Jože Slokar, ki je sejem tudi odprl. šanjem vseh vrst povezav in komunika- zaupanje ter s tem prispevamo k temu cij preprečujeta vojne in odpravljata da se naša zavest usmerja raziskoval- vzroke zanje. Ti vzroki obstajajo globoko no, ustvarjalno, tolerantno, ne pa eks-v človeku. Vse dokler jih človek ne bo kluzivno in incidentno. odpravil s preobrazbo svoje zavesti in z Mirno lahko zatrdimo, da združene obvladovanjem materialnih pogojev svo- države Evrope, ki nastajajo pred našimi jega bivanja, jih tudi telekomunikacije ne očmi, ne bi bile mogoče brez izjemno razvitih telekomunikacijskih sistemov. Evropski narodi bode tudi še po letu 1992 govorili 16 jezikov, se v njih učili, gledali Shakespeara, Brechta... — in izpolnjevali vse mogoče bolj ali manj potrebne obrazce. Toda vse to komunikacijskih tokov ne bo zavrlo ali celo prekinilo. Ustvarilo bo nekaj prehodnih tehničnih težav, ki jih bodo strokovnjaki sedanje generacije in oprema prihodnje generacije uspešno obvladati. S tem pa bo še manj nesporazumov in še več ustvarjalne pameti, ki bo sproščena za razvoj. Prav neverjetno je, kaj ustvarjata Evropa v manj kot pol stoletja miru! Delež telekomunikacijskih strokovnjakov je pri tem izjemen in vsem v ponos, če že ni kar odločilen. Na žalost v Jugoslaviji, ki je mnogokrat s ponosom trdila sama zase, da je Evropa v malem, potekajo povsem drugačni procesi. Telekomunikacijski sistemi so vse pogosteje uporabljeni za dezinformiranje in zavajanje. Čedalje večji del jugoslovanske pameti, pameti vsakogar izmed nas, je blokiran z nesporazumi, konflikti, mentalnim nasiljem in verbalno policijo. To se seveda mora poznati tudi na rezultatih dela. Medtem ko evropske dežele že sedmo leto zapored dosegajo konstantno stabilno rast družbenega pro- izvoda, Jugoslavija že četrto leto zapored ni sposobna ustvariti niti tistega, kar je znala leto poprej. V tem smislu je letošnje leto še bistveno slabše od prejšnjih. Če pogledamo samo podatke o čisti akumulaciji v prvih šestih mesecih, vidimo, da je stanje na robu katastrofe. Po uradnih podatkih SDK je na primer imela v tem času SR Hrvatska 1307 milijard din izgub, SR Srbija brez pokrajin 1489 milijard din in AR Vojvodina 1517 milijard din izgub; skupaj torej več kot 4300 milijard din izgub. Na drugi strani je Slovenija v tem času še ustvarila 4078 Elektrooptikina termovizija, v ospredju nagrajena naprava za opazovanje in brez-kontaktno merjenje temperaturne porazdelitve. <6 S $ Po Sodobni elektrcniki ’89 z'* ■'"ti Na sejmu Sodobne elektronike sb Elektrozveze predstavile izdelke na idejni zasnovi »KORAK K OSEBNI TELEFONIJI.«'Predstavili so naprave DRS-2, -812500, PCM-30 MF, kompleten program UKV, ki obsega ročne, mobilne, prenosne in fiksne radijske naprave in modeme za prenos podatkov. ______ Novost je bil PRETVORNIK SIGNALIZACIJE PS-30 V PRIMARNEM MULTIPLEKSERSKEM SISTEMU PCM-30. To je programabilna adaptivna naprava, ki omogoča izvajanje signa-lizacijskega protokola med dvema analognima telefonskima centralama ali med analogno in digitalno telefonsko centralo ob uporabi CCS (prenos signalizacije po skupnem kanalu) signalizacijskega kanala v primarnem multiplekserju PCM (CCS). Veliko zanimanja pa je bila deležna novost, tpikrocelični radiotelefonski sistem za rabo v zasebnih in javnih omrežjih, ki so ga razvili v Angliji. Zaradi njegove majhnosti, »tele-fonček« je po velikosti nekoliko ožji in nekoliko daljši od cigaretne škatle, ga imamo lahko stalno pri sebi in tako predstavlja prvi korak k osebni telefoniji. milijard din neto akumulacije (odštete so izgube), ki pa je bila skoraj v celoti pretočena v pokrivanje primanjkljajev na vseh straneh. Skoraj nič te akumulacije ne prehaja v razvoj. Morda se komu zdi čudno ali celo nepotrebno, da sem navedel te podatke v tem trenutku in ob tej priložnosti, ki naj bi bila predvsem slavnostna in liturgična — vendar na žalost ne more biti samo to. Ko bodo na simpoziju obravnavani podatki o tem, kako hitro se razvijajo telekomunikacijske tehnologije v Evropi, kako si generacije sistemov in sistemske opreme sledijo čedalje hitreje, kako je telekomunikacijski trg postal največji posamični trg v Evropi in v svetu, kako so družbe, oz. države na njem največji naročniki in kupci, saj vsako leto povečajo svoja naročila za približno 40 odstotkov — takrat se bomo seveda vprašali, kje smo mi, v Jugoslaviji, koliko mi damo za razvoj telekomunikacij, zakaj bomo dali leta 1990 skoraj zagotovo manj kot lani. Takrat se bo kdo gotovo čutil prikrajšan. Vendar ni prikrajšano samo področje telekomunikacij, prikrajšani smo mi vsi na vseh področjih — od telekomunikacij do medicine, od kulture do šolstva, pri- _Drugi o nas Tržniki iz podjetja Iskra Terminali so tokratni VUTEL domiselno izkoristili za marketinško akcijo. Udeležencem simpozija, med katerimi so bili tudi predstavniki jugoslovanskih ptt organizacij, torej potencialni kupci, so pripravili razstavo in dinamičen prikaz delovanja svojih izdelkov, ki so jih zaokrožili v celovito ponudbo. Vse možne javne govorilnice — novčične, že tonske, kartične in kombinirane — so povezali na vjpoko profesionalni in visoko zmogljivi računalniško krmiljeni centralni nadzor CMC, ki omogoča vso statistiko, ugotavljanje napak, daljinsko kontrolo nad stanjem govorilnic itd. krajšanj smo za razvoj, za neuresničene možnosti, za pamet, ki se ne razvija. Namesto da bi se ta pamet sproščeno, ustvarjalno in profesionalno strokovno usmerila naprej, je blokirana s polresnicami in se izgublja v konfliktih. Slednje je samo eden izmed razlogov za čedalje večji beg naših strokovnjakov v tujino. Medtem so telekomunikacije v svetu postale najpropulzivnejše znanstveno in tehnološko področje, hkrati pa tudi pod- ročje, kjer se tehnološke rešitve zastavljajo direktno na čisti znanstveni teoriji, oz. na fundamentalnih znanstvenih dosežkih — tako kot nikjer drugod. V tem smislu so telekomunikacije najsodobnejše področje, v katerem je potrebnih vsaj toliko družboslovnih znanj kot čistih tehnoloških rešitev. V svojem bistvu telekomunikacije niso interdisciplinarno, temveč transdisciplinarno področje, v katerem enako hitro napreduje delitev dela v globino, to je strokovna specializacija, kot nadgrajevanje telekomunikacij z novimi spoznanji in teorijami družbene organiziranosti. So izziv vsem znanstvenim področjem hkrati in vsakemu od njih posebej. To lepo odražajo tudi referati, pripravljeni za 23. posvet VUTEL. V njih je zajeta izredno široka paleta problemov, od ozko strokovnih, kot so na primer vprašanja, ki se nanašajo na kable, do najširših družbenopolitičnih, ki zadevajo mednarodne protokole, sporazume, dogovore o ekspertskih in komutacijskih siste- Tudi Vegini Datascopi in LCD projektorji so vzbudili precej pozornosti. Letošnji sejem Sodobna elektornika je bil za Iskro — gledano s publicitetnega vidika — izredno uspešen in zelo odmeven. V Pionirskem listu (list za mlade z zavidljivo naklado 50.000 izvodov) je že teden dni pred otvoritvijo sejma izšla dvostranska reportaža z naslovom ISKRA MERI V SVET, ki je mladim bralcem v njim razumljivem jeziku približala program, s katerim se je Iskra predstavila na sejmu pa tudi njene načrte, da še strumneje zakorači v razviti svet. Na radijskih valovih so se vrstili predstavniki Iskre, ki so poslušalcem skušali približati sejemski utrip, Iskrino predstavitev na sejmu pa tudi širše strateške cilje in usmeritve. Ljubljanska televizija je med drugim v posebni sejemski oddaji v okviru Žarišča gledalcem posredovala kompleksen Iskrin sejemski nastop, še posebej z vidika njene tržne strategije. V času sejma je vsak dan izhajal poseben sejemski bilten, v katerem je bila Iskra v vseh petih številkah izredno močno prisotna. Že v prvi številki so sestavljale! biltena v obširnem prispevku seznanili bralce z Iskrino predstavitvijo na sejmu, pri čemer so poudarili in pojasnili večplastnost njenega slogana Ml MERIMO V SVET. V nadaljevanju je v biltenu izšel tudi prispevek o tradicionalni Iskrini tiskovni konferenci, v katerem je avtor podrobno pisal o Is- krinih poslovnih rezultatih ter razvojnih dilemah in načrtih. Posebno pozornost je bilten namenil tudi ureditvi razstavnega prostora, ki ga je označil kot »posebno žlahten ambient, nevsiljiv, a okusen.« Podrobneje je predstavil tudi sistem ekoloških meritev, ki je bil na sejmu predstavljen v živo. Bilten je sproti obveščal bralce tudi o spremljajočih simpozijih in Iskrini udeležbi na teh srečanjih. V zadnji številki je bil objavljen celostranski pogovor z Branetom Grubanom (Stiki z javnostjo SOZD Iskra), ki je spregovoril o perspektivah Sejma elektronike pa tudi o Iskrini sejemski strategiji in njenih strateških usmeritvah. Seveda pa je Iskrin nastop na sejmu vzbudil tudi veliko zanimanje širše javnosti. Tako piše Zagrebški Vjesnik, da ima Iskra poleg Gorenja — že po tradiciji zakupljenega največ prostora. Na svojem — estetsko najlepše urejenem — razstavnem prostoru je namenila največ pozornosti raznim sistemskim rešitvam, novim generacijam telefonskih aparatov in telekomunikacijskih sistemov. staviti na sejmu z naslovom Merimo v svet in se z njim primerjamo. V članku je poudarjeno, da v Iskri razstavo Sodobna elektronika ’89 sprejemamo