PoStnlna plačana v gotovini.
V Ljubljani, dne 9. novembra 1921.
Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze
(uhaja v« ako sredo ob 5. uri zjutraj. — Cena mu J. 30 K na leto. • Za inozemstvo SO K. Posamezne številke se prodajajo po 1 K.
Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu „D omol jub a", Ljub-ljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in inserati pat Upravništvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
Demobilizacija. — Uspeh naših poslancev.
Ministrski svet je odredil mobilizacijo, odredil jo je kljub temu, da je Rumunija — naša zaveznica — izjavila, da ne bo mobilizirala, ker se ji ne zdi potrebno, kljub temu, da je to odsvetovala velika antanta, kljub temu, da je svaril pred prenagljenimi koraki celo odsotni ministrski predsednik Pašič.
Komandant dravske divizije je vpo-klical na šesttedenske vaje letnike 1896, 1897, 1898 in 1899, ki so se morali zglasiti 6. in 8. novembra v belgijski vojašnici v Ljubljani. V odredbi je dalje rečeno: Vpoklic konj in vozov sledi. Obvezniki se opozarjajo, da prinesejo s seboj toplo zimsko obleko, dobre čevlje, dva para perila in eno odejo, ker za prvi čas ne morejo dobiti cele vojaške obleke in opreme.
Vsi obvezniki kakor tudi davalci konj naj prinesejo s seboj hrano za sebe in za konje za pet dni.
Davalci konj in oni, ki so določeni za kočijaže, naj prinesejo s seboj velike plahte za pokrivanje hrane in municije, sekiro, lopato, kramp, svetilko in številko za vo-rove ter odeje za kočijaža in konje.
Poimenični seznami popisanih konj in vozov sledijo.
Na drugem mestu prinašamo, da je za to mobilizacijo prosil vojni minister za 800 milijonov kron kredita, ki pa seveda ne bo zadostoval za pokritje vseh stroškov.
Kaj naj na vse to rečemo?
Nam se zdi popolnoma prav in opravičeno, da ima država primerno močno armado, zakaj v tej soseščini samih volkov, ki prežijo krog in krog nas in gledajo, kdaj bi padli po nas, je edini strah močna in dobro pripravljena armada. To sicer nekaj stane (dasi bi se pri nas pri pametnem in poštenem gospodarstvu dala s še enkrat manjšimi stroški vzdržati ravno tako močna armada), toda še slabše je, če bi sosedje lepega dne padli po nas in nam odnesli ter požgali še to, kar imamo.
Pa če že imamo močno armado, je čisto odveč, če jo z ogromnimi žrtvami ljudi samih takrat kličemo skupaj, ko je to po men ju vseh pametnih ljudi nepotrebno in ko ni nobene nevarnosti. Mažarska se je Povezala, da odstrani Habsburžane in da
pod nadzorstvom velike antante izvede razorožitev lastne armade in — basta. Kje je potem še kakšna nevarnost, kje potem potreba nalagati državi tako ogromne stroške in ljudstvu take žrtve? Saj sedaj celo vojni minister sam izjavlja napram našim poslancem, da je ta mobilizacija samo poskus, ki bi pokazal pripravljenost naše vojske.
Če liberalci, ki sede v belgrajski vladi in so vsi navdušeni za vojsko, drugače ne morejo proslaviti svojega imena, potem naj gredo, saj so državi že dosti škode povzročili.
In te odredbe, kaj naj ljudje vse s seboj prinesol Ali niso že itak dovolj iz-inozgani, ali ne stoji že za vsakim grošom, ki ga kmetsko ljudstvo z žulji in z znojem zasluži, davčni eksekutor? Sedaj pa prine-si s seboj toplo zimsko obleko, katere marsikdo niti nima, če pa jo ima, si jo je težko prislužil in bi jo imel za več let, sedaj naj jo pa strga po raznih vežbališčihl Dobre čevlje! Moj Bog, kako bi bil marsikateri vojaški obvezanec hvaležen, če bi jih imeli
Ali se vojna uprava zaveda, kakšne ogromne žrtve nalaga 3 svojimi zahtevami ljudem? Pa vse bi se še preneslo, ko bi bila ta mobilizacija res nujno potrebna, ko bi res sovrašnik že stal ob mejah in se pripravljal za napad. Takrat ne bi nihče po-mišljal. Toda tega ni, in vojni minister sam pravi, da je to le poskus. Dobro! Toda ali v takih gospodarskih razmerah, v kakršnih je sedaj država in so posamezniki, niso taki poskusi nekoliko predragi?
Vse to so pomišljali naši poslanci ter so sklenili, naj se takoj poda v vojno ministrstvo deputacija kluba in zahteva, da se takoj ustavi mobilizacija in takoj prične demobilizacija mobiliziranih čet. Deputacija, ki jo je sprejel vojni minister general Zečevič, je obenem zahtevala tudi, da se vozila in živina, v kolikor je bila odvzeta, vrne.
Vojni minister je deputaciji odgovoril, da si bo osvojil stališče Jugoslovanskega kluba. Vozila in živina se bo ocenila po tržnih cenah. Glede demobilizacije je minister izjavil, da se bo hitro izvršila, čeprav on sam ni merodajen za to. Poudaril je, da
je ta mobilizacija poskus, ki je pokazal pripravljenost naše vojske, ki bo napravila dober vtis na znotraj in zunaj.
Sedaj čakamo nadaijnih odredb, ki naj se pospešijo.
Država.
Kar vladne stranke sedaj počenjajo z državo, je pravo posilstvo. Izrabljajo jo v svoje sebične osebne in strankarske namene v taki meri, da dolgo ne bo mogoče popraviti ogromne škode, ki se godi sedaj na državnem ugledu in imetju.
To je mogoče le v državi, kjer ljudje v splošnem nimajo pravega pojma o državi niti pravega smisla zanjo. Ko bi se v tvojo družino vsilil kdo, ki bi jo izrabljal, zlorabljal in izsiljeval na tak način, kot delajo gotove stranke z državo, bi ga že drugi dan za večno pognal od hiše, pa če tudi bi morda bil to domačih eden. V državi pa, pri kateri nismo posebno v gospodarskem in kulturnem oziru prav nič manj interesi-rani kot v domači družini, pa vse potrpi-mo. Ali ni država kakor zadruga z neomejeno zavezo in katere član si tudi ti. Če sedijo v načelstvu in nadzomištvu možje, ki slabo gospodarijo, da se denar, ki ga vlagaš ti, na vse strani razsiplje — kdo bo te-pen? Ali ne ti kot član te zadruge? Ali ne jamčiš zanjo » celim svojim imetjem? In če zadruga zaide v ogromne dolgove, če se neprevidno spušča v razne že naprej izgubljene tožbe, če ne pazi na zadružno imetje, ki se izgublja, ali ne bodo končno prijeli tebe: plačaj, če ne, ti prodamo posestvo.
Vse to razumemo in zato pri zadrugah natančno pazimo, kako se gospodari, v kakšnih rokah je načelstvo, kako se predlagajo obračuni itd. Za vse to se brigamo, ker se s tem brigamo zase in svoje koristi. Dobro vojena zadruga je blagoslov za posameznike, slabo vojena prokletstvo.
Ali ni isto z državo? Avstrijo so imeli v rokah slabi gospodarji, pa so jo zapravili. Pa naj so jo. Ni nam žal zanjo. A žal naj je za vso ogromno škodo, ki so jo imeli posamezniki med celo svetovno vojsko in še danes samo zato, ker so sedeli ob državni zadrugi slabi gospodarji in so jo zavedli v ogromno svetovno tožbo — svetov-
V
oo vojnko, ki ie danes uničuje posameznike.
Naša državna zadruga ima v svojem jaielstvu skrajno slab« gospodarje. Delalo s zadružnim denarjem, ki ga vplačujejo Srni, da se Bog usmili. Posledic« je, da nora jo člani vedno več doplrčevati. zadruga izgublja kredit, premoženja članov so v veva rn osti.
ln vend"- vse to mirno trpimo Ko »odo prišle volih e, bomo zopet volili libe-*3lce in samostojneže, ki sede danes v na-ielstvu državne zadruge m ki s«, jo zavo-tili globoko pod ceste in bomo imeli ugrornno stroškov. da jo zavorrmo zopet na pe-1o. Na Hrvaškem bomo viiili Radlčev-re. ki vedo, da je državna zadruga s takim ?o-podar?tvom v največji nevarnosti, pa štoje ob strani in — čakajo poloma. Ne zavedajo se pa. da so oni tudi člani te zadru-
ge, radi ali neradi, in da bodo »orali po-
m tudi doplačevati iz svojega. Drugod zopet bodo volili radikalce v načelstvo državne zadruge, datiravno danes vidijo, ksko mnogi člani radikalne stranke izrabljajo svojo moč za svoj žep na račun države.
Zato je pa naša dolžnost, taka, kmt jo
imamo kot gospodarji v družini ali kot člani v zadrugi, da se brigamo za politiko, to je: brigati ;e moramo za državno go-po-darstvo. za državno zakonodajo, od katere
je bistveno odvisen napredek našega gospodarstva. za zunanjo politiko, ki največ vpliva na kredit države. Pa ne samo brigati. prončevati maramo vsa ta javna vprašam i a misliti na pametno in koristno rešitev ter potem pri volitvah izročati državno zadružno nače'-tvo takim ljudem, ki bodo nsše pametne be.-,ede upoštevali.
rtm: oojut. ■

Vestnik Županske zv< ze za Slovenijo, g
r o : • •:►.» » O
OBČINSKE DOKLADE IN SAMOSTOJNE
OBČINSKE NAKLADE.
Vsled Leije okrajne županske zveze v Ribnici in z ozirom na to, da jc ravno sedaj čas. ko se sestavljajo občinski proračuni, naj pojasnimo ob kratkem vrsto onih občinskih davščin, s katerimi se pokrivajo občinske in stvarije šolske potreušične. — Te davščine so:
1.	Občinske doklade na direktne državne davke, in na državno trošarino (t j. uiitnino) od vina in vinskega mešta;
2.	samostojne obč. naklade :
a> na meso (pravilno ca kia.no živino in mesne izdelke;
b) na opojne pijače, t. j. sadno vino tn sadni mc^L pivo, žganje in likerje (poglajeno žganje).
Predvsem je treba pri določanju občinskih doklad in naklad paziti na to:
Občinske doklade na direktne davke in na vino ter vinski mošt se morajo skleniti vedno v odstotkih. — Glede doklad na direktne davke (L j. zemljiški, hišno-razred ni in najemninski itd.), ni treba nikakega pojasnila, ker morajo biti znane vsakomur. —
Pač pa je treba več pozornosti pri ob-finski doklad i na državno trošarino od vina >n vinskega mošta. Ta maša sedaj 35 dinarjev (140 K) od hektolitra. Opozarjati moramo, da si je delegacija ministrstva financ za višjo nego 25 oastotno dcklado na to trošarino izrecno pridržala pravico za posebno dovoljenje v višjih odstotkih le v slučajih izredne potrebe. (Mi smo sicer mnenja, da je čisto nepotrebno omejevati višino te občinske doklade do 100 odstotkov, ker bo pri skupni davščini 280 K od hektolitra prišel gostilničar še vedno na Svoj račun). — Odstotke doklad na to trošarino je torej lahko izračunati: 100 odstotkov znaša 140 K; 50 odstotkov polovico od tega (70 K); 25 odstotkov četrtino (35 kron); 30 odstotkov (42 K); 40 odstotkov (56 kron), itd. — če se s primerno gotovostjo izraihmi množina v občini potočene-ga vina in vinskega mošta, se lahko že v
nsprej ugetovi dohodek j. teh dcklad po gotovem odstotku. —
Pod 1.) navedene obe .dcklade pobirajo za občine državni organi: davčni uradi in organi finančne kontrole. —
Pod 2.) ravedene samostojne občinske doklade e>e morajo skleniti v gotovih (do'. ' , jksnih) zneskih za vsak predmet. t nobenem slučaju v odstotkih. Za odmero teh doklad so merodajna določila v okrožnici deželne vlade za Slovenijo — poverjeništva za notranje zadeve — z dne T. januarja 1921 štev. 30.
4. Ker je mogoče, da fe okrožnice pri nekaterih županstvih ni več najti, navajamo one najvišje zneske za posamezne predmete, oa katerih se smejo pobirati te samostojne nak'ade. Preko določene najviše izme-re se te naklade ne smejo skle-niti. —
Naložiti se sme:
A) Samostojna naklada na bp?« (klavno živino:
a)	od vsakega kosa goveje živine nad
1 letom (govedi, juncev, junic) do 50 K;
b)	od vsakega kosa telet pod 1 letom do 30 K;
c^ od prašičev do 30 K;
č) od drobnice (ovce, koze) do 10 K;
d) od vsakih 100 k^ v občino uvozene-ea mesa in mesnih izdelkov (klobas, salam, sianine itd.) do 40 K.
B) Naklade na pijače in šifer:
a)	od hektolitra sadjevca (sadnega vina in mošta), namenjenega za konsum (točenje) 5 K;
b)	od hektolitra pomočenega piva do 30 kron;
c)	od vsake hektoliterske stopinje navadnega žganja do 10 K;
č) od vsakega litra poslajenega žganja (likerjev) do 5 K.
Naklada na pivo in žganje pa ne sme zadeti trgovskega prometa, ampak se sme pobirati le od pijač, potočenih (pou/.itih) v občini (takozvani konsumni davek). — Pobirati se tudi ne sme od žganja, ki je vsled proste kuhe za domačo porabo prosto državnega davka. —

Vse tu pod 2.) navedene samostojne naklade morajo pobirati občine t^mt po lastnih organih.
Nejasno utegne biti ponekod, kako je razumeti neklado od hektoliterske stopinje navadnega žganja. Viemimo torej primer: Krčmar prijavi za kontum (porabo -pot^.' čenje) hektoliter žganja z 40 odstotki (40 odstotna vsebina alkohola). Občina pobira na to žganje naklado v izmeri 10 K, kar znese 240 K. — Ce vsebuje žganje n. pr. 35 odstotkov (stopinj = odstotkov) alkohola. znaša naklada po 10 — od t>ekto-litra 350 K. a naklada po6K — = 210 kron. Itd.
Pri likerjih (poglajenem žganju) se pobira enotna naklada od vsakeea litra do 5 kron.
