URADNE OBJAVE
Leto XXI	Murska Sobota, dne 6. marca 1986	Št.: 7
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA, LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA
Odgovorni urednik: Martin Vinčec
62.	Razglas liste kandidatov za delegate v Družbenopolitični zbor Skupščine občine Murska Sobota
63.	Razglas liste kandidatov za delegate v Družbenopolitični zbor Skupščine občine Lendava
64.	Razglas liste kandidatov za delegate v Družbenopolitični zbor Skupščine občine Gornja Radgona
65.	Razglas liste kandidatov za delegate v Družbenopolitični -zbor Skupščine občine Ljutomer
66.	Resolucija o politiki družbenega in gospodarskega razvoja občine Ljutomer v letu 1986
67.	Spremembe in dopolnitve statuta občine Gornja Radgona
68.	Sklep o razpisu referenduma o uvedbi samoprispevka na območju krajevne skupnosti Radoslavci
69.	Sklep o sprejemu dolgoročnega plana občine Lendava za obdobje 1986—2000
70.	Popravek sklepa o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Bratonci
62
RAZGLAS
Občinska volilna komisija v Murski Soboti objavlja na podlagi 78. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine listo kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru skupščine občine Murska Sobota, ki obsega naslednje kandidate:
STRAN 17 VESTNIK, 6. MARCA 1986
1.	ABRAHAM Aleksander
2.	BENKO Irma
3.	CAR Viktor
4.	CIPOT Rudi
5.	ČAHUK Štefan
6.	DERVARIČ Franc
7.	DRAVEC Karolina
8.	FARKAŠ Geza
9.	FUJS Milan
10.	GERENČER Andrej
11,	KEREC Zina
12.	KLEMENČIČ Antonija
13.	KOŠA Evgen
14.	KUČAN Janez
15.	KUHARIČ Božo
16.	OREŠNIK Ivo
17.	OŠLAJ Štefan
18.	PERTOCI Franc
19.	PUHAN Štefan
20.	PUSTAI Kornel
21.	PUŠENJAK Darinka
roj. 1964, kmetovalec, Šalovci 192 roj. 1952, odgovorna urednica Radia M. Sobota — slovenski program, Kopitarjeva 5
roj. 1930, tajnik samoupravnih organov, INTES — TOZD Mlinopek, Dankovci 22
roj. 1949, sekretar predsedstva O K ZKS M. Sobota, Brezovci 2 b roj. 1934, vodja strokovne službe občinskih skupnosti za zaposlovanje Pomurja, M. Sobota, Moše Pijade 10 roj. 1947, predsednik Občinskega sveta ZSS, M. Sobota, Černelavci, Jurčičeva 11
roj. 1946, referent nabave pomožnega materiala, MURA — TOZD Perilo, M. Sobota, Proletarskih brigad 11 roj. 1948, predsednik OK SZDL, M. Sobota, Mikloš Kuzmiča 40 roj. 1957, sekretar Občinske konference ZSMS M. Sobota, M. Sobota, Lendavska 17 a
roj. 1941, družbeni pravobranilec samoupravljanja, M. Sobota, Prešernova 17
roj. 1930, upokojenka, M. Sobota, Cankarjeva 41
roj. 1946, PTT prometnik, DO za PTT promet, M. Sobota, Titova 19 roj. 1948, ravnatelj Osnovne šole Bratstva in enotnosti Prosenjakovci, M. Sobota, Vrtna 3
roj. 1937, član kolektivnega poslovodnega organa SOZD ABC Pomurka, M. Sobota, Temlinova 8
roj. 1940, generalni direktor DO Mura, M. Sobota, Miklošičeva 37 roj. 1921, upokojenec, M. Sobota, Naselje Borisa Kraigherja 17 roj. 1938, direktor TOZD Perilo, M. Sobota Miklošičeva 85
roj. 1949, kmetovalec, Mali Bakovci 102
roj. 1952, strokovni sodelavec za ekonomiko, plan in analize v DS SS SOZD ABC Pomurka, M. Sobota, Zorana Velnarja 25
roj. 1930, zasebni obrtnik — urar, M.
Sobota, Cankarjeva ul. 38
roj. 1956, vodja splošno pravne službe DS SS KG Rakičan, M. Sobota, Lendavska 23
63
RAZGLAS
Občinska volilna komisija v Lendavi objavlja na podlagi 78. člena Zakona o volitvah in delegiranju v skupščine listo kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru skupščine občine Lendava, ki obsega naslednje kandidate:
1.	Franc Bobovec, 1957, strojni tehnik, Mostje 72
2.	Vlado Bratkovič, 1959, gozdarski tehnik, Lendava, Kidričeva 7 _
3.	Breda Bukovec, 1961, dipl, ekonomist ZT, Lendava, V. Nazorja 10
4.	Štefan Dragošič, 1937, dipl. ing. kmetijstva. G. Lakoš 6
5.	Štefan Ftičar, 1944, predmetni učitelj, Črenšovci 7/a
6.	Helena Gal, 1951, učiteljica, Radmožanci 53
7.	Mirko Hajdinjak, 1927, kmetijski tehnik, Lendava, H. Mohorja 10
8.	Elizabeta Horvat, 1946, učiteljica, Lendava, Naselje Prekmurskih brigad 6
9.	Ivan Jarni, 1946, KV kovinostrugar, Trimlini 61
10.	Jože Maje, 1950, pravnik, Lendava, Tomšičeva 7
11.	Pavel Nemet, 1930, ekonomski'tehnik, Kobilje 30
12.	Cvetko Pečelin, 1928, upokojenec, Petišovci, Ul. 22. junija 80
13.	Evgen Pinter, 1935, KV soboslikar, Lendava, Gregorčičeva 1
14.	Jože Raščan, 1959, gimnazijski maturant, Turnišče, Št. Kovača 24
15.	Miroslav Škalič, 1958, gimnazijski maturant, Mala Polana 22
16.	Štefan Šoš, 1952, dipl, sociolog, Dolga vas 1/a '
17.	Aleksander Varga, 1951, dipl, ekonomist, Lendavske gorice 244
18.	Ivan Vučko, 1963, kmetovalec, Srednja Bistrica 16
19.	Marija Zver, 1937, predmetna učiteljica, Turnišče, Št. Kovača 25
20.	Marjan Žerdin, 1954, KV orodjar, Lendava, Tomšičeva 3
Listo kandidatov je predložila Občinska konferenca SZDL Lendava.
Lista kandidatov je sestavljena v skladu z zakonom.
Glasovanje o izvolitvi delegatov bo dne 16. 3. 1986.
V Lendavi, dne 25. 2. 1986
Občinska volilna komisija v Lendavi.
TAJNIK:
Marija Hajds, 1. r.
ČLAN:
Nikolaj Šabjan, 1. r.
Hajrudin Rosič, 1. r.
Janez Lešnjak, 1. r.
PREDSEDNIK:
Ferenc Hajds, 1. r.
