,ir_. ^rk AkJ ]{0 G'3-8 ~e,*w of- a.: Mjj* spirit FOR€16N IN /UAGf ONLY ORiovi m Serving Cbicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, SLOV€NIAN NO1. 28 Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denvef/§^ah^l5^fM^^^oeiiU, tty, Puebio. HockSpring* CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, FEBRUARY 23, 1978 LETO LXXX — vol: LXXX Ciprski predsednik predlaga egiptskemu prijateljski razgovor Ciprski predsednik je predložil egiptskemu prijateljski pogovor za poravnavo spora v zvezi z nastopom egiptskili komandosov. NIKOZIA, Ciper. — Spyros Kyprianou je pozval predsednika- Egipta, Anvar j a Sadata na razgovor, na katerfem. bi prijateljsko poravnal spor, ki je nastal v zvezi s' poskusom egipt-skega vojaškega oddelka rešiti ialce na letališču Larnaca pre-ieklo nedeljo iz rok teroristov ki sla dan preje umorila egipt* skega novinarja, | urednika lista A! Ahram in osebnega prijatelja predsednika Sadata Yousee-fa el-Sebaei. Nastop ciprske Narodne gar-c^e proti egiptskim komando-scm, tekom katerega je bilo 15 egiptskih vojakov mrtvih, je E-gipt tako prizadel, da je prekinil s Ciprom diplomatske stike. Ciper je ujete egiptske vojake, ranjence in trupla padlih pustil pretekli ponedeljek odpeljati domov. Včeraj so padle z vse-častmi ob navzočnosti, predsednik^ Sadata, vse vlade in vojaških vodnikov v Kairu položili k večnemu počitku. Ciprski predsednik je zanikal egiptske trditve, da, je Ciper do-v°lil prihod egiptskega .vojaškega oddelka na letališče Lamaco reševat talce* iz rok palestinskih teroristov. Sadata je pozval, naj pomiri egiptsko javnost in poskuša z njim obnoviti stare od-hose prijateljstva med obema državama. Na letališču Larnaca naj bi kila istočasno z egiptskim vojaškim oddelom tudi izbrana skupina 12 članov Palestinske osvobodilne organizacije pod poveljstvom načelnika osebne varnostne straže predsednika PLO Y. ■Arafata. Po poročilu Washington Post naj bi ta skupina PLO streljala na egiptske vojake, ko so hiteli proti letalu s talci in teroristoma. Ciprska vlada je zanikala vsako sodelovanje oddelka PLO. Organizirano zločinstvo v Izraelu seglo na široko TEL AVIV, Izr. — Izraelska ^ adna. komisija, ki je preisko-vala organizirano zločinstvo, je Prišla do zaključka, da je to seglo na široko in da uživa ponekod tudi sodelovanje nekaterih rrradnikov. Zadnje dni objavljeno poroči-° le komisije trdi, da organizirano zločinstvo zasluži letno kar Po čedne milijone. Komisija u-gotavlja, da je potrebno izvesti odločne reforme v policiji in v davčni upravi, predno bo mogo-uspešno nastopati proti orga-Mziranemu zločinstvu. ■-----o----- Izgredi v Iranu Teheran, Ir an. — V mestu aibris, drugem naj večjem ‘ine-s u Irana, je prišlo koncem ted-da do izgredov in neredov, tekom katerih je bilo 9 oseb mrt-pa ranjenih. Izgrede naj , katere ^so pred- pis zahodnih držav na listini, ki v pravo smer”. S tem so ZDA s^avlia^e glavno vprašanje raz- priznava obstoječe meje v Evro-zavzele do sporazuma v Ro- Pravljanja na konferenci. Zahod pi in s tem sovjetske osvojitve deziji podobno stališče kot ie stavi1 sv,°-ie Freflloge m osnut' po drugi svetovni vojni. ke, ki pa seveda niso po volji | Moskva začenja dvomiti oklevale in je Sov3etski zvezi in n.ienim zavez‘ , nicam. Človekove pravice zaključne v vrednost Helsinkov Nekateri zahodni opazovalci sodijo, da prihajajo v Moskvi do toeriška eskadra ¥ Brežrijev sprejel Libijca ^dijskefil ©SeaHi MOSKVA, ZSSR. — Predsed- WASHINGTON, D.C. — Sku-nik ZSSR Leonid Brežnjev je pina štirih ameriških vojnih la- pretekli teden sprejel predsednika libijske vlade Abdel Salerna Jallouda, ki je bil v Sovjetski zvezi na uradnih razgovorih. Poročilo o sprejemu1 pravi, da sta oba, Brežnjev in Jalloud, obsodila Sadatov napor za, dosego sporazuma med Arabci in Izraelci kot “škodljiv arabskim ljudstvom”. Prodaja loterijskih listkov v Ohiu pada CLEVELAND, O. — Vodstvo državno loterije poroča, da je prodaja loterijskih listkov padla na naj nižjo raven v vsem času, od kar je bila državna loterija uvedena. Del vzroka vidijo v slabem vremenu preteklih tednov, del pa v upravnih težavah in pomanjkljivem vodstvu loterije. * v dij, križarke Fox in treh rušilcev, je priplula v Indijski ocean uradno v okviru rednega programa, po sodbi opazovalcev pa, da pokaže s svojo prisotnostjo v bližini vzhodne Afrike odločnost, ZDA preprečiti razširitev vojne na Afriškem rogu. ZDA so dobile zagotovilo Sovjetske zveze in Etiopije, da etiopske čete ne bodo prešle somalijske meje, pa obstojajo dvomi, če bosta obljubo držali. ----—o------- Sovjetija povabljena na vojaške vaje NATO OSLO, Norv. — Norveško zunanje ministrstvo je objavilo da bo Sovjetska, zveza prvič poslala na povabilo NATO svoje opazovalce na vojaške vaje NATO na Norveškem prve dni prihodnjega meseca. Velika Britanija, četudi so začetku nekaj poslanik ZDA pri ZN Andrew Young ta sporazum odklonil kot neuporaben in škodljiv. I Sovjetija ne mara RIAD. S. Arab._____Črpanje pe- izjave, ki bi omenjala neizpol- ' zaključka, da so v Helsinkih več troleja je v Savdski Arabiji njevanje določil o človekovih izgubili, kot dobili, ko so gledali pretekii mesec doseglo nami- pravicah, sprejetih v Helsinkih'v prvi vrsti na priznanje cbsto-žjc raven v zadnjih dveh le- lete 1975. Se manj je seveda pri- ječih meja, pa se niso dovolj tih, ko ponudba daleč presega .Plavljena sprejeti kak sklep o menili na v “tretji košari” spre-povpraševanje po njem. ,povečanem jamstvu, da še bodo jete obveznosti. To spoznanje je JERUZALEM. Izr. — Izraelska države podpisnice helsinških li- prepozno, ker zaključki v Hel-vlada se je izjavila za obnovo stin teh določil držale v bodoče, sinkih so bili podpisani in je se-pogajanj z Egipt, m tako v' Zahodne države, med njimi daj treba z njimi