S tem — menimo — smo predmet zadostno pojasnili. Če omenimo še, da smatramo naklado na opojne pijače v interesu občin ter njihovih blagajn, za nafbolj opravičene davščine, smo storili v tem le svojo . dolžnost. —
Županstva! Na dan s temi nakladami — a proračune rešite Besaodoma. ker se vse davščine ra ve vrste užitninskih predmetov pobirajo šele c>d takrat, ko to dovoljene. —
SPREMLJANJE MLADENIČ EV K VOJAŠKIM NABOROM.
Poročali smo že, da ie Dravska divi-zijska oblast na podlagi tozadevne vloge sporočila županski zvezi, da je stavil po-veljnik Dravske diviz. oblasti ministru voine in mornarice tozadevni predlog, ki odgovarja našim (t i. županske zveze) željam, da se omeji število spremljevalcev od strani občin.
Prejeli pa smo sedaj rešitev gospoda vojnega ministra samega potem Komande IV. armi:ske cblasti (Pov. Di Br. 6093), ki udaria na nekoliko krerkejše strune. V »rešen u Gospodina Ministra Vojnog i Mornarice — Pov. F. Dv Br 20706 od 20. oktobra 1921 god.< — čitamo: ... >da v interesu države a posebič vojske ne more za sedaj delali nikakc izjeme v pravilu za rekrutovanje,«... in >da sc zakon brei odebrenia narod, skupščine ne more spremeniti po želji poedinih korpor3Cij...« itd. — Potem pravi: »V ostalem velja pravilo za rekrutovanje enako za celo državo odnosno njene oblasti, a proti temu se ne more delati izjem za poedine oblasti, * pa ni za Slovenadko.« — N« to pa zafrkne.
»Pada jako v oči, da prihajajo oroJ-nje take vrste in slifcne, gotovo edino u Slovenije, a iz drugih oblasti ne, ki rim za to, da se jim olajša obveznost napram vojski kot »odbrani države«. —
Na to moramo nekoliko reagirati, kar naj se nam blagovoli oprostiti »ŽuoansKi Zveza« niti od daleč ne misli na kaj. k41 bi nc bilo v skladju z interesi države. Toda »Županska Zveza« je korporaciia. kj ima predvsem namen in dolžnost, ščititi interese občin in občanov ter rnpanslet kot njihovih izvršilnih organov.
Kdo bo trdil, da je treba, da mora n» primer s petimi mladeniči iti k naboru 5. 8 ali 12 ali več občinskih zastopnikov. — Dobro, če misli Gospodin Minister Vojne,
ži svoje pravice, ako hoče. Le v tem slučaju bi morala stroške plačati občina, če bi izrečno zahtevala, da pride k volitvi zastopnik oblaatva, in če bi se občina pri tem izjavila, da prevzame komisijske stroške. Tega ji pa treba ni.
Če pošlje torej okrajno glavarstvo s\ o-jega uradnika k volitvi župana (občin, ga starešinstva), ne da bi bilo županstvu za to prosilo, mora te stroške plačati država oziroma se morajo pokriti iz uradnega pavšala okrajnega glavarstva. — Vobče pa zastopnika okrajnega glavarstva pri volitvi župana (občinskega starešinstva) treba ni.
ŽUPANSTVA! PRISPEVAJTE ZA SKLAD »ŽUPANSKE ZVEZE«.
Že enkrat smo se obrnili na županstva in občine, da bi v prihodnjem proračunu naklonile primerno vsoto tudi za »Župansko zvezo',;. To bo gotovo tudi izdatek, ki bo njim samim donašal najlepši sad in najboljše obresti. Saj bodo s tem omogočili, da dobi »Županska zveza? tudi neobhodno potrebna materialna sredstva — poleg moralnih, da bo omogočeno njeno plodonostno delovanje.
Tekoči in zadnji čas prihodnji mesec bodete sklepali o proračunih za leto 1921.
Ne pozabite »Županske zveze«!
ORGANIZACIJE »ŽUPANSKE ZVEZE«
vrlo napredujejo po posameznih okrajih. — Ustanovljene so podružnice za: novomeški politični okraj; litijski sodni okraj;
za politični okraj. Kranj; za okraj črno melj; za politični okraj Ljubljana okolica; za Višnjegorski sodni okraj; 7,a Krški okraj (južni del); za Kočevski okraj (v Ribnici).
Manjka nam še več poročil o ustanovnih zborovanjih in konstituiranju pododborov (okrajnih zvez), osobito iz bivšo-Stajerskega dela Slovenije. — Prosimo nujno poročil, tla sestavimo za prihodnji Vestni k v »Domoljubu': pregled celotne organizacije.
članarina za osrednjo Župansko zvezo znaša 2 din. = 8 kron za vsakega (lana.
—	Izkaz i članov s članarino naj se pošiljajo tujuištvu Županske zveze — Ljubljana — Jugoslovanska tisk-u-na, II. nudstr.
ODGOVORI NA VPRAŠANJA.
Največ vprašanj dobivamo s prošnjo, da se takoj pismeno odgovori. A vselej manjka znamke za odgovor. Županska zveza danes še nima sredstev, da bi plačevala iz lastnega visoke poštne pristojbine. Dejali smo tudi že, da se bodo dajala pojasnila le članom in včlanjenim županstvom. — Vendar naj vsaj vsakdo, ki želi od Županske zveze kake usluge, priloži za odgovor potrebne znamke. Naposled bi se zahtevalo preveč, če bi pri članarini 8 kron morala izdati Županska zveza morda dvakratni znesek za poštnino pri pismenih pojasnilih.
Pišite pa vselej le na naslov: Tajništvo »Županske zveze s: za Slovenijo —
—	Ljubljana; Jugoslovansko tiskarna, II. nadstr.
Gospodarski obzornik.
,9uOOOOOOO£K>O0OrXX>P<XXXX>^->O< COOOrC^	* OOOCOOOOOOOC JOOOOOCOCW.
da je treba spremembe zakona, pa naj le predloži načrt skupščini. Saj to je hotela Županska Zveza« ravno doseči. Na to opozarjamo tem potom še posebe naše poslance.
Ntč za drugega nam ne gre nego za to, da obvarujemo naše občine ogromnih izdatkov, ker so že itak obremenjene dovolj, saj morajo nositi ogromna bremena bas v vojaške namene.
Popolnoma pogrešena taktika pa ie, če se gospod minister vojne spodtika na tem, da prihajajo inicijativni predlogi baš iz Slovenije, Kje pa stoji, da bi ne smeli prihajti od tu?
ŽUPANSTVU V 1».
Odgovor na vprašanje v sledeči zadevi : V L. je napeljeval učitelj v šolo in v svoje stanovanje električno razsvetljavo, račun pa poslal občini, ne da bi bil poprej vprašal občinski odbor, ki je kasneje plačilo že trikrat odklonil. Sedaj je ukazal okrajni šolski svet krajnemu šol. svetu, da naj stavi izdatek v proračun. Predsednik je to tudi storil, ne da bi bil poprej sklical krajni šolski svet k seji. — Ali se more prisiliti občino, da prevzame te stroške, oziroma kam naj gre pritožba? In ali sme predsednik krajnega šolskega sveta sam vpisati izdatek v proračun? — Pojasnilo: Predvsem opozarjamo na pojasnila sklede proračunov krajnih šolskih svetov v 43. številki »Domoljuba;' z dne 26. oktobra 1921. —
Predsednik krajnega šolskega svetu ite sme saniolastno izplačati kakega zneska, za katerega nima kritja v proračunu. — Staviti dotični znesek v proračun pa ima obsebi umevno pravico in je moral to tudi storiti, če je dobil naročilo od višjega oblastva. Ker pa mora biti ta proračun javno razpoložen in rešen (odobren) v seji kraj. šol. sveta, je vsakomur dana prilika, da izpodbija dotični izdatek pritožbenim {lotom. — če ta proračun ni bil pravilno rešen, se lahko izpodbija njegova veljavnost v celoti.
Vzemimo pa, da je na podlagi odloku okrajnega šolskega sveta dobila občina (županstvo) nalog, da stavi z drugimi stvarnimi šolskimi potrebščinami v občinski proračun tudi izpodbijani znesek, potem ima znova vsak občan pravico do pritožbe proti dotični postavki občinskega proračuna.
Stvarno bi bilo pač priponmiti, da se zdi električna razsvetljava Šolske učne sobe za upravičeno, nikakor pa ni dolžna občina trpeti stroškov za razsvetljavo učiteljevega stanovanja, ampak mora plačati te stroške on sam.
VLADNI ZASTOPNIK PRI VOLITVI ŽUPANA IN SVETOVALCEV.
Vprašanje: Ali mora plačati občina zastopnika političnega oblastva, če pride k volitvi občinskega starešinstva?
Odgovor: Nikakor ne! Kajti § 46 občinskega volivnega reda za Slovenijo pravi le, da se zastopnik političnega oblastva samo sme udeležiti volitve, ne določa Pa ničesar, da mora plačati stroške občina. Pač mora ta naznaniti političnemu oblast-vu natančen čas volitve, da se lahko poslu-
Iz državnega proračuna.
Slov. Gospodar piše: Državni proračun za leto 1921/22 verna slika zavoženega gospodarstva vladnih strank:
V državah, kjer skrbijo vlade po svetovni vojni za napredek in blagostanje svojih narodov, so najvišje one proračunske postavke, ki so namenjeno l judski izobrazbi, vzdrževanju občekoristnih zavodov, kakor bolnišnic, hiralnic, prisilnih delavnic itd., nadalje vzdrževanju cest in drugih prometnih sredstev ter regulacijam rek ter potokov. V takih državah pospešujejo kmetijstvo, obrt in industrijo. Pri nas je pa to drugače. Naša liberalno - samostojna vlada se je v proračunu najpoprej spomnila — policije, vojaštva, žandarjev.
Leta 1921/22 bodo po naročilu sedanje vlade sezidali 39 novih vojašnic. Za zgradbo teh vojašnic je predvidenih v državnem proračunu 518 milijonov K. Pomisliti pa je treba, da je vojni minister za leto 1922. zahteval 824 milijonov K več nego za leto 1921. Žandarmerije so se vladni mogotci v državnem proračunu spomnili z 756 milijoni kron, poleg tega pa zahteva vojni minister za vzdrževanje pograničnih čet (ruskih Wranglovcev) 660 milijonov kron.
Kakor je iz proračuna razvidno, zahteva vojni minister za vojašnice, žandar-
merijo in Wranglovce 1 milijardo (1000 milijonov kron) kron več kot lani.
Vladne stranke so s tem pokazale, da ne znajo in nočejo pojmovati glasnih zahtev ljudstva, ki ne mara nepotrebnih vojaških izdatkov, pač ptt zmerno vzdrževanje najpotrebnejšega vojaštva. Militarizem je pošast, ki žre milijone ljudskega denarja in oddaja od sebe samo pohabljene ude in potoke človeške krvi. To so besede našega voditelja dr. Korošca, ki jih je govoril na shodu SLS v Mariboru. Ako vladnim strankam, torej liberalcem iu sa-mostojnežem, bilo blagostanje našega ljudstva na srcu, ne bi smelo pristajati na take ogromne postavke v državnem proračunu.
Za regulacijo rek in potokov v Sloveniji je vlada določila za leto 1922. le samo 5 milijonov kron. To je najlepši dokaz za trditev, du sedanji vladinovci varčujejo tam, kjer bi ljudstvo imelo nekaj koristi. Če pomislimo, da je v državnem proračunu določenih za vse vodne regulacije v državi samo 128 milijonov kron, za zgradbe kasarn pa 516 milijonov kron, potem se človeka res poloti velika jeza.
Tudi prosvetni minister je letos prišel z velikimi zahtevami, saj znaša postavka za prosvetno ministrstvo 1300 milijonov kron več nego lani. V teh milijonih so vštete tudi tiste vsote, ki jih je vlada name-nilu liberalnemu Sokolu. V Srbiji odpade
/ia Sokola 620 tisoč kron, na Hrvatskem 1.430.000 K, skupaj 2,750.000 K. Za dijaške štipendije cele kraljevine se bo letos izdalo 73,380.000 K.
Postavke za versko ministrstvo so jako značilne in zanimive. Liberalci in samo-slojneži pravijo vedno, da smo Srbi, Hrvati in Slovenci enakopravni. Ta ./enakopravnost- med pravoslavnimi Srbi in katoliškimi Slovenci in Hrvati se najbolj razvidi h dejstva, da je vlada namenila vzdrževanju pravoslavnih verskih šol 20 milijonov kron, katoliškim pa samo 2 in pol milijona kron. Za pravoslavno versko upravo so določili 161 in pol milijonov K, za katoliško pa s šolami vred samo 13 in pol milijonov. Ker število katoličanov v naši državi ne zaostaja veliko za številom pravoslavnih vernikov, bi se moralo po načelu r.enakopravnosti« porazdeliti te po-••iavke enakomerno številu vernikov, ne pa pristransko!
Državni proračun za leto 1922. je v celoti najlepši dokaz, da nimamo vlade, ki bi z denarjem davkoplačevalcev varčevala-Državni izdatki v tem proračunu se ne krijejo z dohodki. Posledica tega je, da bo vlada iskala pri davkoplačevalcih novih dohodkov. Iz Belgrada so nedavno poročali, da bo vlada iztirjala še za 1 in pol milijarde kron novih davkov, ki naj bi zamašili ogromno vrzel v letošnjem proračunu.
Zaenkrat bodo zvišali posredne in neposredne davke. Pred vsem bodo zvišali davek na vino, ki bo najbolje zadel slovenskega vinogradnika. Neposredne davke bodo zvišali na ta način, da bo plačal tisti, ki plačuje davka nad 400 K 20—401; več <;d celokupne davčne vsote kot sedaj. Tako n. pr. bo plačal tisti, ki je do sedaj plačeval 10.000 K, plačevali odslej — 14 ti oč kron.
To je v kratkih potezah orisano go-spodarstvo« sedaj vladajočih strank. Samostojni minister Pucelj in demokrat dr. Ku-kovec sta vsa ta bremena sopodpisala in Samostojna ter Demokratska stranka sta za vso brezglavo in protiljudsko davčno gospodarstvo soodgovorni.
Kako skrb! Pucelj za slovenske kmete.
Ko jc postal Pucelj minister kni> i i-.-Iva, so samostojneži po shodih in v Kmetijskem listu-, obetali kmetom zla-lo čase, poudarjali, da se bode vse storilo, da se povzdigne kmetijstvo pri nas in doseže napredek na vseh poljih kmetijstva. Besede, obljube so bile lepe, a de-ianja — drugače govore.