kot izziv, kako s svojo vizijo prilagajanja odgovoriti globalnim spremembam v elektroniki. Spremembe so predvsem kakovostne. Evropa ’92, ki je že tukaj, prinaša s seboj nove zahteve in tehnične standarde. Za njihovo obvladovanje potrebujemo sodobno merilno elektroniko, kakršno razvijamo in tržimo v Iskri in s kakršno se na letošnjem sejmu tudi predstavljamo pod geslom Mi merimo v svet. Ljubljanski Dnevnik pa piše, da so ob veliki mednarodni razstavi Sodobna elektronika '89 predstavniki Iskre na tradicionalni tiskovni konferenci predstavili svoj delovni in organizacijski program. Po njem bodo svojo organiziranost že v nekaj letih preobrazili tako, da bodo posamezna podjetja začela tvoriti »delniško družbo Iskre«. Proizvodnega programa pa ne bodo povečevali in morebiti novi izdelki dejansko ne bodo novi, ampak izdelani v posodobljeni tehnologiji in zato tudi kakovostnejši. Gorenjski Glas je Iskrini predstavitvi na sejmu namenil eno stran. Že v uvodu je poudaril, da je Iskra svoj nastop programsko in temat- sko zaokrožila in s tem poudarila pomen družbene razsežnosti sodobnih tehnologij. Osrednja tema je bila merilno-regulacijska tehnika, bolje rečeno oblike njene uporabnosti v ekologiji, energetiki, procesni avtomatizaciji in laboratorijski opremi. S tradicionalne Iskrine tiskovne konference je poročalo tudi Delo, ki je povzelo uvodne besede predsednika Šifkoviča o poslovanju Iskre in kvalitetnih premikih na bolje v zadnjih letih. V prispevku je beseda tekla tudi o reševanju problemov v Telematiki, Delti in Avtomatiki. Članek poudarja, da se bo SOZD Iskra spremenil v delniško družbo z okoli 50 samostojnimi podjetji, kar naj bi povečalo prilagodljivost in iniciativnost sistema Iskre. Precej dolg prispevek o Iskrini tiskovni konferenci je — zanimivo — objavila tudi beograjska Politika, ki izpostavlja reorganizacijo Iskre v delniško družbo, reševanje problemov v nekaterih Iskrinih DO in med drugim poudarja, da je Iskra v svojem poslovanju dosegla nekatere dobre rezultate, še posebej v izvozu na konvertibilno tržišče, v zaposlovanju in gospodarjenju s sredstvi. Pripravila: Meta Maksimovič — Stiki z javnostjo SOZD Iskra Gospodarski vestnik je objavil dvostranski članek o Iskrini pred- št. 36., 16. oktobra 1989 stran 9 sel^rPo Sodobni eletoiki ’89 mih, o programskih ukrepih in mrežah. Vse to dokazuje, da so telekomunikacije poleg tega, da so najpropulzivnejše področje znanosti in tehnologije, postale tudi neke vrste modus vivendi našega vsakdana. V luči tega spoznanja postaja simpozij VUTEL še pomembnejši, kajti tisto, kar določa in opredeljuje naš danes, pogojuje naš jutri.« Dvodnevni posvet o telekomunikacijah je vodil predsednik Marko Jagodič. Organizatorji so prejeli več kot 150 referatov domačih in tujih strokovnjakov, v program pa so jih vključili 112. Največ pozornosti so namenil: aktualnemu projektu Razvoj in uvajanje ISDN v SFRJ in vprašanjem mobilne telefonije. O teh temah bomo vsekakor še pisali. XV. Mednarodni seminar za merilno-procesno tehniko iSEMEC 89 Mednarodni seminar o merilno-pro-cesni tehniki sta organizirala Slovensko društvo za merilno-procesno tehniko in Elektrotehniška zveza Slovenije. Seminarja se je udeležilo več kot 100 strokovnjakov. Referati s področja razvoja inteligentnih merilnih sistemov in aparatov sc obravnavali naslednje teme: metrologija in inteligentni merilni sistemi, določanje merilne negotovosti v praksi, avtomatizacija vhodne kontrole, ultrazvočni de-fektoskop z inteligentno obdelavo signalov, računalniško vodenje merilnih procesov, računalniško krmiljen testni sistem za kontrolo elektroenergetskih pretvornikov, vgradnja osnovnih konceptov inteligence v merilne sisteme in nove merilne metode. Prijavljeno je bilo 17 domačih strokovnih referatov in trije tuji. V okviru seminarja so pripravili tudi okroglo mizo »Metrologija in Evropa 1992«. Po uvodnih razpravah priznanih strokovnjakov so skušali oblikovati predloge, ki naj bi omogočili izboljšanje in posodabljanje naše metrologije in njeno prilagajanje Evropi 1992. Iskra Kibernetika je organizirala tudi sestanek sveta projekta Inteligentni merilni sistemi in aparati, ki ga sofinancira zvezni sklad za pospeševanje tehnološkega razvoja. Pogovor z Evo Zozolly, predsednico Slovenskega društva za merilno-procesno tehniko Slovensko društvo za merilno-procesno tehniko je v okviru Sodobne elektronike organiziralo 15. mednarodni seminar s področja merilno-procesne tehnike na temo: Inteligentni merilni sistemi in aparati. Zaprosili smo Evo Zozolly, da nam podrobneje predstavi seminar ISEMEC. Eva Zozolly je diplomirani