64
Občinska volilna komisija vGornji Radgoni objavlja na podlagi 87. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine liste kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru skupščine občine Gornja Radgona, ki obsega naslednje kandidate:
L Alojz ARZENŠEK, roj. 1923, kmetovalec, Vratja vas 1
2.	Tone BRUS, roj. 1927, upokojenec, Trubarjeva 4, G. Radgona
3.	Boris EDŠID, roj. 1960, preds. OK ZSMS, Črnci 33, Apače
4.	Marjan EDŠID, roj. 1959, vodja skladišča, Ptujska c. 5
5.	Franc FAŠALEK, roj. 1948, kmetovalec, Lastomerci 17
6.	Peter FRIDAU, roj. 1942, direktor, Strma ul. 10, G. Radgona
7.	Drago HORVAT, roj. 1948, vodja kadrovske službe, Porabska 6, G. Radgona
8.	Drago KOCET roj. 1959, krojač, Apače 22
9.	Dimitrij KOJIČ, roj. 1937, vodja proizvodnje, Nikola Tesla 16, Radenci
10.	Milena MAROVIČ, roj. 1948, tajnik samoup. organov, Vodnikova ul. 4, Gor. Radgona
11.	Edvard METLIČAR, roj. 1943, načelnik odd. za urbanizem, Titova 11, Radenci
12.	Tone MLAKAR, roj. 1956, tehnolog, projektant, Črešnjev-ci 44
13.	Marjan NEUVIRT, roj. 1952, preds. OS ZSS, Porabska 6, G. Radgona
14.	Irena PETEK-FERENC, roj. 1955, analitik-pjaner, Kidričevo nas. 8 Radenci
15.	Tatjana PETEK, roj. 1962, pravnik, Črešnjevci 131, G. Radgona
16.	Štefanija ROŽMAN, roj. 1947, zobni tehnik, Št. Kovača 1, Radenci
17.	Alenka SEMLE1Č roj. 1956, vzgojiteljica, Apače 3
18.	Janko SLAVIČ, roj. 1943, direktor. Mladinska 5, G. Radgona
19.	Zdravko STOLNIK, roj. 1948, izvršni sekretar OK ZKS, Panonska 32, Gor. Radgona
20.	Marija ŠEDIVY, roj. 1941, preds. OK SZDL, Šlebingerjev b. 19, G. Radgona
21.	Milan TIŠLER, roj. 1955, referent nabave, Biserjane 21, Videm
22.	Dušan ZAGORC, roj. 1952, strokovni delavec OIS in ORS, Partizanska 37 Gor. Radgona
23.	Stanko ŽELEZNJAK, roj. 1954, delavec, Plitvica 4, Apače
Listo kandidatov je predložila Občinska konferenca SZDL Gor. Radgona.
Lista kandidatov je sestavljena v skladu z zakonom.
Glasovanje o izvolitvi delegatov bo 16. 3. 1986.
V Gor. Radgoni, dne 26. 2. 1986
Občinska volilna komisija v Gornji Radgoni
Tajnik: PETEK Feliks, 1. r.
Člani:
KRALJ Janko, 1. r.
KUŠAR Janez, I. r.
KOVAČIČ Viktor, 1. r.
Predsednik: BORKO Branko, 1. r.
65
RAZGLAS
Občinska volilna komisija v Ljutomeru objavlja na podlagi 78. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine listo kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru skupščine občine Ljutomer, ki obsega naslednje kandidate:
1.	Angela FARKAŠ, 1947, kmetovalka, Radoslave!
2.	Angelca FRAS, 1940, predmetna učiteljica, Veržej
3.	Franc GALUNDER, 1919, upokojenec, Veržej
4.	Franc JAGRINEC, 1963, ključavničar, Sp. Kamenščak
5.	Franc JURŠA, 1953, živilski tehnik, Branoslavci
6.	Anton KAPUN, 1932, dipl, veterinar, Ljutomer
7.	Ksenja KAPUN, 1961, tehnik farmacije, Ljutomer
8.	Dušan KOSI, 1957, gimnazijski maturant, Presika
9.	Oskar LIKAR, 1945, dipl, oec., Križevci
10.	Janez MAGDIČ, 1925, upokojenec, Krapje
11.	Marko MILIČ,1945, strojni tehnik, Križevci
12.	Anita OSTERČ, 1966, šivilja, Logarovci
13.	Boris PAUŠNER, 1965, gimnazijski maturant, Ljutomer
14.	Bojan RAZLAG, 1955, strojni tehnik, Ljutomer
15.	Dragica ROPOŠA, 1961, kmetijski tehnik, Veržej
16.	Cilka SAVIČ, 1950, predmetna učiteljica, Ljutomer
17.	Matija SEVER, 1943, dipl. ing. agronomije, Cven
18.	Sonja SEVER, 1960, medicinska sestra, Ljutomer
19.	Irma SIMONIČ, 1924, upokojenka, Ljutomer
20.	Franjo ŠTEBIH, 1925, pravnik, Ljutomer
21.	Franc ŠTIH, 1948, kmetovalec, Noršinci
22.	Anton VRBNJAK, 1961, mehanik, Ključarovci
23.	Ciril ZAJNKOVIČ, 1945, mlekarski tehnik, Gibina
Listo kandidatov je predložila Občinska konferenca SZDL Ljutomer.
Lista kandidatov je sestavljena v skladu z zakonom.
Glasovanje o izvolitvi delegatov bo dne 16/3-1986.
V Ljutomeru, dne 24/2-1986
Občinska volilna komisija v Ljutomeru
Tajnik: Franc HERGA, 1. r.
Člani:
Marjan BELOVIČ, 1. r.
Leopold HORVAT, 1. r.
Nace ŽUNIČ, 1. r.
Predsednik:
Ivo ŠUMAK, dipl, pravnik, 1. r.
66
RESOLUCIJA O POLITIKI DRUŽBENEGA IN GOSPODARSKEGA RAZVOJA OBČINE LJUTOMER V LETU 1986
L GLOBALNI OKVIRI RAZVOJA V OBDOBJU 1981 — 1985 IN KLJUČNI PROBLEMI ZA NADALJNJI RAZVOJ
V obdobju 1981 — 1985 se zaradi neustrezne gospodarske strukture in bistveno spremenjenih pogojev gospodarjenja ne uresničujejo nekateri ključni razvojni cilji v občini. Zlasti počasnejša od načrtovane je bila rast industrijske proizvodnje (v obdobju 1981 — 1985 je znašala povprečna letna rast okrog 1,8 %). V prvih letih tega srednjeročnega obdobja je vzroke za počasnejšo rast proizvodnje iskati v slabi oskrbi z repromateriali na domačem trgu, v zadnjem letu pa v bistveno zmanjšanih prodajnih možnostih. Tudi ostale ekonomske kategorije, kot so družbeni proizvod, dohodek in sredstva za akumulacijo so v tem obdobju dosegale počasnejšo rast (v obdobju 1981 — 1985 je znašala letna povprečna rast družbenega proizvoda 0,3 %).
Izgube v gospodarstvu so začele naraščati v letu 1984, v letu 1985 pa so že višje od sredstev ustvarjenih za akumulacijo in reprodukcijo. Posledice teh negativnih gibanj se kažejo v pomanjkanju sredstev za tekoče poslovanje in za investicijska vlaganja, v zastareli opremi, v zaostajanju v razvoju na področju gospodarske infrastrukture in v nekaterih nerešenih problemih na področju družbenih dejavnosti.
Vsled tega so možnosti za nadaljnji razvoj občine v letu 1986, pa tudi v naprej zelo omejene. Iskati jih bo potrebno v večji izrabi razpoložljivih proizvodnih in drugih zmogljivosti ter naravnih danostih, £ kvalitetnejšem gospodarjenju, posodobitvi opreme in tehnoloških procesov. Večji povdarek mora biti dan tudi znanju in razvoju raziskovalnih dejavnosti in uvajanju novih proizvodnih programov. Možnosti za uvajanje le-teh so v lastnem razvojnem delu, še večji meri pa v okviru poslovno-tehničnega povezovanja z večjimi OZD izven obči-ne.: Pri pospeševanju kooperacijske proizvodnje moramo izkoristiti tudi vse možnosti za ustanavljanje manjših proizvodnih enot, ki bodo prevzele proizvodne programe, ki ne sodijo v veliko-serijski način ^proizvodnje in ki bi z nadaljnjim razvojem lahko postale osnovi za 'razvoj novih dejavnosti v občini.

2.	KLJUČNI CILJI IN NALOGE DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA
Z resolucijo za leto 1986 oblikujemo v občini temeljne usmeritve in naloge na področju celotne reprodukcije. Pri tem izhajamo iz smernic za pripravo dolgoročnega in srednjeročnega plana občine.