Pred menoj leži predlog proračuna ministr. poljoprivrede i voda, kateri jasno kaže, kako malo se misli na kmetijstvo — izven Srbije. Naj govore nekoliko M.evilke. Za Srbijo in Črno goro je določeno nad 273 milijonov K, za ostale pokrajine le K 244 — za Srbijo se predlaga 184 milijonov K več ko lani — za dru-pokrajine le za 106 milijonov K več.
Za povzdigo kmetijstva store največ kmetijske družbe brez razlike. Pri nas je drugače! Za srpsko društvo v Beltrradu
se določa podpora 8,600.000 kron, za vse druge družbe skupaj le 1,000.000 kron. Društvo v Belgradu dobi osemkrat več ko vsa druga društva. Slično je s podporo zadrug. Savez srpskih zemljoradničkih zadruga dobi podporo 200.000 kron, razun te^a še od razredne loterije znesek K 1,180.872, skupaj K 1,380.872. Vse druge zveze 10 po številu, dobijo skupaj le K 1,600.000. V proračunu je predvideno, da dobi poljedel. ministrstvo na razpolago od razredne loterije znesek K 2,136.784 za podporo narodno-gospodarskih ustanov. Radovedni smo, za kake namene in katerim organizacijam bo naklonil minister Pucelj ta lep znesek. — V južni Srbiji, Črni gori, Medžimurju in Prekmurju je potrebno ustanoviti kreditne zadruge — i kot podpora za ustanovitev kreditnih zadrug v južni Srbiji in Macedoniji je določeno K 200.000, za Medžimurje in Prek-niurje pa nič, akoravno se je ministrstvo na to opozorilo.
V proračunih so izdatki razdeljeni na posamezne pokrajine, le podpore za poljedelstvo, živinorejo, vinogradništvo in : sadjarstvo so izkazane skupaj v znesku i K 24,536.000 in niso razdeljene, kar znači, i da se bodo porabile za južne dele tlrža-; ve, dočim bi se v slučaju razdelitve na i pokrajine natanko vedelo, koliko podpor odpade n. pr. na Slovenijo in bi mogli gospodarski krogi s tem računati.
Kot nova postavka je izdatek za po-ljoprivredne konsulate v znesku 800.000 kron, kateri bi se naj porabil v druge kmetijske svrlie in bi koristil kmetijstvu več ko bodo ti konsulati, ki bodo samo korita za one ljudi, kateri ne morejo postati načelniki v ministrstvu.
Pri razpravi v finančnem odseku se bo odločno grajalo lo zapostavljanje po-kraju izven Srbije in zahtevalo, da se v enaki meri pospešuje kmetijstvo lot-iraii in onstran Save.
Gospodarska obvesti
' DENAR.
Vrednost tujega denarja.
M, o lit. 1. nov. 7 X v K v
306 - 335 -
3 n
De ur
nov. K v 80 —
.rincršk: tio!;ir avstrijska krona češkoslovaška krom
angleški funt	—----
francoski frank	■— -----
italijanska lira	1- 36	13 90 --
bolgarski lev	--— —--
carski tubel ------—
grSka drahniH	—	— — ---
nemška marku	— —	1 70	1 60
romunski lej	— —	2 —	— —
Svcarski frank	— —	— —	_
poljsko marka	— —--— —
mažarska krona	— —	— —--
g Naša krona vedno bolj pada. Sedaj ( smo prišli že tako daleč, da naših 100 K ! v Švici ni več vrednih kot 1 frank 45 centi-; mov (t. j. 1 K 45 vin.). Naši finančniki pa : napovedujejo, da 100 K kmalu ne bo več j vredna le 1 vinar. Z ozirom na padec krone oziroma dinarja in rumunskega leja piše | švicarski list »Neue Ztiricher Zeitung«, da bi morala biti vrednost dinarja in leja i nravza.nrav tri- do netkrat večia kot na ie.
Temu padanju je vzrok ta, ker so dinarji in leji v Švici v rokah ljudi, ki jih ne morejo in nočejo uporabili, zato pa z njimi trgujejo po borzi. En in isti denar gre iz roke v roke, vsakikrat z veliko razliko v vrednosti. To piše imenovani list in pristavlja, da je v Švici dinarjev za okoli 80 milijonov. Ali je naša vlada vendar žc kaj ukrenila, da se napravi konec raznim go-ljufijam na borzi v Curihu?
g Naše zunanje posojilo. Listi poročajo, da je naš finančni minister že sklenil posojilo v znesku 10 do 15 milijonov funtov šlerlingov, in sicer v Londonu. Ker so naši »zavezniki« Angleži znani kot dobri kramarji, zato nas hočejo kot zaveznik' tudi odreti. Angleži zahtevajo obrestova-nje tega denarja po 8 odstotkov, nadalje koncesije za zgradbo železniških .)rog, kjer bi mastno zaslužili in da se jim prepusti popolnoma paro-plovba na Donavi, kot sta to že storili falirana Avstrija in Mažarska. Tako bi v naši državi kmalu prišli pod jarem angleškega kapitalizma. Upamo, da bodo proti sprejetju lakih pogojev naši poslanci najodločnejše nastopili.
g Koliko je vredna naša kroni na Ruske ni. Uradna menjalnica sovjetske vlade v Moskvi plača za 1 jugoslovansko krono 300 sovjetskih rabljev.
g Papirnatega denarja v naši državi je v promelu za 4 tisoč 407 milijonov, 256 tisoč, 715 dinarjev. Ta denar ima kovinsko podlago, t. j. krit jc s srebrom in zlatom v znesku 430 milijonov, 408 tisoč, 279 dinarjev 63 par.
g Papirnatega denarja v Italiji jc v prometu za 19 tisoč, 857 milijonov lir. Leta >914. ga jc bilo v prometu le za 2 tisoč 681 milijonov lir.
g Papirnatega denarja v Nemčiji jc v i promelu ya 95 tisoč 467 milijonov mark. g Pranie bankovcev. Dandanes je /lato in srebro v promelu prava redkost ■•.do v državah z dobro valuto. V prometu 'c samo papir, ki pa se hitro zatnaže in ■ rga. Zato so potrebne vedno nove na-: 'ade. Amcrikanci, ki imajo izvrsten pa-i 'mali elenar, so prišli na idejo pranja ban-! kcvcev. Dolarji prihajajo v banke, a banke jih operejo in zlikajo, potem pa kot nov elenar razpečavajo dalje. Za pranje bankovcev služijo stroji s številnimi valjarji. Prva vrsta valjarjev je namazana s posebnim milom, ki »nažajfa« denar. Spodnji valjarji skrtačijo denar, drugi jih pa potem sperejo z vodo. Tako gre dalje do valjarjev, ki so gorki. Ti suše in zlikajo bankovce, Končno prihajajo bankovci tako očiščeni in gladki iz strojev, da izgledajo, kakor bi ravnokar prišli iz tiskarne, S tem postopanjem se prihrani nova naklada denarja, obenem pa se uničijo bacili, ki so se zbrali na novcu. V kratkem se ta sistem uvede tudi v Nemčiji. Potrebno bi bilo, da se uvede tudi v Jugoslaviji. Seveda bi prihajali za to v poštev samo bankovci po 100 in 1000 dinarjev, kajli papir vseh ostalih bankovcev je tako slab, da ne bi prenesel niti pranja niti likanja.
g Papirnatega denarja imajo v Avstriji za 80 tisoč 700 milijonov kron. Zato pač ni čudno, da je avstrijska krona vredna ori nas le 6 do 7 vinarjev.
CENE.
g Mariborski trg. Na zadnjem semnju so bile sledeče cene za 1 kg žive teže: Debeii voli 14 do 17 K, poldebeli 12 do 14 K, plemenski 10 do 12 K, biki za klanje 9 do 10 K, debele klavne krave 12 do 14 K, plemenske krave 7 do 12 K, molzne krave 12 do 16 K, breje krave 12 do 16 K, mlada živina 7 do 12 K, teleta 11 do 14 K, plemenske svinje 28 do 32 K. Poklebele svinje 1 kg mrtvo teže 34 do 38 K. Mladi praiiči, 3 do 4 tedne stari, komad 80 do 100 K, 5 do 6 tednov stari 150 do 200 K, 6 do 8 tednov stari 280 do 350 K, 4 do 6 mesecev stari 700 do 800 K, 8 do 10 mesecev stari 900 do 1400 K, prašiči 1 leto stari 1800 do 2000 K.
g Cene jubolk v Mariboru so po 12 do 14 K za 1 kg.
g Žitni trg. Cene žitu dnevno rastejo. Povpraševanje po žitu je veliko, toda blaga je malo na razpolago. Vse čaka na še večje zvišanje cen.
g Žitni trg ▼ Somboru, Pšenica 1200 do 1210 K, pšenična moka št. 0 1695 do 1720 K, stara koruza 925 do 980 K, svinjska mast 7300 do 7400 K za 100 kg.
g Cene vinu. Pod 20 K se težko dobi mošt boljše kakovosti. Povprečna cena je 22 K. Fino, sortirano blago se kupuje po 25 do 30 K liter. Kupčija je precej živahna, ker se pričakujejo še višje cene vsled padanja vrednosti denarja. Cene vinu v Slov. Goricah se sučejo med 20 in 25 K za liter.
ŽIVINA.
g Na zadnjem živinskem semnju v Ljubljani je bila kupčija srednja. Italijanska prepoved uvoza uaše živine je nekoliko vplivala na cene. Za 1 kg žive teže so bile sledeče cene: Voli I. vrste 20 do 24 K, II. vrste 17 do 20 K, kravo 12 do 14 kron.
g Na živinskem sejmu v Ptuju so cene •Živini zopet padle. Najlepši voli so se plačevali najdražje po 15 K za kilogram žive vage. Krave so se plačevale od 7 do & K.
g Izvoz konj in goveje živino iz češkoslovaške je vsled mobilizacije prepovedan.
g Nemška živina za Jugoslavijo. Komisija za prevzem nemške živine je prevzela doslej 12 tisoč konj iz Nemčije na račun vojne odškodnine. V cclem dobi naša država 51 tisoč komadov živine, i Večji del konj so prodali. Ker pa je vlada vsled previsokih prevoznih stroškov pri prodaji v državi imela zgubo, je sklenila prodati del konj v Nemčiji, kjer se je mogla doseči cena 5000 dinarjev za enega konja. Doslej so na tn način prodali 3000 konj.
g Kaj nam mora dati Mažarska. Po trianonski mirovni pogodbi nam mora dati Mažarska: 3000 volov. 15.000 krav, 2500 bikov, 10.000 kobil, 200 žrebcev, 50 000 ovac in 500 ovnov. Razen tega nam ima dati velike množine raznega nalerijala, strojev in drugih reči.
IZVOZ IN UVOZ.
g Izvoz vina. Ministrstvo financ zahteva, da vinogradniki v najkrajšem času Pojavijo ministrstvu Vvmc potom mero-tojnih oblasti množino pridelanega io
vkletenega letošnjega vina, da se zamoro regulirati izvoz vina.
g Prepoved izvoza prešlčev? Trgovska in obrtna zbornica v Zagrebu zahteva od merodajnih krogov, da se prepove izvoz prešičev. To utemeljuje s tem, ker jo v nevarnosti javna aprovizacija.
PROMET.
g Železniška ravnateljstva nameravajo odpraviti. Če bo šlo tako napr"j, bodo kmalu ustavili tudi same železnice z izgovorom, da so pri nas nepotrebni.
g Z zradbo železnice Kočevje—Brod —Mo»?vtce nameravajo pričeti .'e januarja, ako bo vreme ugodno.
g Zgradba industrijske železnice. Ministrstvo za promet je odobrilo gradbo industrijske železnice od km 29.2/3 Ijubljan-sko-jeseniške proge do tvornice Združenih papirnic Vevče, Medvode in Gori-čane.
RAZNO.
g MSeko v Mariboru je poskočilo na 12 kron za liter. Jajc spioh ni na trgu. Po deželi se prodajajo jajca po 12 kron ko-g Dalmatinska vina so letos izvrstne kakovosti. Na otoku Všsu imajo vina 18 do 24 stopinj sladkorja.
g Vinska trgatev v ormoškem okraju je končana. Trgatev je bila še enkrat bogatejša kot lani in sodi se, da bo letošnje vino po kakovosti še boljše od onega leta 1917. Cena moštu je povprečno 20 do 23 kron.
18 tisoč 377 učiteljev imamo v naši državi, tako da pride 1 učitelj na 669 prebivalcev, V Sloveniji imamo 3269 učiteljev, kjer pride 1 učitelj na 634 prebivalcev, mad.
g Novo kemično tovarno v Mnrlbom zgradi češka tvrdka »Unionc, kjer bo zaposlenih 500 delavcev.
g Jcklarna v Ravneh je poslala okoli 5 vagonov blaga na Kitajsko. Sedaj bo pričela izdelovati municijo z« Kitajsko.
g Povsod! banke. S sodelovanjem Ljubljanske kreditne banka in še nekaterih denarnih zavodov so v Ptuju ustanovili delniško društvo »Vinarinc, ki se bo bnvilo z izdelovanjem vin, prodajo vin, žganja in drugih vinskih in sadnih izdelkov. Ta družba namerava nrevzeti vinarsko zadrugo v Ptuju. Vinogradniki, zgante se! Ustanovite povsodi vinarske -rndrugo, ki naj posredujejo kupčije. Na ta način boste spravili dobiček v svoj žep vi sami, ne pa razno banke.
r Dobava denat. Isor.vnja) Špirit«. Ker ne io Špirit izdatno podražil so je urad za pospeševanje obrti v Ljubljani odloČil preskrbeli obrtnikom ve<"jo množino deu-1 špiritu po nizkih conah tnteresentje nai obvmsno prijavijo svojo potrebščino najkasneje do 12. t. rn. na naslov Urada m pospeševanje obrti, Ljubljana, Dunajska cesta St. 22.___
1z Mmetskih Zvez.
Okrajne kmetske zveze! Ali ste že obvestili vse podružnice, da izide v teh dneh naš koledarček? Vsak član Kmetske zveze mora imeti naš društveni koledar-čeki
Ali so podružnice že pobrale člana« rino? Vsaka organizacija mor sama sebe vzdrževati. Ne bofitio se malenkostnih žrtev!	'
Ali ste že napravili načrt za delovanje v prihodnjem letn. Ali vodite natančen pregled vsega kmetskega gibanja v, okraju.
v SfcSUCU
jo imelo KmeUlca zve-ta dne 80 oktobra III. rc-dll občni zboi. Za načelnika je bil zopet izvoljen Martin Derguae iz StreUI evcu, Soj je bilo 9, članov 175, 12 več ko lani. Kmrtfika zveza se je enoglasno pridružila protistii belokranjskih obči« proti ud<epitvi Dolokrajine o<1 Slovenije. Odločn. prosi tudi poslanro SUS, naj bi po svojih močeh vplivali, da so prepreči visoul davek na vozov« >t pore.-! in da naj se toliko višje obdavči avtomobile kapitalistov.