živeti, vojaškem kot v političnem od- ZDA in Kanada, ter do neke ' Sovjetska zveza se je najbolj boru. S temi predlogi je odle-’mere tudi nevtralne države, gnala za evropsko varnostno tel od tu v Kairo včeraj ame- vztrajajo pri zahtevi, da mora v konferenco, ko so se ji države riški državni podtajnik Alfred zaključno poročilo priti vsaj Zahodne Evrope upirale in ZDA Atherton. Pričakujejo, da se splošna ugotovitev o neizpolnje-)niso kazale za njo kake vneme. Zahodne države so pristale na bo pred koncem tedna vrnil vanju določil helsinške listine o z egiptskim odgovorom. človekovih pravicah ter podroo- W A SHIN G TON, D.C. — Pred- na obveza za bodoča izboljšanja stavniški dom je izglasoval pri izpolnjevanju človek ovih 250 milijonov dolarjev poseh- pravic. nih sredstev za mašitev lu- Sovjetska zveza in satelitske kenj in jam na javnih cestah, države so pred odločitvijo, ali ki jih je ustvarila izredno naj pristanejo na to, da ima svet trda zima. Jam in lukenj naj pravico soditi o njihovem pobi bilo nad 160 milijonov, ko stopanju z oporečniki ali ne. Do-jih je v povprečni zimi le slej so v Moskvi vztrajno trdili, okoli 95 milijonov. Nobena da je to notranja zadeva ZSSR, država ne more dobiti iz odo- ki nikogar nič ne briga. konferenco in sprejele sklep o priznanju obstoječih državnih meja šele. ko je Sovjetska zveza pristala na povečanje stikov med Zahodom in Vzhodom in na človekove pravice, obsežene v “tretji košarici” helsinških za-kl j učkov. Posredovanje Giscarda in Tita Trdovratno upiranje Sovjet- brene vsote več kot 7%, pa Zahodne države pri tem od- ske zveze zaključni izjav: kon- ne manj kot 0.5%. Senat je klanjanju kažejo na določila li-o tem zakonskem predlogu stine, podpisane v Helsinkih tu-šele začel razpravljati. di po Sovjetski zvezi in njenih LR KITAJSKA PREHAJA TUDI V ZUNANJI POLITIK! HA POT STVARNOSTI bremenski prerok Postopna pooblačitev z verjetnostjo naletavanja snega poz-J10 Popoldne, ponoči in delno še udi jutri. Najvišja temperatura okoli 27 F (-3 C). HONG KONG. — Novi vodniki Ljudske republike Kitajske so v domači politiki opustili neprestano revolucijo, ki naj se sama v sebi obnavlja, začeli razvijati gospodarstvo in voditi notranjo u-pravo na temelju stvarnosti in skušnje. V gospodarstvu so povišali plače in priznali u-spesnejšim pri delu posebne nagrade, ki naj povečujejo pobudo za vztrajnejši napor, v vzgoji in šolstvu so se vrnili na pot umirjenosti in načrtnosti, ki naj omogoči šolanje novih strokovnjakov in znanstvenih raziskovalcev. Postopno so začeli tudi v zunanji politiki tipati za novimi potmi. Pri tem se zvestejše držijo Maovih načel in vodil. Prvi podpredsednik vlade Teng Hsiao^ping je zadnjič obiskal Burmo in Nepal, povsod je skušal napraviti čim boljši vtis, ki bi naj pomagal doseči redne sosedske odnose, pa se ogibal vsakih večjih obljub in obveznosti za LR Kitajsko na polju gospodarskega sodelovanja. V Pekingu se zavedajo, da so njihova sredstva skromna in omejena ter jih ne morejo trošiti drugod. Ni pričakovati, da bi se LR Kitajska pod nasledniki Mao Cetunga lotila kakega gospodarskega načrta, kot je biM gradnja 1160 milj dolge železnice iz Dar-es-Salaama do bakrenih rudnikov v Zambiji, najdaljše železnice v A-friki, zgrajene v zadnjih desetletjih. Peking se v mednarodni politiki drži Maovega gledanja, da je svet razdeljen v tri dele, v bloka vodilnih sil ZDA in ZSSR ter v skupinb držav Tretjega sveta, kamor spada tudi LR Kitajska. V Tretjem svetu je bil posebno dejaven pokojni predsednik vlade Ču En-laj. Mao se je odločil za vzpostavo stikov z ZDA, ko se je spuščal v vedno ostrejši spor s Sovjetsko zvezo. Ko je LR Kitajska pod Ma-om vztrajno podpirala Albanijo kot svojo postojanko v Evropi, pa zavračala Jugoslavijo, je nova vlada LR Kitajske postopno začela rahljati vezi z Albanijo, pa izboljševati odnose z Jugoslavijo. La- ni je povabila na obisk predsednika SFR Jugoslavije Josipa Broza Tita in ga sprejela z vsemi častmi. Pri tem je kazala izredno zanimanje tudi za jugoslovanski samoupravni sistem. Nekateri so ugibali, če' morda ne vidi v njem tudi novo pot za LR Kitajsko, ki bi naj pospešila gospodarski razvoj in napredek. Novi vodniki LR Kitajske so namreč odločeni pospešiti razvoj in napraviti iz Kitajske do konca tisočletja moderno gospodarsko razvito državo. Ta cilj je postavil še pokojni predsednik vlade Ču En-laj. LR Kitajska je nedavno sklenila trgovinski dogovor z Evropsko gospodarsko skupnostjo ter trgovinsko pogodbo z Japonsko za dobo 8 let, ko bi naj medsebojna trgovina dosegla 20 bilijonov dolarjev vrednosti. LR Kitajska bo dobavljala Japonski olje in premog, Japonska pa bo to plačevala z industrijskimi napravami, stroji in industrijskimi izdelki. Peking je pod- pisal pogodbo o tehnološkem sodelovanju s Francijo, prvi tek sporazum s kako zahodno državo. V času Mao Cetunga so se Kitajci bali vsakega naslanjanja na kako tujo državo, ker so bili razočarani nad Sovjetsko zvezo, ki je po nastanku spora med Moskvo in Pekingom poklicala domov vse svoje strokovnjake in prekinila vsako sodelovanje. Sedanji vodniki so izgleda to skušnjo preboleli. V Pekingu bi radi pospešili normalizacijo diplomatskih stikov in odnosov z ZDA, pa čakajo, ko vidijo, da ima Washington težave doma pri iskanju priložnosti za rahljanje svojih vezi s Tajvanom. Odnosi Pekinga do Moskve so se komaj . kaj spremenili Ostali so sovražni, kot so bili, prepiri med obema so česti, glasni in ostri. LR Kitajska se pod nasledniki Mao Cetunga postopno vedno bolj odpira svetu in skuša po tej poti dobiti možnosti za pospešenje svojega razvoja v moderno državo. ference v Beogradu, ki bi ome-jala človekove pravice, je pripravilo predsednika Francoske republike Giscarda, da se je, privatno obrnil na predsednika ZSSR L. I. Brežnjeva