V letu 1986 bomo uresničevali naslednje ključne cilje in naloge:
—	nadalje bomo razvijali, utrjevali in poglabljali socialistične samoupravne družbenoekonomske odnose,
—	povečali proizvodnjo z boljšim izkoriščanjem obstoječih proizvodnih zmogljivosti ter z uvajanjem sodobne oprerhe in tehnologije,
—	pospeševali izvoz blaga in storitev zlasti na konvertibilno področje,
—	izboljšali produktivnost dela in zmanjšali proizvodne stroške, z manjšo porabo energije in z boljšim izkoristkom materiala in delovnega časa,
—	skrbeli bomo za produktivn.o zaposlovanje, presežke delovne sile pa prekvalificirali,
. — večje aktivnosti bodo usmerjene v odpravljanje žarišč izgub v občini in finančno konsolidacijo gospodarstva,
—	organizacije združenega dela v občini in iz razvitejših območij bodo združevale sredstva za prioritetne naložbe, ki bodo zagotavljale tudi dodatne zaposlitve,
—	modernizirali in posodabljali bomo gospodarsko infrastrukturo in sicer tako, da bomo vključevali tudi sredstva občanov .preko občinskega ih krajevnih samoprispevkov,
na področju'družbenih dejavnosti bomo v skladu z materialnimi možnostmi še nadalje razvijali program usklajevanja ravni osebnih dohodkov delavcev v družbenih dejavnostih z gospodarstvom,
—	skrbeli bomo za smotrno rabo prostora, za varovanje kmetijskih zemljišč, okolja ter naravne in kulturne dediščine,
—	krepili bomo zasnovo splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite kot osnovni sestavini socialističnega samoupravnega razvoja.
3.	MATERIALNI OKVIRI RAZVOJA
V letu 1986 pričakujemo, da bo gospodarska rast v občini nekoliko počasnejša, kot je predvideno na podlagi razvojnih usmeritev za obdobje 1986—1990. Zaradi še vedno prisotnih težav, ki se nahajajo na področju kovinsko .in lesno predelovalne industrije ter v kmetijstvu načrtujemo v letu 1986 naslednje materialne okvire razvoja v primerjavi z republiko:
	Občina	SRS
družbeni proizvod — realno	1,5 1	2,5
industrijska proizvodnja		2,4
kmetijska proizvodnja	3-4	2,5 1
zaposlovanje — dodatno	0	
izvoz — realno	10	7-8
produktivnost dela	1,5	1-1.5
STRAN 19 VESTNIK, 6. MARCA 1986
Število zaposlenih se v letu 1986 ne bo bistveno povečalo, saj bo potrebno v okviru dodatnega zaposlovanja v prvi vrsti reševati presežke delovne sile v organizacijah, ki poslujejo z izgubo. Večje zaposlitvene možnosti pričakujemo le na področju zasebne obrti.
Kljub predvideni počasnejši gospodarski rasti si bomo z doslednim uresničevanjem opredeljenih ključnih ciljev in nalog ter z izvajanjem učinkovitejših ukrepov za sanacijo poslovanja v tistih OZD, ki poslujejo z izgubo prizadevali za hitrejši razvoj občine.
V politiki delitve dohodka bodo OZD skrbele za ustvarjanje akumulacije in sicer tako, da bi se v strukturi dohodka ohranil vsaj delež teh sredstev, ki je bil dosežen v letu 1985.
Sredstva za osebne, dohodke in skupno porabo delavcev v OZD bodo v letu 1986 ohranila realno raven osebnih dohodkov iz leta 1985, oz. se bodo oblikovala v skladu z določili resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990 v letu 1986.
Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb v družbenih dejavnostih bodo ohranila realno raven, dogovorjeno z resolucijo za leto 1985. Pri tem bodo SIS družbenih dejavnosti presežke sredstev iz leta 1985 poračunale v letu 1986. Raven osebnih dohodkov delavcev v družbenih dejavnostih bomo v okviru razpoložljivih materialnih možnosti še naprej usklajevali z osebnimi dohodki v gospodarstvu.
Sredstva za zadovoljevanje splošnih potreb bodo v globalu ohranila največ realno raven iz leta 1985.
4.	RAZVOJNE NALOGE PO POSAMEZNIH PODROČJIH 4.1. Aktivnosti na področju ekonomskih odnosov s tujino
Ena najpomembnejših nalog v letu 1986 bo povečanje izvoza blaga in storitev na konvertibilno področje. Organizacije združenega dela načrtujejo 10% realno rast izvoza. V skladu s politiko gospodarskih odnosov s tujino bodo organizacije, ki ustvarjajo konvertibilni devizni priliv, deležne olajšav pri plačevanju davka iz dohodka TOZD in pri združevanju sredstev za hitrejši razvoj gospodarsko manj razvitih republik in avtonomnih pokrajin. Deležne bodo tudi posebnih stimulacij.
Nujnost povečanja izvoza bodo v letu 1986 narekovale manjše možnosti prodaje doma. Zato bo razen klasičnega izvoza potrebno razvijati tudi druge oblike sodelovanja, to je kooperacijska proizvodnja, poslovno-tehnično sodelovanje in drugo.
Banke bodo izvoz na konvertibilno področje pospeševale s kratkoročnimi posojili.
4.2.	Zaposlovanje in kadrovska politika
Na področju zaposlovanja bomo še naprej sledili politiki produktivnega zaposlovanja in omogočili zaposlovanje predvsem delavcem, ki bodo končali šolanje in že zaposlenim delavcem, katerih delo bo zaradi tehnoloških’sprememb oz. drugi vzrokov postalo v posamezni temeljni organizaciji nepotrebno.
Zaposlovanje v družbenih dejavnostih bo dosledno povezano z dogovorjenimi programi in materialnimi možnostmi v teh dejavnostih.
V vseh sredinah bomo skrbeli za čim večjo vključitev štipendistov in pripravnikov v delo, ter si prizadevali za take kadrovske spremembe, ki bodo prispevale k izboljšanju izobrazbene strukture^aprr slenih.
4.3.	Naložbe v gospodarstvu
V letu 1986 bodo organizacije združenega dela izvajale investicije v skladu z materialnimi možnostmi. Načrtovane investicije v skladu z materialnimi možnostmi. Načrtovane investicije se v glavnem nanašajo na nabavo opreme. Večje investicije, ki so predvidene v družbenem planu občine za leto 1986 so:
—	melioracije na območju Kozarica—Virje na površini 350 ha in na območju Kokoriči na površini 108 Ha — izvajalec KZ Ljutomer— Križevci.
—	V letu 1986 se. bodo tudi dokončno ocenile vse možnosti za izvedbo melioracij na območju Razkrižje—Pristava.
—	DO Mlekopromet — razširitev in posodobitev linije za proizvodnjo sira Ementalec,
—	DO Ljutomerčan — obnova vinogradov na površini 22 ha,
—	DO Ljutomerčan — pričetek izgradnje skupnih skladiščnih prostorov,
—	KZ Ljutomer—Križevci TOZD Mursko polje — obnova sadovnjakov na površini 5 ha in nakup zemlje,
—	DO Servis vozil in kmetijske mehanizacije — pričetek gradnje proizvodne hale.
Poleg omenjenih investicij načrtuje večina OZD vlaganja v nabavo sodobne strojne in ostale opreme. V letu 1986 so predvidena tudi investicijska vlaganja v zasebni sektor kmetijstva in sicer v obnovo vinogradov na površini 8 ha, v rekonstrukcijo hlevov in nabavo kmetijske mehanizacije.
5.	RAZVOJ PO POSAMEZNIH PODROČJIH GOSPODARSTVA
5.1.	Industrijska proizvodnja
Rast industrijske proizvodnje v letu 1986 je predvidena le v višini 1 % in je manjša kot je načrtovana v republiki. Osnovni nalogi na področju industrije, kot tudi na področju ostalega gospodarstva sta povečanje izvoza in izboljšanje učinkovitosti poslovanja.