PODIU.ŽNICA KMKT8KH ZVEZK V CERKLJAH
PKI KBŠKBM j« isnela dne 23. oktobra t. I. redni občni zbor. Predsednik je pozdravil navzočo In poročal o dela Kmetsko zveze, ki je bilo vsl«d dvojnih volitev večinoma izključno politično. Izrazil je željo, da bi v prihodnjem letu Kineiska zveza delovala krepkej« ia uspešneje posebno na gospodarskem, orfjamzuci skem in izobraževalnem polju. Pu poročilu ostalih odbornikov je zbor izvolil novi od. tior ;n sicer Anton išpolarja iz Znpeče vasi za na« čelnika, Jože DuSaka lz ferkelj za podnačelnlka. Drobni« Alojzija za taju.ka. Določile se je, da prihodnje letu plača vsak član-posestnik 4 krono, rev« nojšl člani pa po dve '.Toni članarine. Zbor je na« <ie!je zavzel stališče glede našo požarno hrambo, občinskih potov in mostov. Navdušeni nioaj« Ml« 411 t zborovanja,	'
Sirom domovine.
155 BOHINJA.
Ka Nemškem Rovtu, kakor i udi v Srednji Vasi jn v preteklih tednih precej razsajala griža In tudi zahtevala več Človeških žrtev. — Na tifusu Jo zbolela g. Pokornljeva, ki pa je pod spretno oskrbo nsmiljenke iz Ljubljane že na poti okre« f m la. — Na hndeni revmatična je obolela nčl-ieljita gdč. Zemljanom. Zdravi se v Ljubljani Nad vi« priljubljeni učiteljici, ki že 20 let deluje r Bohinju in v«ga'a dero na temelja krščanskih nočni —• ielljo vsi Bohinjci skorajšnjega ozdravijo-uja. — »Samostojni« žnpan Hodnik i« Srednje vasi to išče občinskega tajnika. Saj smo veleli, kak* bt>. To se bodo davkoplačevalci Se čebljali — *a uScsll - Pretekli teden Je mlnnl pri nas v *iv nmnju — bližajoče se vrjne. Kdor jo imel denar, si jo napravil nalog« vsega od moke do cikori.e. Trgovci so seveda kot navadno izrubill položaj, dvignili rono in — zaslužili. Pa menda ne bo hudega, ker so še vedno na svetn vlade, Id so previdnejšo, kot naSi — Hheralnosamostojnl voditelji,
8I.OKK.
Podpisani iupni urad se najsrčneje zalivali vsem amorikanskim rojakom za izdatno pomoč sa nore zvonove v znesku 21.000 K. Bog plačaj vsem •kupuj ln vsakemu poseknj! — Zupni urad Bloke, 31. oktobra 1921. Viktor Svigelj, župnik.
PODZISM HI J V BKLIKUAJ1NL
Tukaj je pred kratkim nmrl po celi (ari spoštovani Jakob štelanič. Bil je dolgo vrsto lot cerkveni ključar In je ko' tak veliko dobrega storit ta nu'-o cerkev. Vsi Sanmi so ga visoko cenili, ker je bil v resnici pobožen inož. še stare korenin«, kakršnih so zdaj malo dobi. Naj v miru počivat
S KOMLANSKIH HRIBOV.
Naj vam povem, kako se nam kaj godi Žita jo bilo precej veliko, ajde, krompirja, fižola pa skoro nič. Hrušk tudi in preenj hruškovea, pa <£»• brega. Vode smo pa dobro stradali Hudje ia živima. Skoro iz eole dobovlke tare s. nosili li vozili v.d* poldrugo aro daleč. Zaradi pomanjkanja vod. aa« je živina f«l. shujšala, tadi krme i. Mala. Vsi »m« i« obupava!!. Večkrat m hodilo gffipedtaj«
Itugo drugo prosit oa posodo po kak lončok vode. jO. oktobra pa je lapadel sneg, ii katerega de-•mo vodo.
OSILNICA.
V osiluiški župniji so v veliki suši zgorele tri tiie v Žurgah. Tri družine so bres strehe in brez trane. Sreča, da je bilo brci vetra, sicer bi bilo ilo vseh 14 hiši — Tudi gozdovi so goreli ie skozi »b Kulpi od Osilnice d« Fare in nobene sila bi jih ie bila pogasila, da ni prišel hitro dež in sneg. — glavarstvo v Kočevju se je pa ob suši požurilo pomagati nam t — vinom. Več gostilniških kon-lesij in pa vina napeljati! Če vode zmanjka, se bo krompir in lelje lahko lalivalo kar i vinom. Jlor-ia se bomo še umivali i njimi? Pa tako hudo pri nas ni bilo, saj smo ob Kulpi in sedaj imamo te sneg. Bolj kakor vina nam je treba kruha. Žita nimamo, malo kaka hiša ima kruli. Toda peka kruha ia siromake sc v Osilnici ne more dovoliti, ker nobeden ne »a kruha peči, pa boljševiicm sc uvaja, če se s kruhom postreže revežem proti vol* kakega sitega peka in Jugoslavija se razdira. — Mi pa menimo, da se bo boljševizem širil in Jugoslavija razdirala po nepotrebnih novih gostilnah! V Vasi pri Fari se je uvedla nova gostilna kar tik poleg šole, da se bodo šoiarčki naslajali ob hrupu pijancev ali pa tudi hodili iskat vinske kapijiee t ukradenimi novci. — Kje jo smisel ta ljudske potrebe?
83
I Razgled po svetu.
EžM^^^um..............
ČEŠKOSLOVAŠKA je tudi mobilizirala. Ljudje, ki so doma neobhodno potrebni, so oproščeni, med njimi tudi kmetski sinovi Mobilizacija bo stala 3 milijarde čeških kron, kar potnenja skoro 12 tisoč milijonov naših kron.
MADŽARSKA.
Drugi sprehod Karla HabBbnrga in njegove tene sc jc. kakor se zdi. končnoveljavuo zaključil. Karla so na angleški ladji po Donavi mimo Bel-grnda odpel ali, kam. še ni znano. Mala antauta je v soglasju i veliko untanto zahtevala o<l Madžarov, da v državni zbornici postavno vzamejo Karlu vse pravice do prestola, ker se sam nikakor ni hotel odpovedati. Jladžarnka vlada sc je silno nerada udala in preden je zakonski načrt o odstavitvi habsburške hiše predložila, je slovesno proli.tirala proti vmešavanju tujih držav v njene notranje zadeve ter izjavila, da predlaga ta zakon samo zato, ker je prisiljena od velike in male antante. Zakon je bil nato v zbornici sprejet. Ve. lika antanta jc ugodila zahtevam inalc antante tudi v tem oziru, da se mora takoj izvršiti na Madžarskem razorožitev, pri kateri bo sodelovala tudi mala antanta. Poroča pa se, da se Madžarska Sc vedno oborožuje.
NEZADOVOLJNA ITALIJA.
Italijani z zaključkom Karlovega sprehoda niso zadovoljni. Ker so sc Vngleži in Francozi vsled odločne zahteve male antante postavili na ■tališče, da sc Madžarska razoroži in da se mirovna pogodba popolnoma izvrši, je vsled tega v nevarnosti beneški dogovor, ki ga ;e vodila Italija med Avstrijo in Madžarsko glede zapadne Ogrske, pri čemer se jc Madžarska zmotno okrepila. In to je ravno namen Italije: okrepiti Madžarsko in s tem oslabiti Jugoslavijo in Cehoslovaško. Za Karla tudi Italija ni bila navdušena, toda da bi se Madžarski korenito na prste stopilo, to ji ne ugaja. Italijanski zunanji minister že izjavlja, da Italija nc bo pustila, da b' se ena država zatirala v korist svojih sosedov in da je igodovinski poklic Madžarske, da loči severne Slovane od južnih.
RUSIJA.
Položaj v sovjetski Rusiji je obupen in nevzdržen. Kljub vsemu trudu sovjetov se lakota širi od dne do dne in danes gladnje že 30 milijonov ljudi. Število pa narašča, čim bolj se približuje (ima. Z lakoto obenem se širi tndi propadanje nravnosti. V Zapadnl Evropi se splošno misli, da aovjeti v svojih poročilih pretiravajo, v resnici pa opisujejo položaj kaj najbolj mogoče milo. Politično gibanje ie v zadnjem časa nekaj oživelo. Od vseh strank pridobivajo aajrei aa ogleda tecialal 6*
revolucionarji, kljnb temu da so voditelji večinoma v inozemstvu. Pa tudi diuge stranke se oživljajo in gibljejo. Zalo zanimiv jc verski pokret, ki zavzema vedno večji obseg. Ljdstvo po vaseh in inteligenca v mestih splešno veruje, da jc Rusijo kaznoval Bog za s o- in stoletne grehe. Zuuanje versko čuvstvovanje sc spremin a v pravo, srčno vernost. Gibanje za zbližanje s katoliško Cerkvijo pridobiva na pristaših. Tudi patriarh Tihon ni temu tbližanju nasproten in bi pod gotovimi pogoji celo sam deloval za dosego tega cilja. Duhovništvo je ia revolucijo vse udobnosti izgubilo. Zato so iz njih izginili vsi dobičkaželjni elementi. Med njimi se nahajajo sedaj samo ljudje, katerih morala je je pridobilo na ugledu, ker so iz njegove srede trpeli in prav mnogo trpe š« danes, kljub temn pa vztrajajo in hočejo oslati med svojimi verniki do konca. Ti požrtvovalni ljudje so vredni vsega spoštovanja, kajti malo jc danes v Rusiji n im enakih. S Poljskega so poroča, da je v južni Rusiji izbruhnila revolucija proti boljševiknm Vstaši imajo dobro armado. Boljšcviške voditelje so po-stTcIili. Ce jc res?
Tedenske novice.
Poiittčne.
p Kralj Aleksander je prisegel na ustavo.
p Vlada je naznanila svoj odstop. Ko je kralj prisegel, je vlada podala svojo ostavko, ki pa nima nobenega pomena.
p Narodna skupščina se je zopet sešla. Predsednik dr. Ribar naznani, da je vlada predložila zakonski načrt o razdelitvi države na oblasti, glavarstva in občine. — Vlada zahteva kredit 200 milijonov dinarjev. Ta zahteva pride pred finančni odbor. — Predsednik poroča, da se bo volil izmed poslancev poseben odbor, ki bo nadziral uporabo notranjega posojila. — Stojan Protič je došel zoptt v skupščino in položil prisego. — Izvršila se je volitev v odbor odseka za proučavanje '.akonskega načrta o razdelitvi države na oblasti, okraje in obične. Iz Jugoslovanskega kluba sta bila izvoljena 2 poslanca.
p Razdelitev Slovenije. Vlada je predložila zakonski načrt o razdelitvi Slovenije na dve oblasti in sicer spada pod ljubljansko nekdanja Kranjska, kateri se priklopi še sledeče: sodna okraja Sevnica in Brežice, občini Veliki Kamen in Mrčna sela v sodnem okraju Kozje, sodni okraj Laško razen občine Sv. Rupert, občina Prezid (Hrvatska), in občina Jezersko. Izgubi pa Kranjska občine: Motnik, Trojane in Špita-lič, ki se priklopijo Štajerski, občino Velika dolina, ki se priklopi Zagrebu, Osilnica, ki se priklopi Karlovcu. Prekmurje se priklopi Štajerski razen Dolnje Lendave-mesta, Dolnje Lendave-okolice in Dolnjega Lako-ša, ki se priklopijo Varaždinu. — To je seveda šele vladni načrt, ki se pa lahko še kaj izpremeni.
p Klubi poslancev v Belgradu štejejo: radikalni 96 članov, demokratski 91, Jugoslovanski 27, zemljoradniki 26, muslimanski 24, socialisti 14, samostojneži in del zemljoradnikov 12.
p Ministrstvo za socialno politiko so hoteli demokratje (razpustiti) češ, naj se rešitev socialnih vprašanj (invalidi, varstvo mater in mladoletnih delavcev po tovarnah itd,), prepusti privatnikom. Mini-
ster za socialno politiko dr. Kukovec s« je pa uprl in tako je ostalo pri starem. Da so liberalci proti temu ministrstvu, ni ,uč čudnega, ker so zastopniki bogatašev in kapi-talistov, za katere socialna vprašanja sploh ne obstoje. Na drugi strani pa tudi socialni minister kot zastopnik kapitalistov nima v svojem ministrstvu tak;h uspehov pokazati, iz katerih bi oila potreba ministrova razvidna.
p Hrvatje zahtevajo sklicanje hrvatskega sabora.
p Pribičeviču se slaba godi Pribiče-vič je s svojo žandarsko politiko državo tako daleč privedel, da sedaj že n|egovi zavezniki radikalci zahtevajo, da mota na vsak način iz ministrstva ven.
p Samostojneži samo za bogataše. Samostojni poslanec Drofenik je v zakonodajnem odboru stavil predlog, naj se v občinski volivni red sprejme določba, da sme župan biti samo tisti, ki plača 30 dinarjev, za odbornika pa le tisti, ki plača 15 dinar-jev direktnega davka. Nastopil je proti ženski volilni pravici in zahteval, da se vsem bivšim in sedanjim komunistom vzame volilna pravica. — Predlog se je poslancem zdel tako neumen, da ga predsednik niti na glasovanje ni hotel dati.
p Opomin ie dobila Jugoslavija od velike entenle, da naj se vzdrži vsake vojaške akcije v Albaniji,
p Stroški mobilizacije. Vojni minister zahteva 800 milijonov kron, da krije stroške mobilizacije. Seveda bodo stroški znatno večji.
p Karla Habsburga prepeljejo na otok Madeira.
ilomače novice.
d Pozor! Tajništvo Samostojne Kmetijske Stranke razpošilja sledečo oktož-nico: Gospodi Prosimo Vas, da izpolnite spodnji obrazec in nam ga čimpreje izpolnjenega vrnete. Pazite, da nam o d g o • vorite za pravo zadrjgo, ker jih je več v vsaki občini. Zlasti je važna strankarska pripadnost načelnika in večine odbornikov. Sporočite nam ime zadruge,ime načelnika in strankarsko pripadnost načelnika in odbornikov vaše zadruge. V boj za staro pravdo! — V Ljubljani, dne 19. oktobra 1921. — Jasno je, da hoče SKS potom teh seznamov dobiti točno evidenco odborov v«eh naših hranilnic in blagovnih zadrug. Opozarjamo na to dejstvo vse naše somišljenike.