inženir elektrotehnike, zaposlena v Kontroli meril v Ljubljani, je tudi predsednica Jugos- Razstavni kotiček Kibernetike Izredno ličen razstavni prostor so imeli na Elektroniki Instrumenti Otoče, ki so predstavljali računalniško voden sistem za usmerjanje, servisiranje in kontrolo pretvornikov za delovno in jalovo moč. lovanske zveze društev za merilno tehniko, znane pod kratico JUKEM. Nam lahko predstavite Slovensko društvo za merilno-procesno tehniko, ki je organizator mednarodnega seminarja ISEMEC? Metrologija kot veda o merjenju je interdisciplinarna veda. Vključevala naj bi strokovnjake vseh, predvsem tehničnih ved, vendar ne izključno teh, saj je merjenje prisotno povsod v življenju. Pravijo, da je merjenje prisotno od rojstva do smrti. Ko se rodiš, te izmerijo in ko umreš, te spet izmerijo. Vendar so člani našega društva pretežno elektroniki in strojniki, nekaj je kemikov. To je pogojeno predvsem s tradicijo, ker je merjenje v teh vedah najbolj prisotno. Društvo ima okrog sto članov. V okviru sejma elektronike pripravljate ISEMEC. Kakšen je namen tega seminarja? Naše društvo, oz. njegova komisija za posvetovanja, katere predsednik je dr. Janko Drnovšek, vsako leto pripravi ta seminar. Letos je že petnajsti. Seminar je bil v svojih začetkih vezan na proble- me v zvezi s tehnologijo mikroelektronike, takrat se je mikroelektronika šele uvajala v našem prostoru. Pozneje je prerasel v splošen seminar o merjenju. Obdržali pa smo ime ISEMEC, ker je že dobilo tradicijo. Vsako leto obravnavamo izbrano, specializirano temo s področja merilne tehnike. Lani smo obravnavali pretoke, predlani ionizirana sevanja. Letos smo se odločili za temo, ki je po našem mnenju aktualna v našem prostoru: inteligentni merilni sistemi in aparati. Kaj obsega ta tema? Pojem inteligentnih merilnih sistemov per definitionem tudi v svetu še ni razčiščen. Gre za uporabo računalnika kot inteligenčnega elementa v merjenju, sestavo in vodenje merilnih mest ter obdelavo rezultatov. To so že znane metode, uporabljane tudi marsikje pri nas v proizvodnji. To je zelo kompleksen in zanimiv fenomen, ki se v svetu še vedno razvija. Naj vam za ilustracijo, kaj je inteligentni merilni sistem, dam sistem za tehtanje: to je tehtnica, ki jo v popolnosti upravljamo z računalnikom in, ki na osnovi predhodno vnešenih parametrov sprejema nekatere odločitve. Pripravili ste tudi okroglo mizo o metrologiji in Evropi 1992. Okroglo mizo smo organizirali, ker menimo, daje metrologija kot infrastrukturna veda izredno pomembna pri doseganju kakovosti izdelkov in Storitev. Te vede ne moremo ignorirati, če želimo govoriti o recipročnem vključevanju v Evropo. To pa naj bi bil tudi naš cilj. Vemo, da ni preživetja za naše okolje, če ne bo sposobno ponuditi pravih, kakovostnih izdelkov. Prav zato že nekaj časa znotraj slovenskega društva pa tudi v jugoslovanski zvezi razpravljamo o teh problemih in skušamo kot strokovnjaki s svojimi sklepi, priporočili in navodili prispevati k razreševanju teh vprašanj. Na seminar smo povabili predstavni- dajo. To je pomembno vprašanje, kajti ke kompetentnih institucij: Zveznega nekatere stvari v naši zakonodaji zavira- zavoda za mere in plemenite kovine, jo te procese. Evropa 1992 bo temeljila Zveznega zavoda za standardizacijo in na enotni standardizaciji in izjem ne bo. še nekatere strokovnjake. Skozi debato Tisti, ki ne bo sposoben tega dojeti in na okrogli mizi smo skušali oblikovati uveljavljati v _ svojem prostoru, _nima sklepe in jih nasloviti na ustrezne orga- možnosti. Naše osnovno izhodišče je, nizacije. Predlagali bomo na primer, v da je treba za Evropo 1992 vse pripraviti kakšni smeri naj bi spreminjali zakono- tudi tehnično, ne pa samo deklarativno. 151*815* S svojim programom se je na sejmu uspešno predstavila tudi delovna organizacija Elektrozveze. XI. Jugoslovanski simpozij o elektroniki vprometu-EP 89 Po »starosti« tretji spremljajoči simpo- cestnem prometu, zatem Fakulteta za zij sejma Sodobna elektronika je privabil arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo letos v Ljubljano kar približno 150 udele- ter Fakulteta za elektrotehniko Univerze žencev. Takoj uvodoma naj omenimo, v Ljubljani; „ da so ga tudi tokrat izredno vzorno pri- Po uvodnih predavanjih so udelezen-pravili Elektrotehniška zveza Slovenije, ci simpozija nadaljevali delo v dveh sek- Repubiiški svet za preventivo in vzgojo v cijah. Tematika prve je bila avtomatizaci- ja cestnega prometa. Nad deset referatov je obravnavalo predvsem vlogo elektronike za dosego znanega cilja v Sloveniji, ta pa je, (kot je znano) zmanjšanje nesreč