V kovinsko predelovalni industriji bodo naloge v zvezi s sanacijo DO Tehnostroj Proizvodnja vozil in kmetijske mehanizacije v letu 1986 zelo zahtevne. Ukrepi bodo usmerjeni v premostitev problemov glede zaposlitve delavcev, ki predstavljajo trenutno tehnološki višek in v ukrepe za finančno sanacijo, ki bo obsegala pokrivanje izgube iz leta 1985 in zagotovitev virov sredstev za tekoče poslovanje v letu 1986. DO bo nadalje iskala možnosti za trajnejše oblike poslovanja z večjimi OZD v kovinsko predelovalni industriji in si na ta način zagotovila dopolnilni proizvodni program, ki jim bo omogočal nadaljnji-razvoj. Obstoječi proizvodni program bo dopolnjevala, v okviru SOZD Agros pa bo razvijala in širila kooperacijsko proizvodnjo.
LTH Škofja Loka TOZD Vitrina bo v letu 1986 dopolnjevala proizvodni program in povečala obseg proizvodnje za okrog 50 % ter dodatno zaposlila 10 delavcev. Investicijska vlaganja so predvidena v posodobitev opreme.
Na področju lesno predelovalne industrije se bodo izvajali obstoječi proizvodni programi, ki se bodo dopolnjevali z naročili za izvoz. Prednostna naloga bo pospeševanje konvertibilnega izvoza, od katerega bo odvisen obseg poslovanja.
V tekstilni in usnjarski industriji bo proizvodnja sledila zahtevam trga, tako glede kvalitete kot mode. Prioritetna naloga je izvoz in povečanje konkurenčne sposobnosti, saj se tako doma, kot tudi na tujem na tem področju pojavljajo še številni drugi proizvajalci. Investicijska vlaganja so predvidena v zamenjavo in posodobitev opreme in v sovlaganja za zagotovitev surovin na domačem trgu.
Na področju farmacevtske industrije se bo v Krki TOZD ISis povečal fizični obseg proizvodnje za 3 %, zaposlenost bo ostala na ravni letošnjega leta. Na področju investicij je predvidena delna zamenjava iztrošene opreme.
Na področju industrije gradbenega materiala in predelave plastičnih mas, bo v Križevskih opekarnah v letu 1986 z dokončanjem rekonstrukcije proizvodnje strešne opeke bobrovec, povečana proizvodnja te opeke. Večji delež te proizvodnje bo namenjen v izvoz.
V DO Imgrad TOZD PME in v TOZD MGE bo proizvodnja v letu 1986 potekala v okviru obstoječega proizvodnega programa. Posebni poudarek bo dan nadaljnjemu širjenju in razvijanju kooperacijske proizvodnje, kar bo dodatno omogočalo nekoliko hitrejšo rast proizvodnje. Investicijska vlaganja so predvidena v opremo.
Na področju živilsko predelovalne industrije bo obseg proizvodnje odvisen od obsega primarne kmetijske proizvodnje v družbenem in zasebnem sektorju. Tako bo predviden odkup mleka v letu 1986 omogočil povečanje proizvodnjo sira za okrog 5 %. V DO Mlekopro-
met je v letu 1986 predvidena posodobitev in obnova linije za proizvodnjo sira ementalec.
Emona TOZD Agroplod bo v sodelovanju z DO Emona commerce v letu 1986 izdelala in uvedla osnovni program primarne dejavnosti, ki bo zagotovila TOZD-u nadaljnji razvoj. V okviru DO bo sodelovala pri pripravi blaga za izvoz, pri pripravi blaga iz uvoza za potrebe domačega trga in opravljala različne storitve na področju skladiščenja. Razvijala bo tudi področje trgovine in maloobmejni promet z Madžarsko. V letu 1986 bo pristopila k izgradnji industrijskega tira.
5.2.	Kmetijstvo
V kmetijstvu bomo v,letu 1986 nadaljevali z intenzifikacijo proizvodnje. Načrtovano 3—4% rast kmetijske proizvodnje bomo dosegli s smotrno izrabo vseh razpoložljivih površin, z izboljšanjem kvalitete zemljišč ter večjo uporabo sodobnih agrotehničnih ukrepov in mer. Pospeševali bomo nakup zemlje v družbenem sektorju.
Po setvenem načrtu za leto 1985/86 je na področju družbenega sektorja zasejano s pšenico 350 ha površin, predvideni pridelek bo znašal 1925 ton. Pridelek koruze bo znašal 4.248 ton, sladkorne pese pa se bo na površini 230 ha pridelalo 9.660 ton.
Individualni kmetijski proizvajalci bodo predvidoma zasejali s pšenico 1.100 ha površin in dosegli proizvodnjo 4.950 ton, s koruzo bo zasejano 2.050 ha površin in dosežen pridelek okoli 12.300 ton.
Preko kmetijskih zadrug se načrtuje odkup 3.600 ton pšenice, najmanj 650 ton koruze in ves pridelek sladkorne pese, ki bo znašal 12.600 ton.
V živinorejski proizvodnji bo v družbenem sektorju dosežena naslednja proizvodnja: 2.172 ton prašičev, 6.500/tisoč komadov valilnih jajc in 4.500/tisoč komadov enodnevnih piščancev. Od zasebnih kmetijskih proizvajalcev bo odkupljeno 8.300/tisoč litrov mleka, 2.826 ton prašičev in 1.575 ton govejih pitancev.
5.3.	Gozdarstvo
Gozdarstvo bo v skladu z gozdno gospodarskimi načrti izvajalo gospodarjenje z gozdovi.
Osnovna naloga v letu 1986 na tem področju bo tekoče vzdrževanje in obnavljanje gozdov. Predviden odkup lesa iz zasebnega sektorja bo znašal 1.000 m3.
V družbenem sektorju bodo v okviru predpisanega etata posekali okrog 1.800 m3 lesa.
5.4.	Gradbeništvo
Na področju gradbeništva si bo organizacija PGP Ljutomer prizadevala, da bo preko razpisov dobila čim več dela, tako v občini kot tudi izven. S predvideno nabavo lahke mehanizacije bo delno izboljšala opremljenost in posodobila postopke gradnje. Povezovala se bo s proizvajalci gradbenega materiala in nosilci stanovanjske gradnje.
5.5.	Trgovina in politika cen
Na področju trgovine si bomo prizadevali za čim boljšo preskrbo, predvsem z osnovnimi življenjskimi artikli in blagom široke potrošnje.
Trgovsko podjetje VESNA Ljutomer bo v letu 1986 pristopilo k adaptaciji obstoječih prodajnih prostorov v Ljutomeru.
Z združevanjem sredstev za občinske blagovne rezerve bomo zagotovili večjo popolnjenost predvsem s tistimi artikli, ki so neobhod-no potrebni za nemoteno preskrbo.
V leto 1986 se prenaša nerealizirana naloga iz leta 1985, to je izgradnja silosov za blagovne rezerve.
Politika cen bo slonela na ekonomskih in tržnih zakonitostih, organizacije združenega dela pa bodo samostojno, odvisno od razmer na trgu oblikovale cene izdelkom in storitvam.
5.6.	Gostinstvo in turizem
Na področju gostinstva in turizma bomo izboljšali kakovost in razširili raznovrstnost turistične ponudbe s predstavitvijo kulturne in naravne dediščine, z vključevanjem lovskega, izletniškega in kmečkega turizma.
Radenska TOZD Jeruzalem bo v letu 1986 nadaljevala s pripravami na nadaljnjo izgradnjo turistično-rekreacijskega centra v Banovcih, ter vlagala sredstva v povečanje zmogljivosti in gostinske ponudbe v mestu Ljutomer.
V popestritev turistične ponudbe se bo vključeval tudi zasebni sektor. Turistična društva v KS bodo skrbela za urejeno in bolj vzdrževano okolje.
5.7.	Drobno gospodarstvo
Na področju zasebnega sektorja bo ena izmed osnovnih nalog v letu 1986 pospeševanje deficitarnih obrtnih dejavnosti v občini, v zvezi s tem pa tudi zagotavljanje poslovnih prostorov za razvoj te dejavnosti. V mestu Ljutomer je v naslednjem letu predvidena adaptacija prostorov na Glavnem trgu, s katero bodo pridobljeni trije lokali.