d Tudi »Jutro« je na svoji tretji strani postalo avsrijakantsko. V st. 261 namreč v gospodarskem članku krepko udriha čel finančnega ministra. Obenem pravi, da je politično stanje v državi krivo neprestanega padanja valute. Vse to mi že davno trdimo in vendar smo »hujskači«. Ampak hudobija je to, da liberalci kljub temu, da se zavedajo nezmožnosti svojih ljudi, le-te drže na krmilu, ker jim osebno nese.
d Redni občni zbor orlovske podzvese v Ljubljani se vrši dne 20. novembra t. I Ob 8. uri bo za udeležence pridiga in sv. maša, nato občni zbor v Ljudskem doma Ob 17. uri se vrši istotam slavnostna akademija. Udeleženci akademije in ob&eg«
zbora imajo proti polovični vozni izkaznici polovično vožnjo ua vseh progah. Vsi zastopniki odsekov se morajo izkazati s pooblastili. Vsem odsekom 1 Nekateri odseki še sedaj niso vrnili preglednih pol. Centrala ne more vršiti svojih nalog, če se odseki ne zavedajo in ne store svojih dolžnosti do nje. Prosimo, da nam jih nemudoma pošljete; s tem daste spričevalo disciplini predvsem sebi.
d Hujskanje na vojsko. »Slov. Narod« od 6. novembra z vso vnemo hujska na vojsko. Seveda je lahko hujskuti, zakaj »Narodovi« uredniki bi med vojs .o sedeli na varnem, po vojski pa bi vpili: Farji so naredili vojbkol
d Posledica brezverske šele. Kakor je posneti iz francoskih listov, je francoska v velikih skrbeh za ;o, ker nazaduje ste-viio oirok. neposredni naravni vzrok temu je, ker se Francozi nočejo ženiti. Naravna posledica tega je, da mora tak narod plemensko izginiti. Kako si pomaga francoska vlada? Kazpisaia je nagrade za velike družine: Tako dobi družina od 9 ali več oseb do približno pol milijona kron nagrade. Pa tudi to ni dosti pomagalo. Sedaj si je izmislila Francija, da ne podeli uradniku, ki se do svojega 25. ieia ni oženil, nobene službe. Nasprotno pa že oženjeni uradniki dobivajo znatno večje doklade in večje pokojnine, če imajo otroke. Pa tudi vojaško dolžnost so za neoženjene raztegnili na dvojno dobo normalne dolžnosti. Takih in še več sličnih sredstev se poslužuje država, ki ob sklepanju statistike o rojstvu in smrti svojih državljanov vidi pretečo nevarnost. Vsa ta sredstva ne izdajo dosti. Francoski krščanski listi so mnenja, da je temu pojavu kriva pokvarjenost, ki je zajela ogromno število moških in žensk, ki ne marajo za družino, otroke in urejeno življenje. Listi resno svare in uče, naj se vzgledujejo v krščanstvu in naj poglobijo svojo vero. Kakor znano, je sedanji francoski rod izšel iz državne brezverske šole. Nov rod raste že v velikem številu v privatnih verskih šolali in Francozi upajo, da se bo nravna pokvarjenost vsled tega znatno omejila. — Pri nas "va-jajo sokolstvo in brezverske šole. Francoski vzorec — francoske posledice.
d Posledica brezverske šole. Neki amerikanski list piše: Svet prihaja do spoznanja, da je moralna pokvarjenost stvar, ki predstavlja veliko gmotno breme za občinstvo. Dognalo se je, da je več kot polovica vseh ženskih kršiteljev zakona bilo aretiranih radi spolnih prestopkov. Več kot polovica stroškov za ženska sodišča, več kot polovica stroškov za vzdržavanje raznih ustanov, v katere se pošiljajo pre-stopiteljice zakona, predstavljajo denar, ki ga moramo plačevati za svojo pokvarjenost. Kar se tiče šolske dece in zlasti šol za slepce, je 14% slepcev povzročila kaka spolna bolezen. Ni mogoče preračunati Škode teh bolezni v nezadovoljstvu in uničenih življenjih, da bi se definitivno izračunalo, kaj stanejo spolne bolezni v dolarjih in centih. Občina, ki daje sredstva za borbo proti moralni pokvarjenosti, proti okoliščinam, ki jih povzročujejo, in boleznim, ki se vsled iste razširjajo, vlaga svoj denar
ravno tako pametno, kakor kadar trosi za vodovode in ognjegaško službo. Javnost, ki vzgaja svoje mlade državljane, da gojijo krepost, si ustvarja silno in stalno imovino. — Pri nas vpeljavajo brezversko šolo, ki je vir nravne pokvarjenosti in podivjanosti
d Brezverska vzgoja v Bohinju. Iz Bohinja se nam poroča: Na neki šoli v naši dolini se je zgodil tale slučaj: Vstopil je otrok v šolo in pozdravil »Hvaljen Jezus«, Učiteljica je učencu ukazala nazaj in prepovedala zgorajšnji pozdrav ter ga vpričo otrok pri zopetnem stopu prisilila, da je pozdravil z »dober dan«. Takim »vzgojiteljem« hoče prepustiti sedanja liberalno-samostojna vlada celo poučevanj" — verouka. Kam smo prišli!! — Starši, zahtevajte po vseh shodih in sestankih versko šolo. Svobodomiselni učitelji ne morejo in ne smejo vzgajati katoliških otroki
d Dom za mladinske zločince. Ministrstvo za socialno politiko je kupilo v Beodri dvorec, ki ga bodo preuredili za dom, v katerega spravijo mladoletne zločince. Prostora bo za 400—500 otrok. — No. če se bo sokolski in brezverski duh dolgo časa gojil po naših ljudskih šolah, bo treba še mnogo takih dvorcev, — Dajte nam versko šolo, pa ne bo treba takih dragih zavodov.
d Minister pa laki Na interpelacijo poslanca Sušnika, ki je pisal ministru Puc-lju pismo, naj vendar kaj ukrene zoper škodo, ki jo je prizadela suša, je minister Pucelj odgovoril, da sploh ne odgovori, češ, da ni pisana v parlamentarnem tonu. Seveda, ko bi se Sušnik potegnil za mesarje in bankirje, to bi hitel Pucelj odgovarjati, toda kmet je .., no, kmet »e kmet. Seveda se bo Sušnik pritožil pri zborničnem predsedniku zoper tako ministrsko malomarnost.
d LaSke »dobrote«. Najbolj zavraten, zvijačen in najbolj sovražen sosed je nam Jugoslovenom — Italijan. Skrbno pazi in gleda, kje in kedaj bi nam mogel najbolj škodovati. V Primorju in v Istri požiga našim bratom Narodne dome in njihova bivališča ter strahuje tamošnje slovenske prebivalstvo s fašistovskim orožjem.
Naši fantje, ki so prišli v vojni z doti-ko z Lahi, so se naučili od njih najgrših ldclvin, strašnega bogokletja. Nikdar ni bilo prej slišati na Kranjskem kaj takega Oni, ki izgovarjajo take kletvine, niti ne vedo, kaj govore. Človeka pa kar mraz pretresa, ko sliši dobrega kranjskega fanta tako kleti Fant ne misli, kako je grdo, ampak govori tako, kakor bi se s tem še ponašal, češ: vidite, kako znam laškol To slišijo drugi mlajši in ponavljajo, ponavljajo. Mladeniči! Opustite tako grdo razvado, ki pristoja tako slabo vašim slovenskim ustom! Kako pa ravnamo mi z Italijani? Ej, slabo bi jim predla, ako bi ne imeli naše živine, naše masti, naše mokel Posebno še pred letom. Pa mi kot dobri sosedje, smo jim lepo ponujali in pošiljali vsega tega, dasi ie doma takih reči primanjkovalo. Laškega mešetarja si srečal v Ljubljani, če si le šel mimo glavnega kolodvora, mimo Slona ali sploh po Dunajski cesti. In kaj so nam dali oni zato? Poma-
ranče, limone, fige, pa drago svilo in drago pa slabo manufakturo. Ko te mika morda pomaranča, pa bi jo hotel kupiti, spomni se na vse žalitve, na vso škodo, ki nam jo je napravil Lah, obrni se in pu. ti njegovo pomaranče in njegove fige in rožiče. Po* trebuješ obleke ali perila? Pojdi in poišči trgovca, ki prodaja češko blago, ki je bolj« še in trpežnejše, a italijanskemu blag« obrni hrbet! — Ivanka.
d Mejni promet in Wran)flovci. Uradno s« razglaša: Da bi se državna ineju uspešno branila napadov tolp iu da se prepreči cvetoče tihotapstvo in prehajanje državi nevarnih elementov čes mejo, je postavljena v celi državi na meji vojaško organizirana obmejna četa Ta četa vrši službo tako, de ima ob celi uwji postavljene straže in da patrulirajo oddelki čete od stražnice do stražnice. Na ta način prepreči četa vsak prestop meje na nedovoljenih mestih. Četa mora vsakega, kogar zaloti na meji, na mestu, kjer prehod ni dovoljen, ustaviti, ali aretirati in izročiti pristojni policijski ali carinski oblasti. Kot javna straža ima pravico, da zahteva od vsakega, kogar zaloti ob meji, da se legitimira. Kot vojaška organizacija se mora ravnati po vojaških predpisih in mora v primeru dejanskega odpora ali v primeru bega sumljive osebe rabiti orožje. Ker povsod občinstvo tega se ne vpošteva, in se s stražami celo prereka in se jim upira, je prišlo do slučajev, v katerih je morala pogranična četa rabiti >rožje. Da do takih pripet, ljajev v bodoče več ne pride, se opozarja prebivalstvo obmejnih krajev na nastopno: 1. Prehod meje je dovoljen samo na carinskih potih, to jo, tam kjer je obmejna carinarnica ali njen ekspo-nirani organ in samo po dnevu, io je od šestih zjutraj do šestih zvečer. 2. Prehod meje, seveda samo pod pogoji omenjeni v prvi točki, je dovoljen samo z izrednim potnim listom. Vsak, ki hoče čez mejo, se mora javiti na prehodni točki, carinarnici in obmejnemu policijskemu organu (obmejnemu komisarju ali orožniku), katera preglo duta potni list in prtljago. 8. Drugod ni dovoljen prehod čez mejo. Povelju »stojU pogranične čete se je tam brezpogojno pokoriti. 4. Izjema določil pod 1. in 2. se napravi samo na dvovlastnike, to je osebe, katerim meja preseče posestvo. Ti dobijo posebne legitimacije ter smejo prekoračiti meje na točki, ki je iznačena v legitimaciji. Te osebe naj se predstavijo poveljniku onega 0'!*eka pogranične čete, v čigar oddelku je njih prehod. Ako se bo prebivalstvo ravnalo po teh določilih, — Mleko i« Ljubljano. Z mestnega magistrata nam poročajo: Da se olajša in poceni dovoa mleka iz bližnje okolice v Ljubljano, namerava mestna mlekarna v najkrajšem času organizirati pobiranje mleka po okoliških vaseh. Pobiranje se bode vršilo stalno pozimi in poleti in je torej kmetovalcem teh vasi stalno vnovčevanje celega njihovega mlečnega pridelka pod najugodnejšimi po» goji zasigurano. Skupiue vasi za posamezne voznike bi bile približno sledeče: 1. Hrušica, Dobru-nje, Zadvor, Sostro, KaSelj, Zalog, Zadobrova, Hrastje, Šmartno, Tomačevo; 2. Dolsko, Dol, Beri-čevo, Pšata, Dragomelj, Podgoriea, Sv. Jakob, Nad-gorica, Črnuče, Jezica, Stožca; 3. Gameljne, Šmartno, Vižmarje, št. Vid, Dravlje; 4. Kožarje, Sujca, Dobrova, Podsmreka. Po posameznih večjih vaseh se organizirajo nabiralnice, ki bodo zbrano in preizkušeno mleko izročale voznikom. Posamezni posestniki, oziroma vozniki, kakor tudi osebe — pred vsem ženske — ki bi prevzele nabiranje po posameznih vaseh, naj se čimpreje zglasijo v Mestni mlekarni, Vojaška ulica št. 10. Delo in zaslužek bo stalen poleti iu pozimi.
— Dvojna mera. Pred kratkim je bila trošarina na sodavico popolnoma ukinjena. Naši gostilničarji so vzeli to molče na znanje, ravno tako tudi občinstvo, ki mirno plačuje zvišane cene za sodovico, dasi ni več trošarine. Nasprotno pa se je zvišala trošarina na vino od 82 vin. na 1.70 K. Tukaj pa gostilničarji niso molčali, temveč so zvišali cene vinu za 4 odnosno 8 kron, čeprav je bil dejanski povišek na trošarini samo 1.08 K. Pri vsem tem je ganljiva zlasti solidarnost pri podraženju vina naših mestnih in pode« želskih gostilničarjev.
d Posledice neumestne naredbe. Na-redba glede trošarine na vino je izzval« med kmetskiir ljudstvom po vs?h vinorodnih pokrajinah razumljivo, razburjenje*
O žalostnem dogodku pri Novem n.cstu na Dolenjskem smo nedavno poročali. Sedaj nam prihaja poročilo iz Sibenika v Dalmaciji. V Sibeniku so pred par dnevi kmetje hoteli imeti protestno zborovaaje proti tej naredbi. Demokratski glavar pa je to zborovanje zabranil. Ker se je kljub temu zbralo prav mnogo ljudi, so poslali nad nje orožnike. Vsled tega je prišlo do prepira in do dejanskega spopada in konec jc bil ta, da je bilo več ljudi ranjenih. Pucelj, ki je to naredbo tudi podpisal, bo tljub temu mirno spal.
d Siu uHilufitelja LovSina na Vinici Evgen Lovšin, bančni uradnik v Ljubljani, je izstopil iz katoliške Cerkve ter ostane brezverec. Posledica liberalne vzgoje. Vi-ničani, zapomnite si tol
d Strašna korupcija. Carinski uradniki v Mariboru si dajejo plačevati od trgovcev vsak do 1000 dinarjev podkupnine, da se blag opreje zacarini. Res, Centralizem vzorno gospodari.
d Lep zaslužek. Pri posojilu, ki ga je šel iskat i;kat naš finančni minister, bo za-sluiil nas goneralni konzul v Londonu Jo-vanovič 2T>tt milijonov kron provizije.
