List 42.
Zakaj pa ne sadnih dreves po mejah na polji?
Za tako stvar potegovati se, ki ima obilo nasprotnikov, ni ravno prijetna reč; vendar se lotim tudi jez tega, ker po skušnjah vem, da se sadne drevesa ob ozarah (mejah) na polji zasajene dobro ponašajo; če se pa ne, niso tega drevesa krive, ampak le slabo gleštanje in sajenje.
Pred vsem drugim moramo tukaj omeniti, da ni vsaki svet za sadjorejo dober. Za sadne drevesa slaba je njiva, kjer je dobra zemlja plitva, pod njo pa lapor, mastna ilovica, pesek, kremen in je polna kamnatih šiber; na tako njivo znaš s pridom le takrat sadne drevesa saditi, če za nje po 3 čevlje globoke in v premeru po 8 čevljev široke jame skoplješ, jih z rodovitno zemljo napolneš, in na to še le drevesa sadiš. Dobra zemlja za sadne drevesa je poldrugi do dveh čevljev debela dobra zemlja, ktero naš kme-tovavec: ,,dobri svet za rž" imenuje; posebno dobra in pripravna je ravno tako debela prst, ki se prilega ječmenovi in pšenični setvi; toda ne sme v globočini od pol-tretjega do treh čevljev premočvirna biti, ker po tem bi jele drevesa, ako bi njih korenine na mokre tla zadele, bolehati in od leta do leta bolj hirati in bi se zgodaj posušile. Na dober svet gre jablane in hruške saditi; če je pa zemlja zlo težka in mastna, se hruške bolje obnašajo kakor jablane.
Dalje se morajo sadne drevesca s posebno skrbjo od-birati. V pognojeni zemlji izrejene drevesca imajo gobov les, spremenljivo vreme jim škoduje; ravno tako ne gre drevesc, ktere so v pokritih in gorkih legah, ali pa v lahki zemlji izrastle, v težko zemljo in v ojstre in mrzle kraje saditi.
Pri sajenji drevesc se mora ua to gledati, da se ne sadijo fflobokeje v zemljo, kakor so v drevesnicah rastle. Daljava dreves enega od druzega se mora tako urediti, da stoje jablane ali hruške po mejah po 5 sežnjev saksebi, češplje in slive po 3 sežnje; če se pa jablane in hruške po prostih krajih sade, naj se drevo od drevesa po S čevljev narazen posadi.
Dalje se morajo drevesca, posebno dokler so še šibke, z močnimi in dovelj visokimi kolmi previditi, da jih pa živina ne poškodje, ali pa pozimi zajec ne obje, se morajo z gostim trnjem ovezati. Ravno tako se mora o gnojenji paziti, da ne pride frišni gnoj do korenin; pri oranji in vla-čenji je pa tudi na to gledati, da se debla ne ranijo in korenine ne opraskajo in potrgajo.
Najvažniša reč pri poljski sadjoreji je pa, da se od-bero za to pripravne plemena. Po polji sadi le jablane in hruške, po mejah med njivami pa češplje in slive. Od vsacega teh sadnih plemen se morajo pa take sorte jemati, ktere so pozneje zrele, kakor drugi poljski pridelki, ker bi se, če bi bilo sadje pred zrelo, kakor poljski pridelki, obilo žita in druzih pridelkov pomendralo, in sadje bi se ne dalo nikdar popolnoma spraviti, ker bi ga obilo z dreves popadalo in med poljskimi pridelki ostalo. Tudi tacih plemen ne gre po mejah in na polje saditi , kterih sadje je lepe žive barve, in memogredoče preveč ua-se vleče.
Drevesa, ktere se med njivami sade, morajo visoke rasti biti, in zato se morajo že v drevesnicah izrediti, da jih živinče, če so od tal do vrha po kakih 7 sežnjev visoke, o poljskih opravilih ne more objedati in poškodovati. Tudi se morajo le take plemena odbrati, kterih veje bolj na k v is k o kakor na širjavo rastejo, ali pa take, kterih krona ni tako košata, in poljskim pridelkom manj sence prizadene. Vse te lastnosti imajo skoraj vse hruševe plemena, posebno pa: brgamota zimska, brgamota debela jesenska, brgamota rudeča, apotekarca dišeča poletna, apo-tekarca jesenska rumena, puternica rudeča, bela jesenska, citronka debela jesenska. Jabelka pa: štetinarji, kosmači, mošanegarji itd.
Samo po sebi se razume, da se morajo sadne drevesa, ki so med njivami posajene, s tako skrbjo obdelovati in gleštati, kakor na vrtu, posebno se morajo jabelkom in hruškam , dokler so še mlade drevesca , preobilne mladike in veje, ki križem rastejo, trebiti, pri češpljah pa trnove mladike pridno odrezovati.
Ako se vse to natanko dopolne, ne bodo med in nad poljskimi pridelki zasajene drevesa nobene škode prizadjale, iobro se mu bodo obnašale in bogato obrodile.