Posebna skrb bo namenjena kadrovski problematiki v samostojnem osebnem delu (vzpodbujanje štipendijske politike pri samostojnih obrtnikih, zagotovitev delovne prakse v času šolanja, možnost opravljanja zaključnih izpitov za pridobitev kvalifikacije).
Obrtna zadruga Prlekija bo pridobivala nove člane, katerim bo nudila predvsem kvalitetno nabavno prodajno službo, jih povezovala z OZD in na ta način skrbela za širjenje in razvoj kooperacijske proizvodnje. Svojim članom bo zagotavljala tudi poslovne prostore.
Na področju družbenega sektorja bo DO Servis vozil in kmetijske mehanizacije dopolnjevala in širila servisno dejavnost. V letu 1986 bo pričela opravljati tehnične preglede vozil v Lendavi.
Proizvodnja nadgradenj bo v okviru poslovno-tehničnega sodelovanja s TAM razširila na nove proizvode, ki bodo že v letu 1986
predstavljali 25 % skupne proizvodnje. V letu 1986 naj bi se pričela tudi izgradnja proizvodne hale in nabava strojne in druge opreme.
6.	RAZVOJ GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE
Predpogoj za hitrejši razvoj celotne družbene reprodukcije je tudi razvita gospodarska infrastruktura. Zato se bodo zaradi omejenih materialnih možnosti v investicijska vlaganja na tem področju vključevala tudi sredstva prebivalstva preko občinskega in krajevnih samoprispevkov.
Na posameznih področjih se bodo izvajale naslednje naloge:
6.1.	Stanovanjsko gospodarstvo
Na področju družbene gradnje se bo v letu 1986 na lokaciji Stari trg — Ormoška cesta zgradilo 20 stanovanj in poslovni prostori v velikosti 820 m3. Na omenjeni lokaciji se bo pričela še izgradnja 10 stanovanj, skupnih prostorov ter poslovnega lokala.
Večja skrb bo namenjena prenovi stanovanjskega sklada, predvsem z vidika racionalne porabe energije.
Začelo se bo s prenovo stanovanjskega objekta Vardov grad.
V skladu z republiškimi izhodišči bo samoupravna stanovanjska skupnost sodelovala pri sprejemu enotnih izhodišč in meril za prenovo in sanacijo stanovanjskega sklada, zagotovila pogoje za ustanovitev informacijskega sistema na tem področju in se vključevala v oblikovanje in obračunavanje stanarin.
Skupnost bo sodelovala pri reševanju nastanitvenih kapacitet graditeljev hidrocentral na Muri.
6.2.	Komunalna dejavnost
V letu 1986 bodo potekala zaključna dela na vodovodu Cven-Mota, ki bodo obsegala namestitev avtomatike. Pripravila se-bo dokumentacija za izgradnjo kanalizacije in namestitev centralne čistilne naprave na Ščavnici in pristopili k urejanju novega odlagališča za odvoz komunalnih odpadkov na Razkrižju. Redno se bo izvajalo vzdrževanje kolektivnih komunalnih objektov skupne rabe.
6.3.	Cestno gospodarstvo
Na področju cest se bo izvajala rekonstrukcija okrog 3 km lokalnih in regionalnih cest, ki so zajete v referendumskem programu za obdobje 1986—1990. Redno se bo izvajalo vzdrževanje regionalnih in lokalnih cest.
6.4.	Kmetijska zemljiška skupnost in skupnost za pospeševanje kmetijstva
V letu 1986 bodo v okviru kmetijske zemljiške skupnosti aktivnosti usmerjene predvsem v izvajanje agromelioracij na območju Koza-rice—Virje, ki so predvidene na površini 350 ha. Skupnost bo usklajevala tudi naloge na področju posegov v kmetijski prostor, zato bo izdelala agrokarto.
Skupnost za pospeševanje kmetijstva bo v skladu z nalogami, ki so bile sprejete v okviru Slovenije izvajala, tudi v letu 1986 sprejeti program interventnih ukrepov pri pospeševanju tržne kmetijske proizvodnje.
6.5.	Vodnogospodarstvo
Na področju vodnogospodarstva bo Območna vodna skupnost »MURA« v letu 1986 nadaljevala z rednim vzdrževanjem objektov in naprav v splošni rabi ter naravnih vodotokov in izvajala javno službo.
V skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana za obdobje 1986—1990 bo skupnost v letu 1986 pričela z regulacijami na območju Kozarice—Virje.
6.6.	PTT Promet
Na področju PTT prometa bo v letu 1986 na pošti v Ljutomeru montirana terminalna oprema za denarno poslovanje z občani in razširjena VATC za 600 priključkov.
6.7.	Elektrogospodarstvo
Elektro Maribor TOZD G. Radgona bo v letu 1986 pristopila k izgradnji nalog sprejetih v SaS o temeljih plana za obdobje 1986—1990. Program načrtovanih del zajema rekonstrukcijo nizko napetostnega omrežja, izgradnjo transformatorskih postaj na območju, kjer so se napetostne razmere bistveno poslabšale, ter rekonstrukcijo 10 kV daljnovodov na 20 kV napeljano napetost.
6.8.	Požarna varnost
Na področju požarne varnosti se bo v letu 1986 financirala dograditev orodjišč za potrebe gasilskih društev in izgradnja vodnih zajetij na območjih, kjer ni zadostnih količin vode.
Prav tako se bo nadaljevala nabava gasilske opreme, izobraževanje kadrov ter ostale naloge, ki izhajajo iz Zakona o požarni varnosti.
Nadaljevala se bo tudi izgradnja gasilskega doma v Ljutomeru.
7.	NALOGE NA PODROČJU DRUŽBENIH DEJAVNOSTI
V letu 1986 bodo v samoupravnih interesnih skupnostih in izvajalskih organizacijah nadaljevali z izvajanjem programa kakovostnega prestrukturiranja in prilagajanja materialnim možnostim. Sredstva iz programa družbenih dejavnosti bodo v letu 1986 ohranila realni obseg sredstev iz leta 1985 in bodo zagotavljala usklajevanje rasti osebnih dohodkov delavcev v družbenih dejavnostih z gospodarstvom.
Na posameznih področjih si bomo prizadevali za realizacijo naslednjih nalog:
7.1.	Šolstvo
V osnovnem šolstvu bo dana prioriteta izvajanju zagotovljenega programa, ki je opredeljen z zakonom o osnovni šoli, zato bo osnova za financiranje dogovorjeni standard na območju Slovenije, na načelih vzajemnosti in solidarnosti. V šolskem letu 1985/86 se bo pouk
STRAN 20 VESTNIK, 6. MARCA 1986
odvijal v 100 oddelkih, od tega je 8 oddelkov celodnevne šole. Število vključenih učencev bo 2.221.
Dogovorjeni program se bo izvajal v enakem obsegu kot v letu 1985.
Postopoma se bodo izenačevali pogoji šolanja učencev, zato se bo v skladu z referendumskim programom za obdobje 1986—1990, v letu 1986 pristopilo h gradnji prizidka pri osnovni šoli Janko Ribič v Cezanjevcih.
Na področju usmerjenega izobraževanja se bo v šolskem letu 1986/87 izvajal na srednji šoli družboslovne smeri »Fran Miklošič« v Ljutomeru družboslovno-jezikovni program v osmih oddelkih in en oddelek naravoslovno-matematične usmeritve.
7.2.	Otroško varstvo
Na področju otroškega varstva bo delovalo 35 oddelkov v katere bo vključeno 618 predšolskih otrok. Od tega bo 227 otrok vključenih v celotno pripravo za vpis v osnovno šolo, 23 otrok pa bo vključenih v 120-urni skrajšani program priprave na šolo. Za boljšo izkoriščenost obstoječih kapacitet bomo pričeli izvajati programe alternativnih oblik varstva in vzgoje predšolskih otrok.
Sredstva za otroške dodatke bodo ria podlagi sistema solidarnosti omogočala sprotno valorizacijo teh prejemkov.