d V Mariboru bo v letu 1022. samo podjetje ,-iiitrozidc sezidalo 50 novih hiš. Stanovanjsko vprašanje v Mariboru bo a tem rešeno.
d šolski vlak vozi vsak dun razen ob nedeljah iu praznikih mod Ljubljano iu Kranjem. Odhaja iz Ljubljane ob 13.48. S tem vlakom so smejo voziti tudi drugi potniki.
d 508,000 dinarjev je dovolilo ministrstvo za socialno politiko v podporo siromašnim invalidom. 208.000 dinarjev od tc vsote jo namenjeno za nabavo čevljev invalidom in njihovim družinam.
d Plašni tečaj za defiko od 10. do 15. leta prirode ljubljansko Sokolice.
d Idrijski rudnik vedno bolj propada in obstoji nevarnost, da ga popolnoma opu-ste. Poslanec Šček je radi toga posredoval pri rimski vladi, pa jasnega odgovora ni dobil.
d Članarina Kmetijske družbo znaša prihodnje loto 40 kron.
d Prebivalstvo r /n^oslnviji se po narodnosti razločuje tako-lo: 8,521.319 Hrvatov i u Srbov, 1,022.441 Slovencev, 190.481 drugih Slovanov, 508.474 Nemcev, 494.163 Mažarov, 479.084 Arnavtov, 175.315 Rumu-nov, 9585 Italijanov, ostalih narodnosti pa 180.930. Mažuri bivajo večinoma v 1 lučki, deloma v Banatu in Hrvatski, Nemcev jo največ v Bačkl, potom na Hrvatskem, v Banatu; v Sloveniji jih je 39.031. Arnavti žive skoro vsi v južni Srbiji, nekaj malega v Črni gori.
d SuSa Ida 1831. Naročnica našega Usta A. P. 8 komlunskih hribov na Dolenjskem pišo: O letnicah na skali v Savi blizu Zidanega mo,ta jo bilo meni žo znano, ko sem bila šo otrok, Naš očo in boter sta pripovedovala nam malčkom večkrat to le: Pred stoletji .to vozili po kranjski strani Savo po ladjah žito in blago s Hrvatskega. Takra! šo ni lezla železna kača ob Savi in smo v liko trpeli. Ko aeni bil šo slaboten deček, som nekuterikrat hodil i. voli ladjo furšpatc. Leta 1834. je pa bila Sava zaradi sušo tako majhno, da so morali 5*
po nekaterih krajih od Zidanega mosta do Zagorja kamenje in skale na sredo Save zvaliti, da je tekla voda bolj ob kranjski strani in da se ni ladja zadevala ob kamenje. Takrat so sklesali letnice v kamenje in jih boste — tako so nam govorili oce — morda še katerikrat videli. — No, sedaj sem pa že jaz priletna, letnice 1834. se pa res vidijo na Jezu; tam blizu sem jaz doma. Suša jo morala biti že pred Kresom, ker je ljudem tudi že žita zmanjkalo, boter so rekli, da ladja ni mogla ob pravem času zl.a pripeljati in da so devet dni jedli samo kislo zelje brez moke. Jaz sem jih nagajivo poprašala, zakaj da niso kofeta jedli. »Kaj, prešmencaj, kdo ga je pa poznal. Še v farovžu ga niso jedli, ko so bili študirani.« Oče pa so mi pravili, kako so njihov oče hodili po vseh vaseh okrog Ku-ma, pa so imeli toliko denarja: tolarjev, križavcev, Marije Terezije tolarjev, cvanc-garc, da jih jo varžet obžulil, pa so komaj štiri firklo ovsa kupili. Doma so ga precej zmleli, da so nam mati močnik kuhali. Jeseni pa jo bilo vsega zadosti: žitu, sadja; vino pa tako dobro in močno, da je res ljudi metalo. Čo ga je kdo Bpil en polič, je kar zaspal. Boter so rekli: 1811. leia je bil ros dober, pa močan ni bil tako. Hej, fir-unddrajsigar, velikokrat me je vrgel. Sol sem v zidanico eno uro in pol oddaljeno, pa sem en puterh tri dni domov nosil. Malo sem ns točil ln spil, pa sem kar pri sodu zaspal. Ko sem se prebudil in je bilo vino dobro, sem ga pa zopet pil in zopet zaspal, bolan pa nič.< Da bi kdo umrl, mi niso pravili. Star ferkel vina je bil takrat po 4 krajcarje. To je bilo treba šteti. — Al. Poboljšaj.
d Če ho ros? Francoski zvezdoslovec Mariot zatrjuje, da se vrae v nebesnih svetovih velike izpremembe, vsled katerih dobiva solnce vedno večjo toploto. Zato da bodo tudi na zemlji zimo toplejše, poletja šo bolj vroča kot dozdaj.
d Nevarno jo obolel poslanec Franc Piše k.
d Uinrl je 2. t. m. v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano prefekt g. Janez Jerctina v 27. letu. Bil je blag duhovnik in vzoren vzgojitelj. Naj mu bo Bog večen plačnik!
d Umrl je 27. oktobra v Zajasovniku, občina Motnik, posestnik France Kajbič, priden delavec v našem zadružništvu. N. v m. p.!
d Umrl je za sušico dne 4. nov. t. 1. v sanatoriju Topolšica pri Šoštanju g. Franc Šmalc, trgovec s klobuki v Lubljani v starosti 34 let. Prepeljan je bil na Mirno v rojstno hišo in na ondotno pokopališče položen 7. novembra k večnemu počitku. N. v m. p.
d Grozen umor v Ljubljani. 7. t. m. je računski nadjvetnik Avguštin Zaje ob dveh popoldne prišel iz urada domov v svojo hišo, katere spodnje prostore jo imel v najemu njegov dalnji sorodnik gostilničar •Jalcn (gostilna pri Jurju na Poljanski cesti). Zadnji čas mu je nekoliko povišal neznatno najemnino, vuled česar so je tako razjezil, da ga je čakal v veži, in ko jo stopil Zaje v hišo, ga je s kuhinjskim nožem zabodel naravnost v srce, da je bil nadsvet-nik takoj mrtev. Zadal mu je pa še 5 drugih ran. Podivjanega morilca eo takoj za-
prli. Umorjeni je bil silno blag Človek in ja veliko storil za reveže. Star je bil 45 let ter zapušča ženo in tri otroke.
d Grozni umori. V Gornji Stubici na Hrvatskem so se strastno sovražili Valent in Marko Hanžek na eni strani ter Franjo Vulan na drugi strani. Dne 15. oktobra sta se zmenila prva dva, da naredita konec, šla sta s sekirama nad Vulana in ga pred njegovo hišo na kose razsekalo. Žena in sin sta nekaj časa prestrašena iz sobe gle-dala, nato pa sta tekla po vasi na pomoč. Morilca sta hitela za njima, ter oba, ženo in sina, s sekiro pobila. Žena je bila v drugem stanu in je z povzdigujočimi ro-komi prosila, naj se usmilita vsaj deteta. Pa ni nič pomagalo. Oba morilca sta že v zaporu.
d Usodepolna zmota. V Sevnici se jo 23. oktobra brivec Krajec toliko napil, da je zgrešil pot domov in je hotel v hišo tovarnarja VVinklerja, misleč da je doma. Ker ni mogel v hišo, je skušal splezati po braj-di v »svojo« sobo. VVinklerjev sin najbrž misleč da jo tat, je ustrelil in zadel Krajca v trebuh.
d Smrtno se je ponesrečil dne 28. oktobra proti večeru v svoji žagi v Draščeku pri Šempasu Alojzij Mrevlje iz Vitovefj št. 101. S svojim sinom sta žigala kratek čok, kateri pa ni bil dovolj trdno v stroju zagojzden in je radi tega pri žaganju poskakoval. Sklonil se je in hotel zagojzdo pritrditi, a v tem hipu odskoči odžagana deska s stola in ga tako močno udari po desni strani lica in na sence, da se je takoj zgrudil mrtev na tla.
d Sod z bencinom 3e je razletel, ko ga je njegov lastnik Anton Stuhec iz Boreo snažil. Poškodovan je bil tako hudo, da 80 mu morali v bolnišnici odrezati nogo.
d Smrtna nesreča. 12letna učenka Pavla Ogorevec, stanujoča na Ambroževem trgu v Ljubljani, je vtaknila v usta natikalo za svinčnik. Tisti hip jo je posilil kašelj, natikalo ji je ušlo v dušnik in dekle se je zadušilo kljub hitri zdravniški pomoči.
d Gozdni požar. Na Kolovraškem vrhu jo dne 21. oktobra izbruhnil gozdni požar, ki se je raztegnil na 40 oralov. Oškodovana sta posebno posestnika Jožef Resnik in Andrej Lovrač.
d Požar y Ljubljani. Pri tobačni tovarni stoji avtogaraža g. inženirja Kasala, V njej sta bila dva kasalova avtomobila. Iz neznanega vzroka je začelo goreti in je pogorela cela šupa z avtomobiloma vred.
d Z glasovanjem v nebesa. Odpadli duhovniki na Češkem so osnovali svojo Cerkev ter proglasili, da se pri njih ver njo samo to, za kar se odloči večina. Pri nekem takem zborovanju se oglasi član zbora ter vpraša: >Ali je Kristus Bog?< (Vedel je, da vodja nove Cerkve, Fnrslcy ne veruje v to.) Farsky nato: »Počakajte, da glasu jemo. <r Nato član: »Ali je pekel?« Nato se oglasi Pavllk (ki ga je srbski škof Dositej posvetil v škofa): »Potrpite vendar, da glaaujemo.r Nato hudomušni član pripomni: »Prečastna gospoda! Če lahko samo r. glasovanjem vse uredimo, ali ne bi bilo bolj pametno, če takoj glasujemo o tem, da hočemo priti yai k nebesa, pa W
nam ne bo treba brigati ne za vero, ne za pekel, ne za Boga.«
d čudna ljubezen. Neki fant nam je poslal dopis, v katerem nas prosi, naj javno ožigosamo njegovo »nevesto«, ki mu je ukradla denarnico." »Včasih,« tako piše, »so dekleta fantom kradla srca, danes pa denarnice. Ali je lo moderna ljubezen,« vprašuje ves obupan. Takih dopisov mi seveda ne moremo priobčevati in je za oba najboljše, če se na tihem poravnata. Mi pripominjamo samo toliko, da je dekle naj-bržc zalo ukradla denarnico, ker marsikateri današnji fantje, ko se ženijo, nosijo srce v — denarnici. Pa brez .zamere!
Iz naših društev,
oo<>ooooooikgoooooo^&3ooi
IX PKKDDVORA.
Uit. »c bode bilo milili), da pri nas samo kimamo in spimo, evo »,'kolik« poročila iz nagega Lola. I>au 20. septembra nam ostane v trajnem spominu. ko smo dobili nove zvonove. l)ila je si,»ro vsa iu julija na\ zora ob sprejem«, ki je bil nires lep. Zvonovi so bili razstavljeni v Ljubljani, in imajo jako lepe glasove, titko da se sltoro ne razločijo od bronastih. 8mo prav zadovoljni z njimi. — Poljske pridelke, l.uknr nelje, korenje in repo nam je v*ela suša. — Na zadnjem naboru je liil« iz nase iupuije potrjenih Ki fantov. — I/.ob-i.sevalno društvo otvori sezono za I. 1(121 /22 z igro Razvalina življenja* v soboto, dne 10. t. m. ob 7. uri zvečer. Ponovi se v ueileljo, dne 2U. in 27. novembra obakrat točno ob pol 4. uri popoldne. Prcil igro bo »apel pevski zbor pod vodstvom g. mulučitrlia vselej par pesmi. Opozarjamo, da se nh pričclku predstave dvorana zapre iu med dejanji istop ui dovoljen. Predstave se vrne v dvoru ui. katero nam je grajski gospod blagovoljn odklopil. — 1'slanovili sin« telovadni odsek Orla, ki ima ie precej članov, ki pridno ladijo; vendar bi idi bilo bilk« še več. Zalo kličem vsakemu funtu, , ki mu je za dobro stvar:
tuj prijatelj dragi, i stani, hiti na pluli! Ne hodi sam po življenja trdi poti, Pridruži se. te nisi prc/aspun.
\ IU1.N1RA.
V uedejo so uprizorili naši Orliči iu Orli-ii«e igro »Pogumni Tonček*-, ki jc privabila toliko huili, da jc bila ilvoranit veliko premajhna, ln kalni so igrali! ,Stari io nilutli gledalci sc niso mogli dovolj uačmliti spretnosti mladih igralcev. Helija je preskrbela ra izborilo opremo vseli scen in se ii t ustrašila velikih stroškov zlasti ta krasne nblrke vil, ki so plesale nalašč za to priliko b«--tavljone plese. V nedeljo, 13. t. ni. po krščanskem nanku se igra ponovi in naj nihče ue zamudi prilike ogledati si jo, kajti gotovo boste vsi, ki ju boste videli, presenečeni in zadovoljni, kakor «ino bili v nedeljo mi.

končani svetovni voini še naraslo. Veliko naših hudi gre v Ameriko kot obljubljeno deželo, kjer se cedi mleko in med. Pa ni vse zlato, kar se sveti! Trunkova kniiga nas izčrpno oo-ucuie o vseh amierikanskih razmerah. Podaia m<m prvotne početke. zgodovino in razvoi amerikanskih držav; slika nam mišljenje in stremlienie Amerikanea v vsej njegovi železni odločnosti in žilavosti. Najboli pester je pa popu sedanjega amerikanskega živlienia. Posebno pozornost posveča pisateli v svojem delu življenju in uspevanju slovenskih rojakov, ki so si v Ameriki pridobili drugo domovino. Knjiga je tudi prekrasno opremliona s pre. mnogimi slikami, tako. da zaveie v bravcu. ki se zatopi v čitanje. nekak pravcati amerikan-Eki duh. Cena knjige ie z oziroin na njeno opremo in obsežnost izjemno nizka. Dobi se v Jugoslovanski knjigami v Liubliani.