in ga skušal pripraviti do popuščanja. Francoz je poudaril pomen beograjske konference za nadalnje sodelovanje med Zahodom in Vzhodom, ki je važno in koristno tudi za Sovjetsko zvezo, zlasti v pogledu gospodarskega sodelovanja in medsebojne trgovine. Nič manj važno je sodelovanje v mednarodni politiki, kjer se tarejo koristi Zahoda in Vzhoda, kot trenutno v Afriškem rogu in na Srednjem vzhodu. Dobri odnosi so potrebni tudi za dosego novega sporazuma med ZDA in ZSSR o omejitvi jedrskega strateškega o-rožja. Tudi predsednik SFRJ Tito se je obrnil s posebnim pismom na Brežnjeva in ga pozval, naj o-mogoči sporazum o zaključni izjavi konference, ki se vrši v glavnem mestu SFR Jugoslav!' iz Clevelanda in okolice K molitvi— Članice Oltarnega društva in članstvo Marijine legije pri Mariji Vnebovzeti so vabljeni v Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. jutri ob 2.30 popoldne k molitvi za umrlo Paulino Dolgan. Izbrani za nagrade— Na sestanku St. Clair Business Association včeraj je dobila glavno nagrado $325 Magdalene Mayer s 6532 St. Clair Avenue, po $25 Betty Aurich z 986 E. 78 Sr. in John Pratt s 7714 Lockyear; po $15 Bill Scobie s 6612 Bonna Avenue in A. Stem-plinski s 644 St. Lawrence Blvd.; po $10 Joe Urbas z 3922 St. Clair Avenue, Salter Pren-tera s 5411 St. Clair Avenue, Tony Rolik s 27021 Elinore, Ann Opeka z 1127 E. 71 St. in Rose Slavec s 1022 E. 76 St. Nagrade prodajalcev sta dobila $24 Mary Šuštaršič s 1194 E. 71 St. in Sl 5 Jerry’s Lounge na 6612 St. Clair Avenue. CEI bo počakala do 10. marca— Mesto Cleveland je dolžno še iz prejšnjih let Cleveland Electric Illuminating Co. z obrestmi skupno 18 milijonov dolarjev za dobavo električnega toka. Ko se je to plačilo zavleklo, se je CEI odločila za trd nastop in je včeraj na njen pritisk zvezni sodnik odredil zasego lastnine mestnega oddelka za oskrbo z elektriko. Župan D. Kucinich je to označil zs nekaj nemogočega in nepotrebnega, ker je mestni svet. prav včeraj imel na dnevnem redu razpravo o predlogu i plačilo tega dolga. Mestni svet je na seji popoldne odobril izdajo posebnih mestnih bondov za 20 milijonov dolarjev, ki naj bi služili za plačilo dolga CEI. Ta je po tem sklepu pristala pa odložitev nadaljnjega zaseganja mestnega imetja do 10. marca 1978. Levica v Franciji še vedno vodi v javnosti PARIZ, Fr. — Ta teden se ie začel uradno volivni boj, ko imajo kandidati pravico do prostega časa na radiu in televiziji. Vladna stran se prizadeva na vse načine, da bi prerečila zmago pri volitvah levici, za katero se je pri zadnjem povpraševanju izjavilo 50%, napram 45'v za vladno koalicijo. Volili bodo 490 poslancev narodne skupščine. Prve volitve, ko bodo nastopili vsi kandidati, bodo 12. marca, druge, zaključne, pa 19. marca. Za enkrat še ni sporazuma med socialisti in komunisti za medsebojno podpiranje kandidatov. konferenci je zategnjeno, če ne včasih kar ostro in napeto ter daleč od sproščenosti in dobre volje, ki je bila prisotna v prvih mesecih konference lansko jesen. Sovjetska zveza je trdo od-je. Poslanik FSRJ v Moskvi Jo- 'klonila v torek predlog držav že Smole je izročil Titovo pismo Evropske gospodarske skupno-Brežnjevu osebno in se z njim sti, pa pristala na nadaljevanje ob tej priložnosti razgovarjal razgovorov vsaj še tri dni. Ni 40 minut. izključeno, da se bo konferenca Posredujejo tudi zastopniki v Beogradu končala brez skup--nevtralnih držav, ki bi rade do- ne zaključne izjave. Tak konec segle ponovno potrditev svojih bi pomeni očitno poslabšanje v pravic v med dva bloka razde- odnosih med Zahodom in Vzho-Ijeni Evropi. Razpoloženje na dom v Evropi. /%-IVl' E RI mi— HO IVI E GI1V o . ^/UE /ivjci. M S E sr' ira a ^ B/ M meirfbami se je povprečna starost članov Politbiroja in kolje in tako je staro vedno bolj im¥iiLif 1 l/vrMvfVII\1/i partijskega tajništva dvignila, namesto da bi se zni- padalo v pozabljenje. Žala. j Letos, ali točno 18. januarja Še značilnejši je v pogledu starosti Komsomol, u- 1978, pa je pismo priromalo na-radna partijska mladinska organizacija. Zamenjali so zaj s sledečo pripombo: “Re-51 let starega Evgenija Čačelnika, ki je bil devet let ta j-!turned to Sender — Not de-nik. Nasledil ga je Boris Pašuhov, bivši podtajnik, ki liverable as addressed — No i o A A \7____________ __ • •• i j __1___ m_ • 431-0628 mSSSSmt Clevelanu, umo 44103 National ana international Circulation James V. Debevec — Owner, Publisher Published daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st 2 weeks in July NAROČNINA: Združene države: S28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav: $30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $30.00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition — $10.00 for one year. Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio No. 28 Thursday, Feb. 23, 1978 ima že tudi 44 let. Vodi mladinsko organizacijo, katere noben član ne sme biti starejši kot 30 let. Spričo tega nagrmadenega starega tkiva v sovjetskih vodilnih kadrih imajo prav tisti opazovalci, ki napovedujejo bližnji množični preporod, obsežno spremembo v vodstvu Sovjetske zveze, ki jo lahko sproži vsako poslabšanje zdravja Brežnjeva, lahko pa tudi kaj drugega, na kar sedaj nihče ne misli dosti. Ne smemo namreč pozabiti, da se je tudi Nikita Hruščev čutil do zadnjega trdno v sedlu, pa moral čez noč prepustiti vodstvo ZSSR drugim. Kadarkoli bo do spremembe v vodstvu ZSSR prišlo, bo nastopila kočljiva doba v odnosih med to in ZDA, pa morda tudi v odnosih med to in LR Kitajsko K. G. Zaton stare garde v Sovjetski zvezi Vedno pogostejše so vesti, da vodnik Sovjetske zveze Leonid I. Brežnjev ni zdrav, da se njegova bolezen slabša in da verjetno ni več daleč čas, ko ga bo prisilila k izročitvi oblasti v roke naslednika. Tudi velika