v cestnem prometu za desetino. Posebno pozornost so namenili v teh referatih ukrepom za večjo varnost najbolj ogroženih skupin udeležencev, zlasti pešcev. Tema druge sekcije je bila avtomatizacija železniškega prometa. Približno prav toliko referatov kot v prvi sekciji je obravnavalo tudi sredstva in sisteme, ki so sestavni del varnosti v železniškem prometu. Nekateri so se dotaknili tudi varnost v tem prometu v odvisnosti od načrtovanega povečevanja hitrosti na železniških progah in njihovih rekonstrukcijah. Zadnji dan simpozija so udeleženci obiskali tudi cestno bazo Zauchen pri Beljaku, ki bo nadzirala promet v Karavanškem predoru. Kibernetika je predstavila tudi sistem za posredovanje natančnega časa. stran 11 „WS*WrPo Sodobni elektroniki ’89 VL Jugoslovanski simpozij vodenje in avtomatizacija elektroenergetskih sistemov — VAES 89 Ta sejem je že šestič organizirala Komisija za energetiko pri slovenski Elektrotehniški zvezi. Simpozij je namenjen predvsem izmenjavi mišljenj med strokovnjaki in znanstveniki, ki se pri nas ukvarjajo s to problematiko. Ta izmenjava je toliko pomembnejša, saj smo pred izgradnjo sistema vodenja celotnega jugoslovanskega elektroenergetskega sistema. Naj še omenimo, da obstoječi sistem vodenja močno zaostaja za opremljenostjo elektroenergetskih sistemov, s katerimi smo povezani. Na simpoziju z mednarodno udeležbo je nastopilo 28 referentov s šestnajstimi referati. Tematika je bila razdeljena na štiri problemske skupine — vodenje, regulacije, komunikacije in avtomatizacije. Simpozij VAES je namenjen predvsem znanstvenikom z univerz in inštitutov kot tudi strokovnjakom iz elektrogospodarstva in projektantskih organizacij. STUDIJSKI DAN: Kakovost sestavnih delov in materialov za elektroniko Zahteve po kakovostnih sestavnih delih in materialih vse bolj postajajo ključna determinanta in tudi pogoj za vključevanje v mednarodne tržne tokove. Posvetovanje o omenjeni problematiki sta v okviru sejma Sodobne elektronike organizirala strokovno društvo Ml-DEM in SOZD Iskra. Glede na takšna ali drugačna prizadevanja naše elektronske industrije za približevanje evropskim integracijskim procesom je v razpravi prevladalo skupno spoznanje večine razpravljalcev, da bo potrebno še veliko bolj intenzivirati naše napore za celovito zagotavljanje ' kakovosti, še posebej na področju vključevanja v mednarodne sisteme standardov. Osvajanje teh sistemov predstavlja minimum zahtev za vzpostavitev V teh vitrinah, preglednih in ličnih, so se predstavili kar vsi Iskrini elementaši — od Elementov, Kondenzatorjev, Zmaja in drugih. konkurenčnosti na zahodnih trgih. Udeleženci so na posvetovanju poslušali štiri predavatelje, ki so vsak s svojega zornega kota osvetlili pristope in načine pri zagotavljanju kakovosti sestavnih delov in materialov za elektroniko. D. Elam iz Nikole Tesle v Zagrebu je govoril o — Kakovosti komponent, gledano s strani potrošnikov. Za zagotovitev ustrezne kakovosti dobavljenih komponent je, po njegovem, najpomembnejše posvetiti pozornost standardizaciji in pa tesnemu sodelovanju s proizvajalci komponent v povezavi z izbiro vzorcev in pravilno izbranimi načini preizkušanja komponent. Drago Dimitrijevič iz El Niš je v predavanju kvaliteta elektronskih komponent s strani proizvajalcev celovito predstavil organizacijsko shemo in pristope k zagotavljanju kakovosti, kot so si jih zastavili v Elektronski industriji. Omenil je osvajanje lastnega zagotovitvenega sistema EiS Q 9000, s katerim definirajo vrsto zahtev po kakovosti s ciljem zagotoviti stabilno raven proizvedenih elementov. Njihovo osrednje vodilo v proizvodnem procesu je v programu zagotavljanja kakovosti, ki so ga sistematično opredelili s politiko in cilji kakovosti, o katerih je predstavnik El tudi obširneje spregovoril. Iztok Šorli iz Mikroiksa v Ljubljani je v prispevku z naslovom; Kakovost vhodnih materialov in njihov vpliv na mikroe-lektronske komponente, spregovoril o vrsti ogromnih sprememb v elektronski industriji v zadnjih tridesetih letih, še posebej glede zahtev glede kakovosti mi-kroelektronskih vezij. Nadalje je poudaril, da je ustrezen sistem ukrepov potrebno izvajati, tako na mikro, kot makro ravni. Za izdelavo kvalitetnega mikroe-lektronskega vezja je potrebno predvsem zmanjšati gostoto defektov, ki se pojavljajo pred ali v samem proizvodnem procesu in temu ustrezno opredeliti Videomatika se je na sejmu predstavila s svojimi številnimi televizorji in monitorji. zahteve, od katerih sta najpomembnejši čisti prostori in avtomatizacija proizvodnega procesa. Te zahteve so v mikroelektroniki izredno ostre