L e g v a r t, Govedereia. Cena nevezani knngi K 20.—, vezani K 30,— Naši živinorejci silno pogrešajo gospodarske knjižice, ki bi morala imeti svoje predale v vsakem urejenem gospodarstvu, Govedereia ie strokovno delo prvovrstne vrednosti. Živinoreicu predočuie na podlagi nazornih slik razne pasme, našteva vrline in pomanikliivosti posameznih plemen in ga poučuje, kako nai izboljša svoto lastno pasmo. Pisateli vpošteva prav vse, kar ie v zvezi z umno in res donosno govedereio. Živinorejec. ki bo to delo proučil bo razvide!, kake vrednosti ie umno ravnanie in poznavanje živine in njenih potreb. Dobi se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
Dobre knjige
^-■ooc JCC ow»ooofl wt-.ccoooac c.oooooo:
Dr. J o s. Valjavec, Italiiansko-Slo-venski slovar. (Dizionario italiano-sloveno.) U:na vezani knjigi 40 kron. Ta bogati slovar
• bsetfa nad 40.000 besed, bogato frazeologiio |n kratek seznamek krstnih in zemljepisnih imen, Ker smo postali z italijanskim sosedom "rav bližnji meiaši, bo ta slovar služil vsem potrebam posameznika.. Valtavcev slovar ie naiboljše slovensko delo te stroke in kdor si «a bo nabavil, ga bo tudi drugemu priporočil, ^obi se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
Amerika in Amerikanci. Spisal župnik I. f?l ~ j u n ^ena lepo vezani kniigi 110 kron. "»cudovanie srečne in botfate Amerike ie po
P/stan kraljice iz Safee.
Angleški spisal Rider Hatfgard. — Poslovenil Franc Poliancc.
(Dalje,)
Sultan ie na naš pozdrav odvrnil s tem. da ie dvignil svoje kopje. Nato ic izpregovoril s tehtno umerjeno besedo:
»O Valda Nagasta in vi. beli možje, sinovi velikih očetov, poslušal sem razgovor med vami in mojimi služabniki: potrjujem njih besede in iioi pridodaiam. Zal mi ie. da so vas r.; ši generali poizkušali preteklo noč ubiti. Jaz sem molil k svojemu bogu. še preden se ie to zgodilo. Dobro seni bil poplačan za to dejanje. sai cela voiska ne sme napasti četvero mož, dasi štirje možie zaradi svoie skrivne moči pobijejo celo vojsko. Prosim vas. in prosim tudi tebe Koža iz Mura, soreimite moic ponujeno prijateljstvo, zakaj sicer boste kmalu mrtvi in vaše znanje bo z vami poginilo, zakaj neprijeten mi ie ta mali boi zoper peščico, ki io zaničttiemo.
O Valda Nagasta. izgovarjala si grožnje nasproti veličanstvu Harmaka, toda on ie zate preuročen: in moč. ki more nekai opek izpre-meniti v prah in razdrobiti človeške kosti, ne more premagati njega, ki ie oblikovan iz gorskega osrčja in ohranjuje večne duhove. Tako vsai mislim: če pa ie drugače odločeno, kaj vam to pomaga? Če bi nas bog izvolil zapustiti zaradi vaših umetelnosti, bodo Fungi še ostali, da ga maščuieio, preden odidejo. Tedaf pa vam prisegam pri mojem veličastvu in pri kosteh prednikov, ki počivajo v murskih jamah. da orizanesem samo enemu iz vseh abat-skih judov, to ie tebi, o Hči kralieva zaradi tvoiega plemenitega srca. in tem trem belim možem, tvojim gostom, če prežive boi, zaradi niih srčnosti in znania. Kar se tiče vašega brala »Črnih oken««, ki sem ga ujel. mora biti bogu žrtvovan, zakai lo sem prisegel, razen če se udesta, nakar hočem prositi k bogu za iliegovo živlienie. s kakšnim uspehom, ne morem povedati. Udaite se torei in iaz Abatov niti pobil ne bom; živi nai služijo Fungom kot sužnji in služabniki Harmakove slave-«
»Bog ne dai, Bog ne daj!« je odgovorila Makeda in tolkla s svojo roko po sedelnem
glaviču. »Ali naj se Jeliova, ki ga je častil Salomon, moj oče. Jehova vseh rodov, ponija pred malikom, narejenim z rokami, ki jui je on ustvaril? Moje ljudstvo je iznemoglo; pozabili so na svojo vero in se izgubili kot Izraelci v puščavi. Vem to. Morebiti da je prišel za nje čas, da poginejo ko niso več sposobni za bo j, kot v starih časih. Dobro, če je tako, naj umrio svobodni m ne kot sužnji. Nazadnje jaz, ki v meni polje njih najboljša kri, ne iščem, o ba-rum, tvojega usmiljenja. Ne maram biti igrača v tvo;i hiši, ki v najhujšem slučaju vedno laSko umrem. če sem izvršila svojo dolžnost do svojega Boga in do njih, ki so me rodili. Tako ti odgovarjam kot Hči mnogoterih kraljev. Kot ženska, < je pridala z uljudnejšim glasom, »se ti zahvaljujem za tvojo dvorljivost. Ko me ubijejo, če mi je, Barung, usojeno, da me ubijejo, misli pniazno name kot na njo, ki je storila vse, kar je najboljšega mogla, zoper silno premoč,« in glas se ji jc trgal. _ »To bom vedno,- je resnobno odvrnil, »Ali ]e končano?«
»Ne popolnoma,« je odgovorila, Ti-le gospodje iz zapada so še, ki jih dajem tebi; odvezujem jih njih obljube. Zakaj naj poginejo za izgubljeno stvar? Ce uporabijo svoje znanje zate zoper mene, si jim obljubil življenje in morda življenje njih bratov tvojega ujetnika, lam jc še tudi neki suženj, njih rojak — govoril si o njem ti ali tvoH služabnik — -pevec Egipta« ie n;egovo ime. Eden izmed njih ga je poznal kot otroka; morebiti ga temu možu ne boš odrekel.«
Obmolknila je, toda Barung ni odgovoril.
»Pojdite, prijatelji moji,« je nadaljevala, obrnivši se proli nam. -Zahvaljujem se vam za vašo dolgo pot meni na korist in za poraz, ki ste ga zadali za mene; izplačilo vam pošljem darilo v zlatu; sultan bo pazil, da bo varno v vaših rokah. Hvala vam. Želim, da bi bila mogla več o vas izvedeti, toda morda sc zopet srečamo v boju. Z Bogom!«
Nehala je in mogel sem videli, da nas je skoz svoje tanko zagrinjalo pozorno opazovala. tudi sultan nas je opazoval in si gladil dolgo brado, v očeh se mu je preudarljivo za« blisnilo, zakaj očividno ga je ta igra zavzemala in bil je radoveden, kako se bo končala.
»Tega ne storimo,« je dejal Orme, ko je to reč spoznal, »Higgs bi nam nikdar ne odpustil, £e bi se omadeževali prav ob tej priliki, da ga rešimo pred žrtvovanjem. On je v velikih rečeh preveč poštenjak. »Toda vi, go« spod doktor,« je sunkoma dodal, »vi imate seveda svo:c posebne skrbi in morate ■ ase sami odločiti. Jaz menim, da morem govoriti za na« rednika.«
j-Jaz sem se odločil,« sem odgovoril, »menim, da bi mi sin tudi nikoli ne odpustil; če je drugače, kaj! pa naj bo. Tudi Barung zanj ni nič obljubil.«
»Potem mu pa povejte,« je dejal Orme. : Mene peklensko glava boli in jaz moram iti spat ali na zemlji ali pod njo.«
Povedal sem mu torej, dasi, da po pravici povem, mi jc bilo kot človeku z nožem v srcu? zakaj bilo je bridko priti tako blizu temu, ka* sem leta zaželel, do ljubezni svojega življenja, nato pa opustiti vsako upanje prav zaradi dolžnosti do ženske, vladarice drhali izmoz-ganih ničvrednežev, ki se je človeku primerilo, da jim je dal obljubo, da dosežejo svoje namene. Če bi se mogli častno umekniti, bi končno mogel videti svojega sina, ki ga zdaj pač ne bom zopet uzrl.
Eno reč sem pa pridal, v hipu me je iz« podbodlo, namreč prošnjo, naj bi sultan povedal profesorju vsako besedo, ki se je izgovorila, da bi on, naj se mu zgodi kar koli, po^ znal natančen položaj.
»Pri Harmaku,« je dejal Barung, ko ie tO slišal, »kako razočaran bi bil nad vami, če bi bili drugače odgovorili, ko vam jc ženska po* kazala pot. Slišal sem o vas Angležih že prej — Arabci in trgovci so mi pripovedovali o vas; Tako je bil na primer eden, ki je padel, ko je branil mesto zoper častilca prerokovega', ki se je tudi sam zval preroka, tam doli pri Kartumu ob Nilu — plemenita smrt, so mi pri«
' Mohamedanci (ali Turki, moslimi) imenujejo Mohameda svojega preroka.
povedovali, veličaslna smrt, ki io je vaš narod kesncfe maščeval.	...
Jaz zgodbe nisem popolnoma ver cl in sem želel, da bi po vas o njej so<dil, Sodil sem, beli knezi, sodil sem, in prepričan sem, da bo vaš debeli brat »Črna okna« še v levjem žrelu ponosen na vas. Ne bojte sc; vsako besedo bo slišal. »Pevec Egipta«, ki, kot se zdi, zna govoriti njegov jezik, mu bo povedal vso zgodbo tn zložil pesem o tem, ki se bo pela nad vašimi častitimi grobovi. Zdaj pa srečno hodite; naj bi mi bilo usojeno križati meč z enim izmed vas, preden se vse konča. To se zdaj še ne zgodi, zaknj treba vam je počitka, zlasti onemu božanskemu sinu tam, ki je ranjen,« in pokazal jc Orncja. Hči kraljeva s srcem kraljevini, dovoli mi, da ti poljubim roko in te peljem nazaj k tvojemu ljudstvu, ki bi želel, da lii bilo tebe bolj vredno. Ah, da! Želel bi, da bi bili mi tvoje ljudstvo.«
Makeda je stegnilo roko, sultan jo je prijel in sc komaj dotaknil njenih prstov z ustnicami. Nato je, še držeč jo, jezdil ž njo proti soteski.
Ko smo se bližati vhodu v njo, kjer so bili Abati zbrani, ki so opazovali naš pogovor, tem jih slišal mrmrati: >Sultan, sultan sami:. Videl ?eni princa Jozva, ki je godrnial nekaj lomastnih besed častnikom okrog sebe.
■ Poglejte, gospod doktor,« mi je Kvik dejal na uho. Cc se n-.- motim, se ta umazani vamp pripravlja, da bi nam eno zagodel « Komaj je bila beseda iz ust, je Jozva in krdelo njegovi!i tovarišev z golimi meči glasno kričeč skok oma oddirjala in obkolila našo mulo četo.
/dni «c ud:ij, Barung,« je Jozva ljovil; tuda; m; ali umri!-
»:■ 'ii je presenečen strmel vanj, nato je odgi>'. ' i'i!:
C c bi imel l.a; orožja (sulico ie vrgel na tla, ko je prijel Makedo za roko), bi eden od naju gotovo umrl. o svinja v moški obleki.«
Nato fc je obrnil proti Mnkcdi in dodal: Hči kraljeva, poznam to tvoje ljudstvo, da je strahopetno in zavratno, toda ali je stvar taka. da pustiš s poslanci tako ravnati pod zastavo iniru?
> Nc tako, nc tako. je vzkliknila. Stric Jozva, (i me sramotiš; ti delaš našemu narodu neča'1 da nam bodo oponašali in se nam romali. Umeknile sc, pustite funškega sultana, a svobodno >dide.=
Pa niso hoteli; plačilo je bilo preveliko, da bi ga voljno izročili.
Spogledali smo sc. To nikakor ni sala,* je dejal Orme. ■ Ce ga zgrabijo, se bomo morali umazati z njih skrajno nečednimi čopi. Poženite svojo kamelo, narednik, naprej, in če ta beraška prevzetnost Jozvetova poizkusi kako zvi ačo, kroglo skozenj poženite!*
K v i ku tega ni bilo treba dvakrat praviti. Udrihnil je svojega drotnedarja po rebrih s puškinim kipotoin in ga drevil naravnost proti Jozvetu vpijoč:
*Z luči, vamp!« Uspeh je bil la, da se je Jozvctov konj splušil in tako visoko skočil, da ie jezdec zlctel preko repa in obsedel na tleh — žalosten prizor za njegovo sijajno obleko in orožje.
Porabili smo zmedo, ki je sledila, obutopili sultana in ga spremili iz gnječe k njegovima dvema spremljevalcema, ki sta zdirj&la proti nam, ko sta opazila, da nekaj ni prav.
«Vaš dolžnik sem,« je dejal Barung, toda, o beli možje, naredite me še za večjega. Vrnite se, prosim, k tej svinji v orožju in mu povejte, da Barung, sultan Fungov, zaznava iz njegovega vedenja, du ga želi pozvati na dvoboj, in da ga sultan, dasi vidi, da je on popolnoma oborožen, sani pa ne nosi nobenega oklepa, pričakuje tukaj in takoj.«
Takoj sem odšel z naročilom. Toda Jozva je bil daleko preveč spreten, du bi se dal zavesi; ' I .Me- nevarno podjetje.
1 ..Kiia reč, je dejal, »bi mi ne delala Večjega veselja, kot temu pasjemu poganskemu Šejku' odsekati glavo s pleč. Todu na nesrečo sem zaradi nastopa enega izmed vas tujcev padel s konja in se udaril na hrbet, tako da
' Scjk j-: arabska beseda in se pravi po naie Slartok, starešina ter pomeni načelnika rodu, poglavarja, vladarja.
f V
S1
komaj stojim, kaj šele, da bi se mogel dvoboje-vati.«	.
Vrnil sem se torej z odgovorom, na kar se je Barung nasmejal, rekel pa ni nič, Samo zlato verižico, ki jo je nosil, si je snel z vratu in jo podal Kviku, ki je, kakor je dejal, pripra-_ vil princa Jozva do tega, da jc pokazal vsa) svoje jezdarske umetnosti, če že ne poguma. Nato se nam je vsakemu posebej priklonil, tn preden so sc Abati mogli odločiti, ali naj udarijo za njim ali ne, ie s svojima tovarišema urno odpeketal proti Harmaku.
Tako smo sc seznanili z Barungom, fun-škiin sultanom, barbarom z marsikako dobro rtranjo, ined njimi s pogumom, velikodušnostjo, ki je cenil te lastnosti tudi pri nasprotniku; te znake je morda podkrepila kri njegove matere ki je, kakor so mi praviil, bila Arabkinia visokega pokoljenja. pa so jo Fungi v vojski zajeli in dali Bartingovemu očetu za ženo.
(Dalie.)
Za razvedrilo.
Dokaz. A: »Ali se bo les pekova hči onio-žita'.'f — B: »Gotovo,... zemlje so že manjše!«
Za ženske. Oo liočoš i/.vedeti, koliko jc kuka ženska starn, vprašaj njeno najboljšo prijateljico in potlej od tisto vsote, ki jo jo imenovala, še tri leta odštoj — pa imaš zanesljivo starost.