večina ostalih vodilnih oseb v Sovjetski zvezi je že v letih, zato na splošno pričakujejo, da bo prišlo v ne preveč daljni bodočnosti do množične zamenjave v vrhovm sovjetske vladajoče plasti. Proučevalci Sovjetske zveze niso edini v tem, ali bo staro gardo zamenjal rod štiridesetletnikov ali petdeset-; letnikov. Kakšen bo novi rod sovjetskih vrhovnih vod- j nikov? To vprašanje zanima zlasti Washington, ko raz- j miši ja o bodočih odnosih med ZDA in ZSSR. To vpraša ^ nje pa je prav tako zanimivo in važno tudi za vse sov- j jetske sosede, zlasti še za članice njenega bloka držav, | in za, ves ostali svet- Sovjetska zveza namreč skuša pp-; vsod, kjer se ji le nudi priložnost, uveljaviti svoj vpliv m j moč, sejati komunizem in svetovno revolucijo. _ Različni poznavalci Sovjetske zveze se ne upajo : napovedati, kdo bo vse v novem vodstvu ZSSR, napove-1 dujejo pa, da bo novi rod sovjetskih vodnikov bolj iz- j šolan od sedanjega, pa tudi bolj razgledan po svetu. : Okšni zbor Baragovega doma nja. Rad si hodil v cerkev in ! stisnjen vase v klopi prebiral j jagode rožnega venca tudi v se-jdanjih časih, ko je molitev postala tako nemoderna. V veliko čast in milost si si štel, da si pri mašah sodeloval kot lektor. Prav nič se nisi upiral novim spremembam v Cerkvi, vse prepuščajoč odločbam tistih, ki so Bogu odgovorni za vodstvo duš v roke svojega Stvarnika, j Ko Ti je glavna skrb za družino odpadla in si razpolagal z več časom, si tako rad hodil v Slovensko pisarno v Baragovem domu. Vse police so Tvoje delo, z veliko ljubeznijo si knjige razporejal po njih. Z vso spošt-CLEVELAND, O. — Redni ljiv°stjo si knjige zavijal, da so Nihče ne ve. bo 11 novo sovjetsko vodstvo bolj rusko na- letni občni zbor Korporacije Ba- na p°što v ro^e naročnikov, rodno zavedno in stremeče po odprtju Sov.jetske zve- ragov dom, bo v soboto, 4. marca ^ vehkim navdušenjem si obi- 1978, ob sedmi uri zvečer v Ba- snovalcem pisarne razlagal le-ragovem domu, 6304 St. Clair P0^0 tiskane slovenske besede. forwarding order on file”. To je pa nekaj! Celih trinajst let se je pošta trudila najti naslovljenca, ki se je menda medtem preselil kam drugam in končno po vsem neuspešnem prizadevanju poslala pismo nazaj pošiljatelju. Pa naj še kdo reče, da v Ameriki pošta ni dobra! Preveč počasna je res včasih — AD dobivamo cesto tudi po par mesecev staro — toda zanesljiva in poštena pa je le in to je tudi nekaj vredno! J. D. ze svetu ter njeni modernizaciji v zahodnem smislu ali bolj komunistično pravoverno in usmerjeno v sejanje revolucije po vsem svetu. Zahodni opazovalci menijo, da bodo ZDA in Zahodna Evrona mogle vplivati na izid boja za oblast, ki utegne slediti zatonu sedanjega vodstva v Sovjetski zvezi. Dialog, zlasti gospodarski, med Sovjetsko zvezo in Zahodom bo ugladil not sodobnim tehnokratom in onim, ki so naklonjeni Zahodu, proti konservativnim, naciona- ' Avenue, Cleveland, Ohio. Odbor Ob svežem grobu CLEVELAND, O. — Ob od- listom. ki so zasidrani v obrambi ideološke in politične j prti krsti v pogrebnem zavodu nadvlade Sovjetske zveze. Te napovedi utegnejo postati skoraj pereče. Zdravje L. I. Brežnjeva lahko skrajša čas prerajanja in prerivanja v sovjetskem vrhu in odpre vrata Kremlja rodu mlajših voditeljev, katere je doslej držala, stara garda ob strani, jih zavračala vselej, kadar so se hoteli preveč približati vrhu oblasti. Splošno mnenje je: ko bo Brežnjev fizično ali politično izginil, bo s svojim odhodom potegnil za seboj skoro polovico sedanjega Politbiroja, partijskega vrha, čeprav bo verjetno prehod od stare garde v nov rod o-pravil še kak sodobnik Brežnjeva, katerega prvenstvo bo pogojeno bolj od zdravstvenega stanja kot od politične moči. Največkrat omenjajo v* tej zvezi Andreja Kirilenka, ki je v preteklih letih ponovno zastopal v vodenju partije in države Brežnjeva, kadar je bil ta odsoten. Vse od leta 1964,. ko je Brežnjev prevzel mesto Hru-ščeva, ie vedno zasledoval politiko ustaljenosti in trdnosti vodstvenih kadrov, da je tako zagotovil tudi lastno trdnost. Dejansko ni bi! Brežniev nikdar dovolj močan, da bi si lahko dovolil kake bistvene in odločne snre-membe. Edina izjema je bila odstranitev Nikolaja Pod-gornija lani, za katero pa je Brežnjev preje dobil soglasje vseh vodilnih članov partije. Politika sprememb za vsako ceno je prišla do naj-višjega izraza na 25. kongresu Komunistične partije Sovjetske zvezd februarja 1976. S tega kongresa so izšli najstarejši vodilni kadri v vsej zgodovini Sovjetske zve-To je vodilna politična skupina, povprečne starosti se je od umrlega Franceta Cerarja ž Bonna Ave., Cleveland, Ohio, poslovil Janez Ovsenik z nagovorom: Dragi France! Tako nepričakovano hitro odhajaš iz naše srede. Izpolnila pa se Ti je velika želja, da bi nikdar nikomur ne bil v kako posebno težavo na stara leta. Poslavljamo se od Tebe kot človeka, ki zasluži ime mož kljub morda kakim človeškim pomanjkljivostim, katerim smo vsi podvrženi. Oženil si se v tistih časih leta 1941, ko so se nad našo domovino začeli zgrinjati grozeči oblaki prihodnosti. Hotel si v življenje iti kot cel človek. V Sv. pi~ Tvoja odlika je bila hvaležnost. Za najmanjšo uslugo si se zahvaljeval in se čutil dolžnika. Kako si hvalil svoje otroke, da lepo za te skrbijo, Ti dobro kuhajo in če želiš, Te pripeljejo v Slovensko pisarno ali pote pridejo. | Bil si socijalno zelo čuteč človek. Veliko si daroval v dobre namene. Pa se je primerilo, da i je nekdo prišel v Baragov dom in bi rad dobil prostor za prenočišče v času, ko si bil tam hišni varuh. Ko si od odbora dobil odgovor, da nimamo urejenih sob, si prosilcu odstopil svojo | posteljo in sobo ter šel sam spat : v sosedno sobo na tla, samo da si ustregel sočloveku, ki ga nisi prav nič poznal, j Čeprav morda neznaten člo-J vek, si spadal v temeljni krog ljudi, ki sestavljajo kažipot lepemu medsebojnemu življenju v človeški družbi, narodu in Cerkvi. / i Dragi prijatelj France, naj Ti smu je pisano: Ustvaril je člo- bo ^hka zemif: v katef0 ^ veka po svoji podobi, kot moža ^ri °^u at:i1 ^ aca 0,/ * Ti6 in ženo ga je ustvaril. Za Te je 1namenJeno 1Judem bla§e volK! >il hud udarec, ko je umrla U. P. ze. 60 66 let in Centralni komite povprečne starosti nad let. 