in jo kot take pomenijo neke vrste značilno ločnico za visoke tehnologije. Zoltan Zemljič iz DO Elementi v Ljubljani je podrobneje predstavil problematiko; Mednarodni zagotovitveni sistemi za elektronske komponente. V uvodu je ponovil že znano dejstvo, da je svet na področju standardizacije že veliko pred nami, hkrati pa ugotavljal, da naši proizvajalci skušajo vzpostaviti svoje lastne sisteme, s katerimi bi približali kakovost svojih izdelkov evropski ravni. Vzroki za oblikovanje teh sistemov tičijo v zahtevah, da je za kakovostne naprave potrebno zagotoviti dele, ki so zamenljivi, tako po lastnostih, kot po kakovosti, interes za to pa obstaja na obeh straneh — pri proizvajalcu in potrošniku. V teh za-gotovitvenih sistemih nastopata dva ključna segmenta: pravila sistema in standardi sistema. Po temeljnem prikazu treh najpomembnejših mednarodnih sistemov je Zoltan Zemljič podrobneje vsebinsko predstavil tematiko in tudi Iskrin sistem IS 9000, ki je ena izmed osnovnih prvin Iskrinih prizadevanj za celovito obvladovanje kakovosti. Opozoril je na nujnost prizadevanj v Jugoslaviji in Iskri, ki naj se usmerijo k cilju, da Jugoslavija postane polnopravna članica sistema IECQ z vsemi institucijami za vzdrževanje sistema, kar bo tudi vsem podjetjem omogočilo direktno prevzemanje tega sistema. Ob koncu je še opozoril prisotne na pomemben vir informacij o sistemih, standardih, elementih, proizvajalcih in poskusnih laboratorijih. CODUS banka podatkov v Veliki Britaniji te podatke posreduje vsem zainteresiranim in sicer pisno ali prek računalnika. S sejma sodobna Elektronika '89 poročali: A. Boc, B. Čerin, K. Mohar, I. Stok Uredil: L. Drobež Foto: B. Č., D. D., L. D. 12. stran Številnim poslušalcem lepega petja sta se minuli petek zvečer predstavila v bovškem kulturnem domu Komorni zbor iz Nove Gorice in moški pevski zbor, ki nosi ime po tamkajšnji temeljni organizaciji, Iskra Bovec. Ta tovarna in zbor sodelujeta že vrsto let izredno tesno, praktično z roko v roki. Čudovit večer izbranih pesmi je bil uvod v letošnjo jesensko in zimsko sezono v tem lepem koščku naše domovine pod mogočnim Kaninom. Na našem posnetku je pevski zbor Iskra Bovec, ki ga vodi Danilo Durjava, mnogi pevci pa so zaposleni v tej bovški Iskrini tovarni. (M. R.) Odprto prvenstvo Iskra Commerce v tenisu ’89 V prelepem sončnem vremenu smo v petek, 22. septembra in v soboto, 23. septembra, prvič na novih igriščih ob športnem parku Ilirija v Šiški organizirali odprto prvenstvo Iskre Commerce v tenisu, kar je za se udeležence (32 moških in 6 žensk), predstavljalo velik izziv. Izredna borbenost je bila značilna prav za vse dvoboje in ob koncu tekmovanja smo si kljub utrujenosti obljubili, da se bomo spomladi spet srečali. REZULTATI FINALNIH IGER: Moški — polfinale: Gregorič : Kokotovič 6:3 7:5, Podlogar: Vipotnik 6:2 5:7 7:6. Finale: Gregorič : Podlogar 6:3 6:2 ?a 3. mesto: Kokotovič : Zaletel 7:4 Zenske — polfinale: Lukane : Kelenc 9:7, Surk: Žagar 9:3 Finale: Lukane : Šurk 9:8 Za 3. mesto: Kelenc : Batis 7:3 Iskra Commerce Komisija za šport in rekreacijo Upokojenci Zaradi odhoda v pokoj je prišlo delovno slovo za Dominika Gregoriča, delavca v kontroli tovarne generatorjev in elektronike novogoriške Iskre Avtoelek-trike. Dominik se je zaposlil v Avtoelek-triki 11. aprila 1977. leta in vse do pred kratkim vestno opravljal dodeljene mu naloge in dela. Ob slovesu je pripravil prisrčno poslovitev, okrog njega se je zbralo kar okrog 40 sodelavk in sodelavcev, torej ni težko ugotoviti, da je bil cenjen, spoštovan in vesten sodelavec. V spominu na prehojeno pot so mu poklonili rože in spominsko darilo, zaželeli so mu vse najlepše, predvsem pa trdnega zdravja ter ga ob vsaki ponujeni priložnosti še povabili na obisk. (M. R.) r Natečaj Foto Iskra ’89 Foto-kino sekcija Iskra pri foto-kino klubu Janez Puhar razpisuje natečaj za fotografijo, dia in film. j — Tekmuje se po pravilih FSJ. — Tema je poljubna. — Vsak avtor lahko pošlje: 10 slik 30 x 40 ali izpeljanke 10 dia 5 x 5 2 filma — Fotografije, dia in filme lahko pošljejo vsi delavci SOZD Iskra, če še niso bili objavljeni ali predvajani na tem tekmovanju. — Za najboljša dela bomo podelili priznanja in pohvale. — Zadnji rok za sprejem del je 4. november. — Strokovna žirija bo dela ocenila 10. novembra. — Otvoritev razstave bo 24. novembra. — Dela bomo vrnili po 1. januarju 1990. — Organizator si pridržuje pravico do spremembe datuma otvoritve razstave. Z deli bo ravnal previdno; za morebitne poškodbe med transportom ne odgovarja. — Dela pošljite najkasneje do 4. novembra 1989 na naslov: Foto-kino