7.3.	Zdravstvo
V zdravstvu bomo z razvijanjem racionalnejših oblik zdravstvenega varstva ohranjali doseženo raven. Prednostne naloge v letu 1986 bodo v osnovnem zdravstvenem varstvu hitrejši razvoj medicine dela, mladinskega zobozdravstva in mentalne higiene, v bolnišničnem zdravstvenem varstvu pa internistična dejavnost in reanimacija.
Dodatno se bo zaposlovalo le na najbolj deficitarnih področjih.
Iz sredstev združene amortizacije se bo nabavljala in obnavljala dotrajana nujno potrebna medicinska oprema.
V okviru zdravstvene skupnosti se bodo v letu 1986 še zbirala sredstva za dograditev kirurškega bloka v Rakičanu.
7.4.	Socialno skrbstvo
Na področju socialnega skrbstva bo dana prednost preventivnemu in svetovalnemu socialnemu delu s povdarkom na skrbi za otroke in družino, starejše občane ter duševno in telesno prizadete osebe. Pri zagotavljanju vseh oblik pomoči se bodo upoštevala določila Samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarnostnih pravic. Občinska skupnost socialnega skrbstva bo tudi v letu 1986 zagotavljala sredstva za delovanje delavnice pod posebnimi pogoji.
Z dograditvijo prizidka pri Domu v Lukavcih se bo zaradi povečanja števila oskrbovancev dodatno zaposlilo okrog 17 delavcev.
7.5.	Kultura
Občinska kulturna skupnost bo v letu 1986 svoje prizadevanje usmerila v uresničevanje kulturnega programa,,ki ga izvajajo poklicne kulturne ustanove in kulturna društva.
Na področju varovanja kulturne dediščinese bo v naslednjem letu pristopilo k obnovi spomenikov in dvorca Železne dveri. V ta namen bo Kulturna skupnost Slovenije zagotovila 80 % potrebnih sredstev, ostalih 20 % bomo zbrali v občini.
7.6.	Telesna kultura
Telesnokulturna dejavnost se bo izvajala na področju množičnih dejavnosti, rekreativno tekmovalnega športa, vrhunskega športa in bo organizirana v športnih društvih in klubih.
Z izgradnjo večnamenskega prostora pri osnovni šoli v Križevcih in predvidene nadaljnje izgradnje teh prostorov pri osnovni šoli v Cezanjevcih in Ljutomeru bodo dani tudi boljši pogoji za razvoj te dejavnosti. Zato bo morala biti tudi posebna skrb namenjena vzgoji strokovnega kadra. Skupnost bo v letu 1986 sofinancirala obnovo športnih objektov.
, 7.7. Raziskovalna skupnost
Raziskovalna skupnost bo v letu 1986 sofinancirala razvojno raziskovalna dela, kijih bo predlagalo združeno delo in ki so v skladu s sprejetimi usmeritvami v Samoupravnem sporazumu o temeljih plana za obdobje 1986—1990.
Skupnost bo skrbela tudi za nadaljnji razvoj inovacijske dejavnosti.
8.	SPLOŠNA PORABA
Uresničevanje politike na področju splošne porabe v občini bo urejeno z dogovorom o splošni porabi občin v SR Sloveniji.
Občinski upravni in pravosodni organi bodo skrbeli za racionalno in učinkovito izvajanje svojih nalog ter s postopno posodobitvijo in modernizacijo dela zmanjševali stroške poslovanja in delovanja.
9.	DAVČNA POLITIKA
V letu 1986 se bo tudi davčna politika vključevala v proces spodbujanja ustvarjalnega dela ter produktivne rabe sredstev delovnih ljudi in občanov, s tem da bomo z davčnimi olajšavami spodbujali predvsem vlaganje sredstev v izboljšanje in širitev materialne osnove dela, zaposlovanje delavcev in družbeno organizirane kmetijske proizvodnje.
Uprava za družbene prihodke občine bo ostreje posegala na tiste dohodke občanov, ki ne izvirajo iz dela in s povečano aktivnostjo pri ugotavljanju in kontroli dohodkov ter doslednim izvajanjem kazenskih sankcij, zagotavljala večjo davčno disciplino.
10.	BANČNA POLITIKA
Banka bo tudi v letu 1986 pod ugodnejšimi pogoji kreditirala izvoz in kmetijsko proizvodnjo ter dajala prednost naložbam, ki bodo
usmerjene v izvoz in kmetijsko proizvodnjo. Banka bo s svojo politiko pospeševala dohodkovno povezovanje med OZD. Na področju kreditiranja občanov bo banka pospeševala stanovanjsko izgradnjo, razvoj drobnega gospodarstva in zasebnega kmetijstva.
11.	UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA
Vse posege v prostor bomo izvajali v skladu s politiko urejanja prostora in opredeljenimi.nalogami in cilji iz srednjeročnih in dolgoročnih planskih dokumentov.
Zagotovili bomo varovanje kmetijskih zemljišč in drugih dobrin splošnega družbenega pomena ter poskrbeli za varstvo okolja.
V letu 1986 bo izdelan predlog za ureditev centralnega odlagališča odpadkov v Ljutomeru.
Z vidika varstva okolja bomo pred izgradnjo hidroelektrarn na Muri, na osnovi izdelanih študij pripravili pregled prikazanih vplivov na okolje in okvirno sodelovali, da bodo odstranjeni vsi negativni vplivi.
12.	POLITIKA SKLADNEJŠEGA RAZVOJA OBČINE
Nadaljevali bomo s politiko skladnejšega razvoja vseh območij v občini in ustvarili možnost za intenzivnejši razvoj tistih, ki v razvoju zaostajajo.
V ta namen bomo predvsem preko programov SIS s področja gospodarskih in družbenih dejavnosti, z združevanjem sredstev OZD in prispevki občanov pospeševali posodobitev in izgradnjo cestnega, vodovodnega in električnega omrežja, ter skrbeli za nadaljnji razvoj družbene infrastrukture izgradnjo in posodobitev šol, vrtcev, kulturnih domov in telesnokulturnih objektov. Referendumski program za obdobje 1986—1990, ki delno zajema naloge iz zgoraj navedenih področij se bo začel izvajati v letu 1986.
Na področju gospodarskih dejavnosti bomo pospeševali predvsem na manj razvitih območjih razvoj drobnega gospodarstva, turizma in organizirane kmetijske proizvodnje, za kar bodo skrbeli vsi podpisniki, ki jih za navedena področja določa Dogovor o temeljih družbenega plana občine Ljutomer za obdobje 1986—1990.
V letu 1986 se bo začel izvajati dogovor o financiranju dejavnosti v krajevnih skupnostih, sprejet za obdobje 1986—1990, ki bo urejal področje financiranja funkcionalne dejavnosti v KS, vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov ter zagotavljanje sredstev za financiranje razvojnih programov na manj razvitih območjih občine Ljutomer.
13.	SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
Nadaljevali bomo s krepitvijo družbene samozaščite ter varnostne in obrambne pripravljenosti delovnih ljudi in občanov. V skladu z materialnimi možnostmi bomo izpopolnjevali sistem obrambno-za-ščitnega usposabljanja ter povečali sposobnost nosilcev gospodarskih in družbenih dejavnosti za delo v spremenjenih razmerah.
14.	NOSILCI IN UKREPI ZA IZVAJANJE NALOG
Za ižvajanje nalog iz resolucije so odgovorni Vsi samoupravni organi in nosilci planiranja v organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih in krajevnih skupnostih, kakor tudi Izvršni svet in Skupščina občine ob sodelovanju družbenopolitičnih organizacij v občini.
V ta namen bodo vse samoupravne organizacije in skupnosti pripravile svoje dokumente o izvajanju plana v letu 1986 in pri tem upoštevale usmeritve in naloge občinske in republiške resolucije in njunih spremljajočih dokumentov.