'lo je bila izbira, ki ni upoštevala najosnovnejših življenjskih zakonov, ki pravijo, da mladi lahko, stari pa morajo umreti. Dejansko je v enem letu od 287 članov Centralnega komiteta, izvoljenega na 25. kongresu, umrlo kar. 8. Z nenavadnim postopkom je Centralni komite izpopolnil lastne vrste. Namesto, da bi vrzeli izpol-, ml s svežiimi močmi, je rajse osip.zamašil s člani same-£a Centralnega komiteta in naložil nekaterim njego-v on etanom kar po dve nalogi. Samo eden izmed članov Generalnega komiteta — Demidenko — ima mani kot oO let, dva imata nad 60 —.Karlov in Beljak —, vsi o~ stali pa so že tudi krepko prekoračili 50. leto. Centralni Komite se ni pomladil, rajše se je ognil temu, da ne bi preveč razširil izključni krog oblasti.. Tudi spremembe v vrhu partije so po 25. kongresu ,__ ..... .............. zasledovale iste težnje. Iz Politbiroja je izpadel' 74 let j Te niso zlomili, pa tudi .tistih, stan^rsikolaj Podgorni, toda med kandidate sta sto- ki so povzročili, da si moral dom ^ sCar Kuznecov in 66 let stari Černenko. - Iz zapustiti, ki so Ti rojstno hišo tajništvi so dodali 48 let starega Rjabova. ki izgleda J-0 polovice podrli, nisi klel. med patriarhi skoraj kot zeleni pastirček. S tepli spre- Vera Ti je bila Tvoja mati Terezija in kratko sa njo še žena Justina, česar kar p6Sl3 |)0 Ižiikiša [ nisi mogel preboleti. BEACONSFIELD, Ang. — Ne- Ljubil si slovensko grudo, ka gospa se je na stara leta pre-Seprav si napravil malo maturo 1 selila v Anglijo. Dve hčeri je n Ti je bila pot do nadaljne imela omoženi tam, v Ameriki zobrazbe odprta, si se vrnil na 'pa nikogar svojega.'Na stara le-rvoj dom v Domžale in zemljica pa ima človek le rad kakega, služil s svojo ljubeznijo in žulji, svojca pri roki. Neki dobri pri-Ko si -v Ameriko prišel, v North j jateljici, učiteljici po poklicu, ie Jarolino in potem v Genevo, O., j.pri slovesu morala obljubiti, da si bil tudi obdelovalec zemlje, ji-bo čim prej pisala, kako se jp pa ji srca nisi mogel dati, ker to tam znašla in kako ji je všeč. ni bila zemlja,.po kateri ;bi tekla { Svojo obljubo je tudi izpolni-Kamniška Bistrica in reka Sa- la in ji prav kmalu, to je točno va in je ni obdajalo ozračje 10. marca v letu Gospodovem šmarne gore, Kamniških planin 1965 napisala, kako ji gre, s pripombo, da le ni kakor v Ame- ter Triglava. Postal si rajši tovarniški delavec. Kar si v življenju spoznal za dobro in prav, si se tega korenito držal. Nikoli Ti ni bilo žal, da si bil domobranec, in hudi časi preko taborišč v Avstriji Ob (IG-Sefnid smrti -Baragovo kosilo v Ohisagu CHICAGO, 111. — Nepričakovano lepo število prijateljev in častilcev našega svetniškega rojaka Barage se je odzvalo vabilu na zadnjo januarsko nedeljo k skupnemu kosilu in pa prisrčni in nadvse pestri počastitvi šolske in rajalne mladine, ki je z izbrano besedo, pesmijo in slovenskim rajanjem izrazila srčno željo in prizadevanja vseh navzočih za Baragovo svetniško čast in njegovo slovesno pridružitev zboru poveličanih. Prijazno in gostoljubno streho so nam ob tej priliki spet nudili očetje frančiškani, ki so tako živo in globoko povezani z vso dejavnostjo za' cerkveno potrditev škofovega svetništva in njegovo uvrstitev med blažene in svetnike Jezusove Cerkve. Omizje velike svetoštefanske dvorane, ljubko in veselo okrašeno, nas je povabilo k izbrani in okusni pogostitvi, ki so nam jo' spretno postregle prijazne' mladenke. Vsem številnim in požrtvovalnim sodelavcem gre tbpla zahvala za vso njihovo vnemo in pripravljenost pomagati z delom za Barago in nje-gbv beatifikacij skl, proces. Prav tako iskrena zahvala vsem, ki so se odzvali vabilu in prišli na Baragovo spominsko nedeljo in ne samo pomagali zbrati lep denarni prispevek Baragovi zvezi v Marquettu, (po vseh vestno obračunanih dohodkih in izdatkih je čisti dobiček, namenjen Baragovo zadevo, dosegel vsoto $1,352), ampak so tudi nadvse pozorno in zvesto sodelovali pri lepo pripravljeni spominski počastitvi našemu svetniškemu škofu in misijonarju Frideriku Baragi. Pred veliko škofovo podobo sredi odra je v uvod spregovoril naš,g. župnik, p. Klavdij Okorn, ki je ob vseh pomembnih dogodkih vedno med svojimi žup-Ijani, z dobro besedo, pomočjo in vso svojo naklonjenostjo. Poudaril je kreposti Friderika Barage, slovečega moža naše žemlje, ki niso ugasnile, ampak vse bolj svetijo v mrak sodobne se-bičhosti in brezobzirnosti. Navdušeno in s svojim zvonkim, glasom je mladi Pavle Martinčič s pesmijo Bog'dana Budni-ka izrazil srčno željo vseh navzočih: Barago čimprej na oltar. S pesmijo, Baragu tako ljubo, je otroški zbor sobotne šole, ki ga spretno in zavzeto vodi ga.' Nandi dr. Pucova, prisrčno proslavil njegov spomin. Za sklep/tega veselega praznika in v počastitev našemu, svetniškemu rojaku, ki je bil sam mož veselja, ko je oznanjal božje veselje,, se ga je spomnila, slovenskim rajanjem nadvse prikupna in širom Amerike poznana folklorna skupina, ki jo predstavlja ga. dr. Leskovarje- Slovenski jezik je zakiad Slovenskemu jeziku so delali naši lastni pisatelji silo misleč, da ga morajo “poslovaniti” in ga otrebiti ne samo nemških besed, ampak tudi vsega, kar bi spominjalo na nemštvo. Pri tem se niso zavedali, da je slovenščina sama mnogo starejša od nemščine, pa tudi mnogo bolj izvirna od drugih slovanskih jezikov. Hoteli so jo spraviti v južnoslovansko