V šoli : Profesor: -Kdo v<5 povedati, v foni .so bili stari (irlti na boljšem, ko ini?c — Dijak: »V toni, dn se jim ni bilo treba grščine učili U
Slab izgovor. Gospodar: .rKaj pa delaš na moji jablani?« — Jožek: »Jaz... som zašel I < II v a le žen zlofiroc. Sodnik: »Ker manjka dokazov, sle danes oproščen — lahko odidetel« Zločinec: »Vas lo]>o zahvalim, gospod sodnik vas bom pa prihodnjič nekoliko razveselil s leni. iln bom z.lof.in priznal!«
Bridko spoznanje. Tal, ki so ga v de M-tii- zalotili pri tatvini: >l!m. hm. jaz sem še zmeraj v strahu, da sem svoj poklic zgrešil!c
Dragoeeuout vsake hiše je lokam. Velleria prijetno dišeči »Elsatlutd«, ki je najboljše sredstvo /u drgneuje hrbta, rok, nog ia celega telesa, kot kosmotikum za negovanje zob, zobnega mesa, ust glavo itd. Je močnejši in boljši kot Franc, žganje' 8 dvojn. steklenice ali 1 špec. steklenico z zumotoni In poštnino pofilje za 48 K: Rugea V Fellor, Ht«. tlita donja, M-mir* 16, Hrrittsko.
Varčna gospodinja rabi edino le
GflZELfl MILO
ki je najboljše in najceneje.
Zahvala.
Za muogobrojno spremstvo prijateljev iu znancev od blizu in daleč ter i>oklonjene vence nnšm i nepozabnemu sinu in bratu
Franc šmalcu
i rjovet- s klobuki v Ljubljani
i/.rokamo vsein najiskrenejšo zahvalo. 1'risrčua zahvala bodi vsom, ki so drugega pokojnika obiskali v njegovi dolgi, mučui bolezni, dalje (zbornim pev-ccm-Orlom, ki so mu zapeli ganljive žalostiuke ob odprtem grobu in Marijinim hčeram, ki so ga spremile do groba. Topla hvala vsem ostalim, ki so ga spremili k večnemu počitku.
Mirna — Ljubljnoa, dne 7. novembra 1921.
Ivan in Irana Nnuili-, starši. —- Iran, Anton .smalr, bratn. — Iranka, Marij«, Angola .smalr, sestre.
Potrti neizmerne žalosti javljamo celemu svetu. <la je naša zlat«, nepozabna mama, o/.ir. soproga, i. t. d. gospa
ivana Peterlin
na zahvalno nedeljo zvečer, providena z zadnjimi tajlnstvenimi tolažili mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage rajnke bo v sredo ob 10 uri dopoldan iz hiše žalosti na farno pokopališče v Komendi. Sv. maSe zaduS-nice se bodo brale v domači župni cerkvi.
Preblago pokojnico priporočamo v iskreno molitev in tih 3pomin.
V Komendi, dne 7. listopada 1921.
Josip Peterlin, soprog. Muk so, Ivo, Pspi, Rudolf, Frane«!], Stanko, ol roti.
Izjava
Uvedeta sem, da ge Sirijo o meni rame D'*-osnovane govorice. Opozarjam vse, da bom nasproti vsem obrekovalcem, ki me bodo opetovano opravljali, v vBakem slučaju soduijsko postopala, 4077
Neža Prijatelj.
Fižol, suhe gobe in laneno seme
kupuje in plat«	najviSje dnevne cene
KMET & K011P., Ljubljana,
Josposvctska cesta Ste«. 8. Teleton iuterurbon 319. Stalna zaloga MOKE vseh vrst, KORUZE, OVSA, brin jo in vseh drugih deželnih pridelkov. — (JlllljU	Zahtevajte pounilbel	3?93
Iščeta se dva hlapca
ki so dobro razumela na kmetiSko delo. — Zahteva se poš'eno vedenje. — Ponudbe na upravniStvo lista pod: ?IIIapcac 3009.
Barva za obleko m *?1a*no
Črna, modra, zelena, rujava, rd (a, lila in siva v najboljSi kakovosli so zopet dobi v zavitkih po Z K 10 fin. — Razpošilja se vsaka mnoiina po poŠti ter rc vsakemu naroČilu dodene sloversko navodilo.
Kari Loibner, trgovina, Celje.
Novovpelj.ma SJB ^	&*»,
— trgov nn —	f ^St^E B B
LJubljana, Sv. Petra c. 13 (vogal Kolodvor, ul.)
Usnje ier potrebščine.
Črne konkurerčne, postrežba solidna.
Prvovrstne PFfiff šivalne sifoie
za Šivilje, krojafe in cevi ai je z večletno gorarcijo ter p( same? ne dele, igie, olje Itd za vsakovrstne Šivalne stroje pr porota lgn. Vok, LJubljana. Sodna nli< a St 7.
Elektrotehnično podjetje
FRANC SAKS
MARIBOR:-: LJUBLJANA
Slovenska ul. 20 Rimska c. 19
obvešča svoje odjemalce in trgovske prijatelje, da Je začel izvrševati elektrotehnično obratovanje s 1. oktobrom L L zopet samostojno in ne več v družbi 8- Tratnika.
Priporoia se it ugradbo vseh v elektrotehnično stroko »padajočih del. katere iitrii s mano vest-»•Kje.
Prnflaiam- Nove bakren« kotle u igmj<-
I lUUdjdlll. kuho SO do 100 litrov velike. Ponudbe pod »Kotli« na uprav« listo.
IV. JAX IN SIN
Dunajska cesla št. 15, LJUBLJANA
SioafnS afireafa Sss streli za pleteni«.
Izborim konstrukcija in elegantna Izvršitev iz tovarne v Lincu. — Usianovl en i I. 1S67. — DoSl-> ie rannoar večje števito str o ev za
vsako obrt. Vezenje noučire brezplačno. Pisalnt s!rc{3 „A5)1LER". Ceniki zastonj in franko. Kolesa iz prvih tovarn: Bilikopp, Suria, Waffenrsd.
in vsa golazen mora poginiti alto porubliate aioia najbolje preizkus, in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim in hišnim mišim 12 K, za podgane 16 K, za ščurke, posebne močne viste 25 K, posebno močna tinktura za stenice 15 K, uničevalec moljev 10 in 20 K, prašek proti mrčesom 10 in -0 K, mazilo proti ušem pri ljudeh 5 in 12 K, mazilo za uši pri živini 6 in 12 K, prašek za uši v obleki in perilu 10 in 20 K, tinktura proti mrčesu na sadiu in na ze-leniadi unič. rasti.) '0 in 20 K, prašek proti mravljam 10 in 20 K. Preprodajalcem popust.
Pošilja po povzetju Zavod za eksport:
M. JONKER, Petriniska ul. 3, ZAGREB 1,
kož. obiaza, vratu, rok, kaker turti lena rnst la* se me rejo samo skozi razumno net<o lepote doseči. Tisočem pripoznauja so dospeia ad vs h de>el svetu za lekarnarja Fellei :
•iiLSA« jjiLIJtVO J>J EčfkO M LO najbolje bliigo, najfine -o „milo lei oto", 4 kosi z zamo tom in po-tnino 98 Kr.
■hliSA« OBriAZNA i'0-MADA odstrani v-ako ncči-.t st ko?e, soinčne pego, ^aiediince, nabore itd , naredi kožo rnenko rožnato-belo in čisto; 2 pnrcelantisia lončka z tamotom in poStnino 52 Kr.
»EuSA« TANOCHINA POMADA ZA RAST
LAS krevi kož glave, prepiečuje izpadame, lomljenje ln ceptev lrs. eapiecuje primi pre aan osivelost itd.; 2 porcelanasta knčka z zn motom in | oStnino 62 Kr.
PftOD A JA CI ako nnročijo najmanj 12 kosov od jednega predmeta dob jo popust v naravi.
RAZNO! Lilnno mlako 15 K- Brkomaa 9 K ; n»jliuoj4i Ht>L'fr-puder Dr. Klugora v v.likih originalnih skaiuliab IMI K n»|lln«iB> Hega »obni pratek v pati-nt Skatliab HO K ■ puder aa eoBpe t viefiioab B K; »obnl praloK v »katljah 1 K; t vrečicah 5 K; 8a< b«t di»«v« aa perilo 8 K ; 8< bami oon ukaelK; rumenilo 12 li»tkov 24 K| na iinaiii parlem po 40 in 50 K; Uoona voda aa ase 68 K , Ba ta run« predmete »e samot m poStnlna po-•eboi računa-
EUGEN V. FELiER, lekarnar Stublca donja, Elsa trg 16, Hro albo.
LanJŠ&a m precSivo
zamenia v
melmnčna vrvHrnii, teriln ca iu pred Inice
ANTON ŠINKOVEC. Kreni-Orosaglie.
Po nizki ceni dobite lastni izdelek
poto < ataih k m\ več vrst žime
m morske trave (airik)
Rnton M^rhar, pletarstvo LjnbSjana, Sv. I etra c. 22.
m #mv
Ljubljana, Krekov trg št 10
kupuje vse vrste
klavno živino in prašiče
po najvišji ceni.
ktofckkkMMrtri
Tovarna
|OS. REICH
Barva vsakovrstno blago. Kemično čisti obleke. Svetlolika ovratnike, za-
LliHiiaiia, M\M HSiP Po^rsžnlea: Solfiiililoita ul. 1 pesmice m srajce.
PODRUŽNICE« MflHIBGB NOVO MESTO	KOČEVJE
Gosposna ul. 3S.
Glavni trg.
Stev. 39.
troro! M1U3 i
J>e«" »c »etifr« 6 i c e Bi. ui«
2« -« mre l',-, mi: »ar 1 <|»» ' I I' 2M«M I •'!
F. ČUDEI^.
v-SH-UUU n. Fl» BTKT? -
2.ss k t->;i:»>ix<
C£N*K
Trto PREDIVO,
OLiaiaii:. iops,( t. M.rrS. lE-rs
tvrase	» AKAJUC, Lta&eja**
i" f-«n nn ia*-i JI.	J452
2 V« tlSO*
<■>. *or!t*d)0, (t%\ e. kit*-j cz p r.i. pf<ror . . iifus^er jc,k>r;*ir»*o,i.-©
(HU,.. gliMttnfliKl »< tfitit, ' ^ ravcoč^tr
p>jfi Potlf^r Mr V».1*0 t.
- . usta afit^mat.	(mcovilo utu
Ve e.rgov a ic raipoiiliainica S^fceaiEČK ChL E »t 3 6 b ovenl«.
Kopujeine sobe pobe
pfif*jroiae?</	vrsk i« rim" zc.
LK;it)< ic	— S«»er t Komo,
LtilOiiaai V. olio .2 ulica štev 12.
I Cosulich-Lfne
m
«	(j>f« Amtro-fintemaag a
J	Trst - Amerika
J prevnž. ooia.vt v J«* Y,r. rn.nc J xral • % Jusoc h;j«Tv»o pv uj: ®wrvc".nt KJI.1V! «	w ffoo.:p6 v^jmr isitcc.
Simon P mete*
■	tosioonU' z?- Jvo**«t-c — Liuoliant
Ko<o<lv>>nite a.-ct '/t.
BRZOJAV
IZ
ČEHOSLOVAŠKE
kupuj|
y ^_ xr _
tovarna slt/^Ti^t/T SJl^Si-ii dL £L Lcka.
L Sij D j
Sreumoskui poiiedeiiki »troji cdraženic hronL-c
FR. A£L!CH9E - HIRATE l EO.
Mnf MEUCHARJEV! S£JAL*i STROJI, M£liCHARJ£VI STROK U KOSHJO.
CMRATHOVE LOKOMOB1LE,
mdmOmcm, ustatoreance itd. rtd.
BKMtl
" SLOffER!30!
* v
ISCEJO SE ZASTOPNIKI!
Dopis t»: s« sačasao poSjeio M TlatJ/lt
FR. IELICHBE - illltff i [C.
BRMOTS n, L - CBiOSLOUfiSKO.
Potrebno in koristno je,
r>* c>r« o::cga potr&te «rr»>»r oensna. * \ac orian* n FunetiMi jk naj«r
p«ryc.7r»t>fu potoe: ur. co?tr,>-čeioi—cps vršac.
i>ar::t oe bos:: n-itner.. ccSii>a;e':' Mtactn meter, i sp a su-efei. a dar. ko Vec: je bi; ttfaetzr.
H.rc_ rs nog* pritožb anjeriikir ro»»o* c Ben?reier.-.i. oeimr«. v star no-C.OV;.-. : mkc nepotrebnega orciikcver- ot n. te- pt rettaf. Ie ti orcsimt.
rsas« cr.:oioe it. 5» po str«; cr*ivt37 čos<cc ukera.-t saore » vx.-a s uča^. kot c«.!»*.%}; «:e. Vetirat m cco« i itd k k dosc; nr soroaniaca r»i prisnvjto ipttv couai»e<}t cersrjs ce* oc rase »c mia. f.e- ot miij:. ut »®f v 30tr«£, \ reieit. p- cosefttc zajsrsntc bc sc bc orx ool at«! DTeor:i£ tta it' cil eserar prav:;.:.t atasčni.. agttD spoSt. van* a. ztb-pjnje Ser sccgckrat cago t ras. crtcr.r sc rdiuč dcsj. t aone. m ocijit Koa«erc sc otm !bc ic r» o«k roiake ir rotaiuns. k »siet maistRamrgt no-iiova a ~«aamiT. cosrccovB;a»bx pt več mes*ce» nt ooa^n aer.:.- a priporu, j jo svoir- sorocrwo3. \ h- ei ncSiat ccna- co:on na* bentec Tcrae pOTtr-rfte — to jc treono biic ib bo osteh nast acaic
F&&HK S&KSČR STATE BANK
BZ COUTLAMDT STHELT, NEW VOfik. K. Y.

ZflDRUŽH/3 eOSFODiHSRfi BftHHfl D. D. v Ljubljani
posluje začasno v prostorih Zadružne zveze, Dunajska c. 381
. O JAKOV O, SPUT, SARAJEVO, šiSCJflfC.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, Icmhsr-djre vrednostne papirje, kupuie in rroriaja aijc \alure in device, spreiema vloge v tekofem ratunu in na Vožne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne trsnsakc je pod najugodnejšimi pogoji
hMim jlfsJijiift srečk Bto« hmin LftfHje.
Izplačuje svojim klijentom vsak znesek brez odpovedi o gotevtat.