Izvršni svet SO Ljutomer bo sproti spremljal, analiziral in,poročal skupščini občine o izvajanju nalog opredeljenih s to resolucijo, zato zavezuje vse nosilce planiranja, da vsake tri mesece poročajo o uresničevanju načrtovanih nalog, zlasti s področja zaposlovanja, gibanja fizičhega obsega proizvodnje, investicijskih vlaganj ter o realizaciji ostalih nalog predvidenih v letu 1986.
15.	DRUGI DOKUMENTI K RESOLUCIJI
Naloge iz resolucije bodo podrobneje opredeljene v naslednjih dokumentih:
—	usklajeni plani OZD, SIS, KS za leto 1986,
—	plan izvoza in uvoza po OZD za leto 1986,
—	setveni načrt,
—	načrt zaposlovanja po OZD za leto 1986,
—	plan investicijskih naložb za leto 1986
—	dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1986,
—	dogovor o izvajanju politike splošne porabe na ravni občine,
—	dogovor o usklajevanju davčne politike občin v SR Sloveniji za obdobje 1986—1990,
—	odlok o proračunu občine Ljutomer za leto 1986,
—	program izvajanja politike cen v občini Ljutomer za leto 1986,
—	obrambno razvojni načrt občine za leto 1986.
Številka: 30—1/82
Datum: 17/2-1986
Predsednik
Skupščine občine Ljutomer
Emil KUHAR, 1. r.
67
Na podlagi 205. in 324. člena Statuta občine Gor. Radgona je skupščina občine na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 13. 2. 1986 sprejela
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA OBČINE GORNJA RADGONA
1.	člen
Spremeni in dopolni se statut občine Gor. Radgona, Ur. objave št. 41/81.
2.	člen
— 2. odstavek 36. člena se spremeni tako, da glasi:
»Delegacije se oblikujejo, volijo in odpokličejo v skladu s predpisi o volitvah in delegiranju v skupščine«.
3.	člen
2.	točka 51. člena se spremeni tako, da glasi:
»Delovni ljudje-kmetje, ki združujejo svoje delo in delovna sredstva v zadrugah in v drugih oblikah trajnejšega sodelovanja z organizacijami združenega dela, oblikujejo svoje delegacije skupaj z delavci v zadrugah oziroma organizacijah združenega dela, s katerimi trajneje sodelujejo«.
Za drugo točko 51. člena se doda nova 3. točka, ki glasi:
»Delovni ljudje, ki delajo v obrti in drugi podobni dejavnosti delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupno z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva ter delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno 10t poklic opravljajo umetniško ali drugo kulturno dejavnost, oblikujejo delegacije v skladu s predpisi o volitvah in delegiranju v skupščine«.
— Zaporedje ostalih točk 51. člena se ustrezno spremeni.
4.	člen
IX. Poglavje — Splošna ljudska, obramba in družbena samozaščita se v celoti črta in nadomesti z naslednjim besedilom:
1.	Občina organizira splošno, ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in ugotavlja, da se obrambni in samozaščitni interesi družbe uveljavljajo na vseh področjih gospodarskih in družbenih dejavnosti in v vseh oblikah samoupravnega organiziranja delavcev, delovnih ljudi in občanov, v primeru agresije pa vodi splošni ljudski odpor na svojem območju.
Občina sprejema organizacijske, materialne, kadrovske in druge ukrepe za razvoj in krepitev TO, narodne zaščite, civilne zaščite in službe za opazovanje in obveščanje ter za pripravljanje in usposabljanje delavcev, delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in društev za vodenje oboroženega boja in drugih oblik odpora, za preprečevanje in odpravljanje izrednih razmer, za zaščito in reševanje ljudi in materialnih dobrin ter za delo v vojni in izrednih razmerah.
2.	Občina se organizira in pripravlja za obrambo pred agresijo, za preprečevanje in odpravljanje izrednih razmer in drugih nevarnosti za državo, za'reševanje ob naravnih in drugih hudih nesrečah in v ta namen organizira TO, narodno zaščito in civilno zaščito, usmerja obrambne priprave in družbeno samozaščito, delovanje vseh delavcev, delovnih ljudi in, občanov, samoupravnih organizacij in skupnosti in državnih organov na svojem območju in določa svoje obrambne in varnostne načrte v skladu z zakonom ter z obrambnimi in varnostnimi načrti širših družbenopolitičnih skupnosti.
V primeru izrednih razmer ali drugih nevarnosti za državo sprejema občina ukrepe za njihovo odpravljanje ob naravnih in drugih nesrečah za zaščito in reševanje ljudi in materialnih dobrin, v vojni pa organizira in vodi splošni ljudski odpor.
3.	Pravice in dolžnosti občine na področju SLO in DS razen pravic in dolžnosti, ki jih izvršujejo pokrajinski organi za SLO in DS, izvršujejo v mejah svoje pristojnosti, določene z zakonom:
—	občinska skupščina
—	svet za SLO in DS
—	komite za LO in DS
—	izvršni svet SO
—	upravni organ za LO in drugi upravni organi
—	občinski štab za TO
—	občinski štab za civilno zaščito
—	med vojno pa tudi predsedstvo skupščine.
4.	Za odkrivanje in spremljanje vseh vrst naravnih in drugih nesreč, izrednih razmer in drugih nevarnosti vojnih akcij, ki lahko ogrožajo prebivalstvo, oborožene sile, materialne in druge dobrine ter za obveščanje o teh nesrečah in nevarnostih organizira občina službo za opazovanje in obveščanje. ,
Organizacijo in delovanje službe za opazovanje in obveščanje določi izvršni svet skupščine občine.
5.	Za uresničevanje nalog na področju SLO in DS sodeluje občinska skupščina s skupščinami občin Pomurja: Lendavo, Ljutomerom in Mursko Soboto ter z njimi skupaj ustanovi pokrajinski odbor za SLO in DS kot skupni medobčinski organ.
Pokrajinski odbor skrbi za izvajanje in usklajevanje obrambnih
priprav ter aktivnosti in ukrepov družbene samozaščite, ki so skupnega pomena za občine Pomurja.
6.	Skupščina občine imenuje skupaj s skupščinami občin Lendava, Ljutomer in M. Sobota, na predlog Medobčinskega komiteja ZKS za Pomurje, tudi pokrajinski komite za SLO in DS.
- Pokrajinski komite za SLO in DS ocenjuje varnostne in vojno politične razmere in na tej podlagi usmerja in usklajuje obrambne priprave in aktivnosti družbene samozaščite pokrajine v skladu z nalogami, ki so mu jih poverile občine ustanoviteljice.
5.	člen
— v 4. alineji 237. člena se za besedami enot za zveze črtajo besede:
»in sistema za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje« in se nadomestijo z besedami: »službe za opazovanje in obveščanje«.
6.	člen
— 2. odstavek 239. člena se spremeni tako, da se njegov zadnji stavek nadomesti z novim besedilom, ki glasi:
»Predsednik in podpredsednik sta izvoljena, če sta dobila večino glasov delegatov vsakega zbora«.
7.	člen
V 1. in 4. vrsti 249. člena se za besedo »odlokom« dodata besedi »ali sklepom«.
8.	člen
V 252. členu se številka »9« nadomesti s številko »13«.
9.	člen
Besedilo 253. člena se črta.
10.	člen
V četrtem odstavku 254. člena se besedili 19. in 21. alineje spremenita tako, da glasita:
—	»določa organizacijo službe za opazovanje in obveščanje in organizacijo upravnih zvez v občini ter način delovanja in uporabe zvez v vojni, v izrednih razmerah in neposredni vojni nevarnosti«.
—	»predlaga finančna sredstva, ki so potrebna za izvrševanje obrambnega načrta za pripravo teritorialne obrambe, civilne zaščite, službe za opazovanje in obveščanje, upravnih zvez ter drugih sestavin splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite za zagotovitev blagovnih rezerv in za financiranje določenih priprav v dejavnostih, ki so skupnega ali posameznega pomena za obrambno, varnostno in samozaščitno pripravljenost občine«.
11.	člen
— 258. člen se spremeni tako, da glasi:
»Za predsednika, podpredsednika in člana izvršnega sveta so izvoljeni kandidati, ki dobijo večino glasov vsakega zbora občinske skupščine«.