skupino, vnašali vanjo po sili srbske, hrvaške in ruske besede, misleč, da jih je slovenski jezik nekoč imel, čeprav jih danes nima več. Tako je slovenski knjižni jezik prejel nekakšno prisiljeno južnoslovansko obleko, dasi sodi v severno-slovansko, oziroma zahodno-slovansko skupino. Te prisiljene umetne knjižne slovenščine se danes učijo v šolah, pri tem pa je ostalo morje nezapisanih slovenskih in poslovenjenih besed, ki so bile stoletja izraz dela in doživljanja slovenskega človeka v hiši, na polju, v cerkvi ob veselih in žalostnih dogodkih ipd. Odkod slovebskemu jeziku dvojina in druge posebnosti, ki jih ostali slovanski jeziki nimajo? Vse to nam priča o izredni starosti tega jezika. O taki, da je v mnogih primerih nemogoče, da bi mnoge osnovne besede Slovenci jemali od Nemcev in Italijanov, ker je naš jezik mnogo starejši od njihovega. Toda odkod toliko število slovenskim podobnih. besed v itali-janskih narečjih in toliko skoraj slovenskih imen po alpskem svetu vse tja do srede Švice? Anton Berlot v svoji študiji o etrurskem jeziku pravi takole: KULTURNA KRONIK/ Mnogo tega se je že pczabiK ^ četudi imamo slovensko akad6 j mijp znanosti in umetnosti. danes kljub dokončni “osvoK' ditvi” Slovencev iz menda tisoc' letnega suženjstva tako v s^°’ venski republiki kot v zame|' stvu niso sistematično zapis8 Vsega slovenskega besednega za’ klada. Zato sodimo, da imajo tu naši ljulje v novem, svetu naK go sodelovati pri zbiranju sl° venskih besed, toliko bolj Pre" prosti ljudje, ki se bodo la*1^ spomnili in zapisali mnogo izra zov; med temi bodo lahko ce taki, ki jih v starem svetu ni več. Pridružujem se zato mnenj11 g. S. Meršola (AD 12. sept. naj bi se to izrazje objavljal0 Ameriški Domovini. Tako enkrat zapisano in zbrano Sra divo za obdelavo. Jaz sam si P šem take besede na listke, ko T pride kak izraz na misel, m se mi jih nekaj nabere, jih Pr6 pišem in pošljem v objavo, 86j veda pripišem prav kratko, ta ali oni izraz pomeni. Usp8, mi je rešiti že mnogo razlic°. izrazov za cvetje, poljske raS ne, hišna opravila, poljska oe j M orodja, stare navade ipd. Nikakor se ni bati, da k° . potem imeli preveč besed, z8^l če jih. je več za isto stvar, to kaže samo na izrazno 0°°. stvo slovenstva. In v resni' ogromno stvari, ki imajo id if v* aH nem kraju tako, v drugem gačno ime. Toda vse je naš6, ■ Dogaja se npr. da nafU i ljujejo umetne izraze za Prl5 j slovenske, npr. “planika” 1 šo očnico ali zvezdico. Aj* ji srbske npr. “slive” za češp . zakaj slive so v slovenščini 8P poseben plod (rumene sla češplje pa so plave). ^ Po vseh znakih sodeč Je venski jezik naj pristnejša osti lina starega indoevropske^8 ^ zika, torej eden najpomeiuP1^.! ših kulturnih dokumentov v , ropi. Njegovo narečno izr^j, priča o starinskih pasth ■ slovanski jeziki so ostali naj-bližje staremu indoevropskemu p;^dekihlmltmah,"praS^ (arijskemu) jeziku, na obrobju navadah iz pradavnine. ^ pa-se je ta jezik začel mešati z škodaj da je 2 vidika soci81” germanskimi in latinskimi go- 2nanosti skoraj neraziskaU> J von. Indoevropsko so govorili z ,. tudi, premalo, primeri an z tudi Etrum. Kato je omenjeni mi jeziki podoibnih starin < mogel njih zapise desifrirati na jndijskim sanskritom. ^ podlagi slovanskih jezikov. Indoevropsko so govorili tudi nekdanji prebivalci švicarskega območja, Retijci, ki so bili bd Rimljanov poromanjeni. Ostala je retoromanščina, ki vsebuje veliko število še poprejšnih besed, podobnih slovenskim. Odtod v Švici toliko imen vrhov in kra- J študentov iz Nepala, ki so s1 j| rali na ljubljanski univeri1’^ začudeno odkrilo, da so ^ ^ venščini nekatere popoln01^,) nake besede kot v sans1 , npr. peti — ista oblika, i men. Spet drugi študeu J j Bolivije so ugotovili s^°vlj besede, ki so istovetne z u ,, jev, ki so sorodni slovenskemu rirni izrazj ■ •- - izrazju. To pa zato, ker je naš jezik tako star, torej še tako, blizu indoevropskemu prajeziku. v jeziku kečua> uta. ijj( Človek se sedaj vpraša, ^jj _ , v primerjav in študij bo še ,, Zato so stevilne narecne be- opraviti; da vsaj približno ^ čim mesto riki, po kateri se ji še vedno toži. Odgovora sicer ni prejela, vendar se temu ni čudila, kajti prijateljica je bila tik pred upokojitvijo, nakar se je nameravala preseliti v Južno Afriko, kamor se je bila omožila njena edina hči, V takem primeru človeku res ne preostaja časa za pisanje! Sicer pa se je bilo treba vodilo ži vij e-, privaditi na novo življenje in o- nega kraja, ki je zapel; va. Prelepa Baragova nedelja nas je znova združila v skupnem navdušenju in prepričanju, ki ga je bil poln preprosti slovenski pesnik iz Baragovega rojst- Živije- sede v našem jeziku, ki so jih v šoli prezirali in preganjali, ker so podobne nemškim, lahko naše izvirne starine. Na nekem mestu je bilo že omenjeno o besedi “štala”, ki so jo.po naivnosti imeli za nemško, a jo imajo v jeziki (i n d o e v r o pski koren ‘:st(h)al” pomeni postaviti). Ker se tega v šolah- zadnjih sto let niso zavedali in so se predajali utvaram o skupnem “slovanskem” narodu, ideja, ki naj. bi odrešila našo majhnost, namišljeno kmetstvo in jmdežel-sko “grdoto”-in nam pričarala vsaj nekaj imenitnosti, mogoč-, nosti, kot so jo razkazovali naši sosedje, smo se z nekakšno, strastjo oprijeli slovanstva ’ (od Trsta do Vladivostoka) in pri tem zanemarili, 'žal, lastno izvirnost in bogastvo. In s tem naše tisočletno kmečko izrazje, delovno kulturo staro več tisoč let. P slovenskemu J ^ Predvsem pa se moram0 .dati dejstva, da 'jezikovni ° ,, ji evropskih jezikov spl°. ^ morejo imeti svoje polnost znanja slovenščine. Latinščina namreč \V nirnV! resnici skorajda vsi evropski ga ^ kar ima. slovenj Pač pa starejša latinščin3 Ps;-sklone z obrazili kot sloWjji na in slovanski jeziki- K' jtl pa pozna1 le: še stara