sekcija Iskra, Savska loka 4, Bojan Baguš, Iskra Električna orodja, 64001 Kranj. — Zahvali M«Wi Ob smrti očeta Petra Kneta se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz DE Elementi podjetja Iskra JTS za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Francka Kristanc Ob smrti mojega očeta Franja Iviča se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in OOZS podjetja TIV za denarno pomoč in izraze sožalja. Hčerka Štefka Tomovski _____Mali oglas Prodam motor ATX 50, star eno leto, odlično ohranjen, opremljen z dodatno opremo, ima povečano moč motorja, prevoženih 23000 km, telefon 064/23-670. Tovarna vžigalnih tuljav Bovec Iskra Avtoelektrika Z največjo pripravljenostjo in izredno hitro se je kolektiv bovške Iskre, tovarne vžigalnih tuljav vključil v okvir razvojnih ciljev delovne organizacije Iskra Avtoelektrika Nova Gorica, da vrednost produkta na zaposlenega podvoji, da z najvišjo kakovostjo izdelkov izkoristi ponujene možnosti prodaje na tuje trge, k najsodobnejšim evropskim in svetovnim avtomobilskim firmam, itd. Takoj v začetku moramo že omeniti delček realizacije teh ciljev, pri čemer imamo v mislih lep uspeh, saj so nedavno tega prodali italijanskemu avtomobilskemu gigantu Fiatu prvo količino modernih izdelkov, suhih vžigalnih tuljav, vendar o tem nekoliko pozneje. Kdor pozna novejšo zgodovino bovške Iskre se bo gotovo spomnil, da se je v prele- tih tega kolektiva največ izvedeli, smo obiskali direktorja te temeljne organizacije, ki nas 'SSSSmSnl ~§j®gf OOorinBie Cigaretni prižigalniki, eden izmed izdelkov Iskre Bovec je rade volje sprejel in odgovoril na nekaj vprašanj. V uvodu je Mitja Kokove dejal: »V nekaj zadnjih mesecih nam je uspelo bistveno povečati prodajo naših izdelkov, pri čemer prednjačijo avtomobilski releji, klasične vži-galne tuljave in drugi sestavni deli, predvsem plastični polizdelki, ki jih delamo za potrebe drugih temeljnih organizacij v delovni organizaciji. Med največje uspehe in zadovoljstvo pa štejemo vsekakor redno proizvodnjo in prodajo suhe vžigalne tuljave za italijansko tovarno avtomobilov Fiat. Po uspešno zaključeni homologaciji in predseriji je le-ta stekla prejšnji mesec.« Mitja Kokove »To vam je gotovo povzročilo dodatne težave v proizvodnji?« »Da, tak obseg prodajnih možnosti trenutno presega razpoložljive proizvodne zmogljivosti pa tudi obstoječe število proizvodnih delavcev ni bilo zadostno. Zato smo se odločili, da v krajšem prehodnem obdobju izkoristimo tudi delavce, ki delajo drugje, torej »režijce«, da le naredimo vse, klosti otepala z mnogimi težavami, ki so bile pogostokrat vzrok za poslovanje z rdečimi številkami. In če uporabimo star slovenski pregovor, da za vsakim dežjem posije sonce, je ta rek pravšnji za ta vitalen kolektiv. Z obstoječim proizvodnim programom so namreč že dosegli normalizacijo ali povedano z drugimi besedami, poslovanje brez izgub. K temu je vsekakor privedlo povečanje proizvodnih zmogljivosti ob uvedbi novih programov, ki pomenijo tudi dolgoročno sanacijo, pri čemer je v ospredju redna proizvodnja suhe vžigalne tuljave, nove družine relejev za avtomobile, itd. Seveda z visokim poudarkom na njihovi glavni preokupaciji, doseči vrhunsko kakovost, kot tudi racionalizacijo in izboljšanje notranje organiziranosti z izvedbo tistih potrebnih investicijskih posegov, ki pomenijo tehnološko in produktivno bistveni napredek. Vse to in želje, da bi o načr- kar je možno prodati. Seveda se zavedamo in vemo, da prerazporejanje večjega števila delavcev iz strokovnih služb ne more biti dolgoročnejša in trajnejša rešitev, smo to prerazporeditev izvedli tudi zato, ker že začenjamo izpolnjevati prepotreben investicijski program. Z realizacijo le-tega bomo že do konca leta in v začetku leta 1990 trenutne probleme uspešno rešili. Moram pa povedati, da je bila pri vseh teh začasno razporejenih delavcih prisotna izredno visoka pripravljenost, saj so vsi videli in spoznali, da je v tem trenutku prav to edina in prava pot, ki nas na ta način pelje v lepši danes in jutri. Glede na zahtevnost naše proizvodnje pa tako stanje, s povečanjem obsega ročnega dela seveda ne more trajati v nedogled tudi zato, ker ne bomo kos ciljem glede na kakovost, ki jo zahteva tržišče.« «Kaj predvideva investicijski program?« »Predvsem gre tu za posodobitev proizvodnje. Suhi vži-galni tuljavi bo omogočal ne le proizvodnost na evropski ravni, ampak tudi kakovost na najpomembnejših operacijah kot na primer navijanje in nekatera montažna dela. Predvidena vlaganja v investicijo znašajo predvidoma dve milijardi nemških mark, kar niti ni preveč pretirano, če vlaganje primerjamo z vrednostjo izvoza, ki bo bistveno večji.