12.	člen
— v 1. alineji 5. odstavka 272. člena se besede: »v vojni in v izrednih razmerah nadomestijo z besedami: »v neposredni vojni nevarnosti in vojni ter v izrednih razmerah«.
13.	člen
—	v 3. odstavku 275. člena se besedilo 8. alineje spremeni tako, da glasi: »pripravlja organizacijo in skrbi za delovanje službe za opazovanje in obveščanje ter dopolnilno opazovalno omrežje«.
—	v 10. alineji pa se besedilo za besedami »v civilni zaščiti« spremeni tako, da glasi: »službe za opazovanje in obveščanje in v narodni zaščiti«.
14.	člen
— 279. člen se spremeni tako, da glasi:
»Za opravljanje strokovnih nalog in drugih opravil za zbore občinske skupščine, izvršni svet in njuna delovna telesa ter za kadrovsko službo se lahko ustanovijo strokovne službe«.
Številka: 011-2/80-SO
Datum: 13. 2. 1986
PREDSEDNIK
Skupščine občine G. Radgona
Jože KOLBL
68
Na osnovi 3. člena zakona o samoprispevku (Ur. list SRS št. 35/85) 8. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS št. 23/77) in 28. člena statuta krajevne skupnosti Radoslavci je skupščina krajevne skupnosti Radoslavci, na seji dne 14. 2. 1986 po predhodni odločitvi na zboru delovnih ljudi in občanov krajevne skupnosti sprejela
STRAN 18 VESTNIK, 6. MARCA 1986
SKLEP o razpisu referenduma o uvedbi samoprispevka na območju krajevne skupnosti Radoslavci
1.	člen
Razpiše se referendum za območje krajevne skupnosti Radoslavci za naselja Radoslavci, Godemarci, Precetinci in Sitarovci. Referendum bo v nedeljo dne 16. 03. 1986 od 07. do 19 ure na glasovalnih mestih, ki jih določi volilna komisija.
2.	člen
Sredstva zbrana s samoprispevkom, v predvideni višini 9.000.000, dinarjev, se razdelijo v razmerju 45:45:10 in sicer se nameni 45 % za začetek gradnje telefonskega omrežja v krajevni skupnosti 45 % za modernizacijo ceste v Radoslavcih in gramoziranje krajevnih cest 10% pa izgradnjo orodjišča in pravilo gasilslcega doma v Prece-tincih.
3.	člen
Sredstva, ki se zberejo nad predvidenim zneskom iz drugega člena se v celoti uporabijo za financiranje referendumskega programa.
4.	člen
Samoprispevek se uvede za dobo 5 let in sicer od 1. 09. 1986 do 31. 08. 1991.	'
5.	člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju KS Radoslavci od v tem členu navedenih osnov, v naslednji višini:
—	3 % od neto OD iz delovnega razmerja oz. nadomestil;
—	3% od neto pokojnin;
—	7 % od katasterskega dohodka za katerega se plačuje davek;
—	3 % od davčne osnove in neto OD iz samostojnega opravljanja obrtnih, intelektualnih in drugih dejavnosti;
—	3 % od povprečnih OD v občini v vsakem preteklem letu občani, ki so na začasnem delu v tujini.
6.	člen
Samoprispevka so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen zakona o samoprispevku.
7.	člen
Delavcem na začasnem delu v tujini, ki imajo stalno bivališče na območju KS Radoslavci, bo v pripravljalnem postopku za razpis referenduma posredovan program, ki bo vseboval namen, vrsto, osnovo in višino samoprispevka ter čas za katerega se samoprispevek uvaja.
8.	člen
Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem računu KS Radoslavci.	'
9.	člen
Za razporejanje s samoprispevkom zbranih sredstev se pooblašča svet krajevne skupnosti, ki je tudi odgovoren za izvajanje referendumskega programa.
Nadzor nad zbiranjem in uporabo zbranih sredstev opravlja skupščina krajevne skupnosti, kateri je dolžna najmanj enkrat letno poročati svet krajevne skupnosti.
10.	člen
Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani, ki so vpisani v volilnem imeniku in delovni ljudje, ki še nimajo splošne volilne pravice, če so v delovnem razmerju in imajo stalno bivališče na območju Krajevne skupnosti Radoslavci.
11.	člen
Rezultati o izidu referenduma se ugotavljajo skupno za celotno krajevno skupnost Radoslavci, ne pa po posameznih voliščih ali vaseh.
12.	člen
Volilci glasujejo neposredno in tajno z glasovnicami, ki vsebuje naslednje besedilo:
GLASOVNICA za glasovanje na referendumu dne 16. 03. 1986 o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za začetek gradnje telefonskega omrežja na območju KD Radoslavci, za modernizacijo ceste v vasi Radoslavci in gramoziranje krajevnih cest ter za izgradnjo orodjišča in popravilo gasilskega doma v Precetincih.
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, Ki stalno prebivajo na območju KS Radoslavci, od v sklepu navedenih osnov v naslednji višini:	-%
—	3 % od neto osebnih dohodkov iz delovnega razmerja oz. nadomestil;
—	3 % od neto pokojnin
—	7 % od katasterskega dohodka za katerega se plačuje davek;
—	3 % od neto OD in davčne osnove iz samostojnega opravljanja obrtnih, intelektualnih in drugih dejavnosti;
—	3 % od povprečnih OD v občini v vsakem preteklem letu občani, ki so na začasnem delu v tujini.
Plačila samoprispevka so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen zakona o samoprispevku.
GLASUJEM
»ZA«	»PROTI«
Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka oz. besedo »PROTI«, če se z uvedbo samoprispevka ne strinja.
13.	člen
Glasovnice morajo biti overjene s pečatom KS Radoslavci.
14.	člen
Za izvedbo tega sklepa skrbi volilna komisija krajevne skupnosti. Pri izvedbi referenduma se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah in delegiranju v skupščine.
15.	člen
Poročilo o izvedbi referenduma in o rezultatih glasovanja objavi volilna komisija.
16.	člen
Skupščina krajevne skupnosti Radoslavci sprejme sklep o uvedbi samoprispevka, če se bo večina volilcev iz območja krajevne skupnosti odločila za uvedbo krajevnega samoprispevka.
17.	člen
Ta sklep začne veljati z dnem objave v LIradnih objavah pomurskih občin.
Radoslavci, 14. 02. 1986
Predsednik skupščine KS
Franc Tomanič
69
Na osnovi 142. člena Zakona o sistemu družbenega planiranja (Uradni list SRS št. 1/80) in 265. člena Statuta občine Lendava (Uradne objave št. 37/81) je Skupščina občine Lendava na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 12. 12. 1985 sprejela
SKLEP o sprejemu dolgoročnega plana občine Lendava za obdobje 1986—2000
1.
Sprejme se dolgoročni plan občine Lendava za obdobje od leta 1986 do 2000.
t
2.
Sestavni del dolgoročnega plana občine Lendava je kartografsko gradivo, ki gaje izdelal Zavod za urbanizem Maribor pod št. 1367/85. Celotna dokumentacija je na vpogled na Komiteju za družbeno planiranje in Oddelku za urbanizem, komunalne in gradbene zadeve občine Lendava.
3.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Datum: 12. 12. 1985
Številka: 30-3/81
Predsednik
Skupščine občine Lendava Mirko HAJDINJAK 1. r.
70
POPRAVEK
Sklepa o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Bratonci.
V Sklepu o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Bratonci, objavljenem v Uradnih obj., št. 5 z dne 20. 2. 1986 se:
1)	4. člen pravilno glasi:
Samoprispevek se uvede za dobo 5 let in sicer od L 6.1986 do 31. maja 1991.
2)	6. alinea 5. člena pravilno glasi:
2%mesečno od povprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji občani, ki so na začasnem delu v tujini.
Bratonci, 21. 2. 1986	S/
Predsednik Skupščine
KS BRATONCI
Jerebic Štefan, 1. r.