grščin j kaj flf rigS1 njegovo izrazje, seveda » ■#, zakaj narečja so pravi W ka- ^4 Zavedajmo Se torej, ni slovenski jezik in nje da je Bogu v dar, Bog naj postavi ga v oltar, ob dobrniški krstni kamen, — Amen. Jože Rus V domovini kljub a. in univerzam to ni prav ^ zaradi še zmeraj obstoj001 j ženj poj ugoslovanj enj a- začel s tako nalogo, ■ bi - označili za nacionalista, d bila dobra pretveza, ha 9 mest8 stranijo z delovnega prestavijo na drugo, K vodilna mesta vlada hU 3 ^ kurenca in ribarija in ^ i lenkost je dober povod, ^ koga odstavijo in da Pre njegov položaj konkure11 ii-i Lemontske drobtinice Druga skrivnost častitljivega samo učence. Vsi tiho korakajo dela: Ki je v nebesa šel. Zanimalo me je, kaj pripovedujejo evngelisti o Vnebohodu. Sv. Matevž in Janez ga ne omenita. iSv. Marko ima en stavek. Pač pa nam sv. Luka pove vse, kar nam je treba vedeti o tem slovesu Jezusovem od zemlje. Po svojem vstajenju je Jezus ostal še 40 dni na zemlji. Prikazoval se je učencem, jih učil in pripravljal, da bodo po Njegovem odhodu v. nebesa lahko samostojno širili Njegovo kraljestvo. Ustanovil je Cerkev, nekaj — zatopljeni so v svoje otožne misli. Saj vsi čutijo, da jih bo Volksvageo "hrošč" - "made in Mexico JI Povedati pa Je treba, da se ob- “Hrošč” znamke Vblkzr/agcn la za 23.4 o je bil eden izmed naj večjih sim- službencev so morali znižati od Jezus skoraj zapustil, ker",pot bolov nemškeša Povojnega go- 9,500 na 6,984. Namesto 95,000 je kratka. Kmalu dosežejo vrh tspodarskega^udeža. Prvim 56 avtomobilov, planiranih za lani, Oljske gore. Vsi obkolijo Jezusa vozovom> ki 50 iik pripeljali leta so jih izdelali samo 70,000 in in Marijo Učenik molči Vse' |1947 na Nlzozemsko> so sledili prodaja novih vozil je padla od kar jim je hotel še naročiti, jim miliJoni v vse dele sveta. Kon- predlanskega števila 71,052 na je že prej povedal. Naenkrat se cem lanskeSa novembra, ko je 65,250 lani. spremeni pred njimi. Bela oble- smgapurska tovorna ladja “Tu- j Izvoz avtov v skupno 50 dežel ricon” naložila v pristanišču Ve- spada med najvažnejše pogoje racruz (Mehika), prvih 780 |za obstoj tovarne. Tudi tistih “hroščev”, narejenih v Mehiki, i 12,000 “hroščev”, ki jih namera-se je zgodovina obrnila. Ti av-jvajo vsako leto izvoziti v Evro-tomobili so namenjeni v Nemci- po, bo predstavljajo pomemben močna sestava slovenskega uvoza lani glede na leto 1976 ni istc/ka in število u- pomembneje pokvarila. ka se sveti kot sonce. Počasi se vzdiguje v višino. Oči se svetijo kot rubini. Njegov pogled objame vsakega. Vse še enkrat blagoslovi. Njegov zadnji pogled pohiti k Mariji. Ne bo dolgo, ko jo bo poklical k sebi. Do takrat zakramentov. Postavil je pogla-ipa naj bo rnati in svetovalka a-varja svoji Cerkvi. Vse je bilo Ipostolom. Svetel oblak ga skrije odide in očem. Vsa je vdana v voljo svo- urej eno, zdaj lahko prepusti Cerkev Petrovi skrbi. Saj ima že nekaj skušenj — drugo, kar mu še manjka, mu bo pa sv. Duh dal od svojih darov. Preden je zapustil apostole, jih je še enkrat zbral v dvorani zadnje večerje. Pridružili so se jim še drugi učenci, da jih je bilo okrog 120. Seveda je bila z j ega Sina. Seveda bi bila še rada z Njim in tudi učenci.. . Vsa množica strmi proti nebu, kjer pa ni mogoče ničesar drugega videti kot bele oblake na obzorju in sončno svetlobo. Nenadoma se pojavita med njimi dva angela v beli obleki: “Možje Galilejci, kaj stojite tu in gledate proti nebu? Tisti Jezus, ki je jo, Avstrijo, Belgijo in Italijo. Potovanje se je končalo v nemškem pristanišču Emden, ki je dosedaj veljalo za izhodišče svetovnega izvoza “hroščev” po vsem svetu. V Emdenu so pretekli mesec ustavili gradnjo “hroščev” in tovarno zaprli. “Volkswagen de Mexico”, ki je bila ustanovljena 1‘. 1964 in je dodatek k 200,000 “Rabbit” ali “Golf” vozil, ki jih bo VW družba začela letos izvažati iz Zdru Ženih držav. Po drugi svetovni vojni je imela Amerika takorekoč svetovni monopol za izdelovanje motornih vozil. Tega bi bila lahko obdržala, če bi se bila pravočasno usmerila na gradnjo ma- nj imi tudi Marija. (Prej enkrat 0dšel od vas v nebesa, se bo se jim je prikazal na neki gori,vrnii tako, kot ste ga zdaj vi-v Galileji, da ga je videlo okrog Leli tja oditi!” 500 ljudi.) Zadnji sestanek Jezusov z u-čenci... Čutili so se neizmerno srečne v Njegovi bližini; najbrž so se pa tudi bali trenutka, ko jih bo zapustil. Njegovega poslovilnega govora ni nikdo zapisal, a si lahko mislimo, da je vanj vlil vse, kar je tedaj čutilo Njegovo Srce, saj ga je z njimi vezalo triletno prijateljstvo. Pa so ga zopet razočarali! Tolikokrat jim je pripovedoval, v čem obstoji Njegovo mesijansko kraljestvo in zdaj ga vprašajo: “Gospod, ali je zdaj napočil čas? Ali boš zdaj obnovil Izraelovo kraljestvo?” Kaj bo odgovoril? “Ni za vas, da bi vedeli za čas in datum, kar je Bog določil svoji oblasti. Prejeli pa boste moč, ko bo prišel sv. Duh nad vas in boste potem pričali o meni ne samo v Jeruzalemu in Judeji in Samariji, da, do vseh koncev sveta.” Pojdimo! Jezus in Marija zapustita dvorano, drugi jima slede po poti na Oljsko goro. Ljudje, ki jih srečavajo, ugibajo, kam gre sprevod. Jezusa ne vidijo, Vsa otožnost jih mine. Zdaj so veseli, da jih bo Jezus gledal iz nebes in bo blagoslavljal njihovo delo Zanj in Njegovo kraljestvo. Preden so odšli, so opazili v kamnu, na katerem je Jezus stal, preden se je dvignil v nebo, odtis Njegovih stopinj. (To v e-vangeliju ni napisano.) Z Oljske gore so se učenci z Marijo vrnili v dvorano, kjer so se navadno zbirali. Jezus jim je naročil, naj ostanejo tam in mo-lijO', dokler jim ne pošlje sv. Duha. To je bila prva devet-dnevnica pa čast sv. Duhu. Tudi Marija jo je opravljala z njimi. Prosimo Jezusa na praznik Njegovega Vnebohoda, naj tudi nam pripravi prostor v nebesih, da