« »Suhe vžigalne tuljave gotovo ne boste izdelovali le za Fiat!« »Seveda ne, saj pričakujemo že v naslednjem letu naročilo od francoskega združenja avtomobilskih tovarn PSA, kjer že potekajo zaključni testi naše suhe vžigalne tuljave. Seveda pa pričakujemo precejšnje povečanje prodaje tudi na domačem trgu, tako na račun večje proizvodnje domačih avtomobilov Jugo Floride, kjer že ima mesto ta naš izdelek, kot tudi prehoda na elektronski vžig pri ostalih modelih, ki jih izdelujejo v kragujevški Crveni zastavi. To je vsekakor toliko bolj pomembno za naš kolek- tiv in za samo delovno orga- vžigalno tuljavo tudi nemške-nizacijo, ki bo tako ponudila mu Volkswagnu, ki jo bo v tem kompleten elektronski vžig iz obdobju predvidoma začel se-programa Avtoelektrika. rijsko vgrajevati.« Da ima suha vžigalna tulja- »S prvim januarjem bo va velike razvojne možnosti in Avtoelektrika zaživela kot nesluteno perspektivo, doka- združeno podjetje. Kakšni zujejo načrti vseh tovarn av- so vaši pogledi na tako no-tomobilov v svetu, zato upa- vo organiziranost?« mo, da bomo po letu 1991 »Ker moramo vedeti, da je lahko ponudili ustrezno suho organizacija le sredstvo za Detajl iz proizvodnje doseganje ciljev in ker smo naše cilje uskladili, je bodoča organizacija Iskre Avtoelek-trike na pravi poti. Avtoelek-trična industrija je zahtevna panoga tako razvojno, kapitalno, itd., v kateri brez združevanja in s tem dosegaja večjega potenciala ne gre. To nam dokazuje tudi dejstvo, da so se v Evropi avtoelektnčne tovarne praktično združile že vse pa naj si bo to v Franciji. Italiji in drugod.« »Mogoče imate za zaključek še sporočilo vašemu kolektivu?« »Vsi naši načrti so kljub izredni zahtevnosti realno dosegljivi in tudi meni, kot vodji tega kolektiva je v veliko podporo to, da čutim resnično pripravljenost vseh zaposlenih. Predvsem se je to pokazalo v zadnjih mesecih, ko so spoznali pomembnost nalog in jih zato kljub naporu pa tudi težkemu splošnemu položaju izpolnjujejo z vso odgovornostjo!« Marko Rakušček 14. stran iSKra ueita IZOBRAŽEVALNI CENTER DELTA bo v novembru 1989 organiziral naslednje tečaje s področja informatike in usposabljanja za delo z računalnikom: Izobraževalni center Delta, Kidričeva 7, 65000 NOVA GORICA, tel.: 065/23-812, fax.: 065/23-841, tex: 34-372 KODA NAZIV TEČAJA TRAJANJE DATUM IZVEDBE INFORMATIKA ASA08 Snovanje podatkov modelov 5 6. 11.89 ASA02 Uvod v programiranje PROGRAMSKI JEZIKI 5 13. 11.89 ADA05 Osnove programiranja v pascalu 5 6. 11. 89 ADA02 Tehnike programiranja v fortranu 5 13. 11.89 ADA03 Osnove programiranja v cobolu 5 13. 11.89 ADM02 Posebnosti cobola na D/M 3 20. 11.89 ADV02 Posebnosti cobola na D/V INFORMACIJSKA ORODJA 5 20. 11.89 APA03 Ida orodja 10 6. 11.89 APA07 Izgr. inform. sistema z uporabo orodja orade 5 6. 11.89 APV05 Generator programa formatix na D/V 5 6. 11.89 APM02 Podat, strukture na zun. medijih in RMS na D/M 5 13.11.89 APA04 Skrbništvo ida baze 5 20. 11.89 APV01 Generator aplikacij AGP na D/V OPERACIJSKI SISTEM DELTA/M 5 20. 11.89 ABM01 Osnove operacijskega sistema D/M 5 6.11.89 ABM05 Ukazovni jezik in programi na D/M 5 13. 11.89 ABM07 Sistemsko programiranje na D/M OPERACIJSKI SISTEM DELTA/V 5 20. 11.89 ABV01 Osnove operacijskega sistema D/V 5 6. 11.89 ABVC7 Uporaba pomožnih prog. v aplikacijah D/V 5 6.11.89 ABV02 Ukazovni jezik DOL 5 13. 11.89 ABV04 Arhitektura procesorjev linije 4000 5 13. 11.89 ABV09 Sistemsko programiranje na D/V OPERACIJSKI SISTEM UNIX IN SORODNI OPERACIJSKI SISTEMI 5 20. 11.89 ABU02 Upravljanje z računalnikom Triglav pod OS Xenix 3 6. 11.89 ABU01 Osnove operacijskega sistema UNIX OPERACIJSKI SISTEM MS-DOS 5 20. 11.89 ABD01 Osnove računalnika z MS-DOS UPORABNIŠKE APLIKACIJE NA MS-DOS 2 13. 11.89 AFD01 Urejevalnik besedil WS na MS-DOS KOMUNIKACIJE 3 15.11. 89 AKA01 Uvod v računalniške komunikacije Uporabniki in informatika 5 13.11. 89 ANA11 Tovarna prihodnosti 5 6. 11.89 ANA08 Informatika za vodstvene delavce Za vse dodatne informacije nas pokličite. VABLJENI 3 20. 11.89 ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra — SOZD elektrokovinske industrije — Ljubljana. Ureja uredniški odbor. Glavni urednik: Miloš Pavlica, odgovorni urednik Dušan Željeznov, tehnični urednik Drago Pečenik. Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo. Naslov: Ljubljana, Gregorčičeva 23, telefon: 223-977. Priprava za tisk: DIC TOZD Grafika, Novo mesto. Tisk: ČTP Pravica — Dnevnik, TOZD Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je glasilo oproščeno plačila davka od prometa proizvodov.