ga pam kdo drugi ne prevzame. Delajmo zanj, dokler živimo. Jezus je zanj drago plačal s ceno svoje Krvi. Izgubiti svoj prostor v nebesih . . . Samo tega ne! Je vreden, da plačujemo v življenju zanj pomalem .. . Tudi angela in Marijo prosimo, naj nam varujeta naš sedež v slavi. s. M. Lavoslava, osf. lanzej Ehrlich, edini koroški slovenski misijonar, umrl v Indiji pognala svoje tekoče trakove v lih, ekonomičnih vozil, ki si .jih tek tri leta pozneje, sedaj izde- ljudje tudi drugod po svetu mo-luje po 249 vozil raznih vrst rejo privoščiti. Ker bi se pri teh dnevno. Njen izvoz v Evropo je zaslužilo manj, je ameriška in-samo eden izmed korakov iz dustrija vztrajala na izdelova-zgodovine “hrošča”, ki jih je bi- nju goltačev gasolina in izgubilo do sedaj izdelanih že čez 19 la ne samo tuji, ampak tudi ve-milijonov. Ta korak obeta, da lik del domačega trga. Med tem bo postavil tovarno na lastne ko japonske, nemške, italijan-noge tudi z izvozom nadomest- ske, francoske in druge avtomo-nih delov za avtomobile v Sred- bilske.tovarne že več let izdelu-njo Ameriko, Kanado in Zdru- jejo osebna vozila, ki delajo po žene države. j40.in več milj na galon, pa naši Padec mehikanskega pesa v inženirji še vedno trdijo, da se septembru 1976 je bodočnost to- to ne da doseči. Kje je tako hva-varne pretresel. Prodaja je pad- lisani ameriški “know-how”? 11 Zvezdice kvalitete V Sloveniji bodo kmalu table označevale kakovost storitev v gostlinah in restavracijah. Na., tablah bodo 3, 4 ali . celo 5 zvezdic, kakršne vrste bo pač gostišče. Poleg tabe bo napis “Gostilna”, “Restavracija” ali “Tipiziran lokal”. njih mora biti vse res čisto, ne le oprema in pribori, ampak tudi pripravljanje jedi, celotno gostišče z notranjimi in zunanjimi prostori in neposrednim okoljem mora biti okusno urejeno, v njem pa morajo imeti na razpolago kake posebnosti in seveda tudi primerno izbiro vsega | Za razliko od uvoza, ki je bil lani na zvezni ravni po vrednosti kar za 30 odstotkov večji kot v letu 1976, v Sloveniji pa za 27 odstotkov večji, je bila lanska rast jugoslovanskega, še zlasti pa slovenskega izvoza, izredno skromna. Jugoslovanski izvoz se je namreč lani v primerjavi z letom poprej povečal za približno 8 odstotkov, slovenski pa je zraste! celo še za polovico manj. Kar zadeva izvoz po posameznih skupinah držav, pa se je povečal samo delež držav v razvoju v jugoslovanskem izvozu. V minulem letu je namreč dosegel že 18.7 odstotka, kar je za skoraj tri odstotke več kot v letu 1976. Na ta račun pa se je zmanjšal delež izvoza v razvite zahodne nju z Vojaki iž bližnje vojašnice, kranjski upravi javne varnosti in nazadnje cestnemu podjetju, da ni prišlo na Pokljuki do večjih težav”. Bilo je nekaj težav s prehrano in so morali biti nekateri celo malo lačni; 12 let staro smučarko, ki si je grdo zlomila nogo, je ponesel v dolino helikopter. Cesto do Šport hotela na Pokljuki so splužili šele četrti dan kljub temu, da je bilo v hotelu polno gostov, ujetih sredi snega, saj je tega nametalo kar dva metra. Delovanje Cerkve jih moti Na seji komisije za odnose verskimi skupnostmi, katere se je udeležil tudi član “predsedstva republiške konference Zveze delovnega ljudstva Slovenije” Tone Fajfar, so ugotavljali “očitno precejšnjo aktivnost države in v socialistične države, rimsko-katoliške cerkve”. Ta ak-TJ3 3e jugoslovansko gospodar- tivnost so — jesensko zaseda-stvo prodalo približno 40.3 od- nje škofovske konference, obisk stotka oziroma 40.9 odstotka škofov v Vatikanu “ad limina” vrednosti celotnega Jugoslovan- in druge, katerih niso povedali skega izvoza v minulem letu. Delež slovenskega izvoza v države v razvoju je lani obsegal 12.2 odstotka vrednosti celotnega slovenskega izvoza. Zato pa se je za pičel odstotek zmanjšal delež izvoza v sociahstične države, za malenkost pa se je zmanjšal tudi delež izvoza v razvite zahodne države. . javno. Komisijo so precej bodla še “močna prizadevanja po nadaljnji aktivnosti, posebno še m nekaterih poljih, kot je na pri mer delo z mladino”. Dolga seja na mrazu Na 34. seji zbora združenega ciela občine Kamnik so imeli na dnevnem redu kar 22 točk. Seja se je začela v zmernem in po- Kradel umetnine iz cerkva Oblasti so odkrile tatu cerkvice sv. Miklavža na Hudem vrhu nad Cerknico, nekega dr. Miklavža P., ki baje predava sociologijo na visoki šoli v Hamburgu na Nemškem, kjer ima svojo hišo, polno starin in umetnin, nakradenih v Sloveniji. Te- časnem tempu, nato pa je po tri- kom zasliševanja so dognali, da urnem delu pohitela in proti soncu dosegla hitrost, ki bi je bil vesel vsak tekač na dolge proge. V mrzli, neogrevani dvorani proti koncu delegati niti rok niso več dvigali, pa tudi uhajal’ so, če se je pokazala najmanjša prilika. Naiboliša kakovost gostišča drugega tako v jedi kot Pri ^ v r .. . jaci ob res vljudni, dobri m pri- t rz vo n n o n c r/ t rii r> o i tr ° bo označena s 5 zvezdicami, v VOGRIČE,* Kor. — Dragemu, Pod takim vplivom se je tudi p. Hanzeju Ehrlichu sem še za mladi Hanzej navdušil za misi-Božič pisal, poslal nekaj denar- jone in odšel k jezuitom. Posla-ja in Mohorjeve knjige. Čakal li so ga v Indijo v Darjeeling sem odgovora.. . Odgovor je prišel od njegovega sobrata misijonarja Jožeta Cukale: “Hanzej a ni več. Danes je umrl.” Opi-še njegovo kratko bolezen, ko je 13. januarja dobil masiven srčni napad, kako ga je obiskal in se za vedno od njega poslovil. Tako so v presledku par let umrli trije slovenski misijonarji, ki so delovali v bengalskem misijonu: p. Lojze Demšar, p. Stanko Poderžaj in sedaj p. Janez Ehrlich. P. Hanzej izhaja iz ugledne in zavedne Ehrlichove družine v Žalbnicah pod Sv. Višarjami. Rojeft je bil 1. 1910. Njegova strica sta bila dr. Lambert Ehrlich in dr. Martin Ehrlich, ki sta zelo pomembna za Koroško. pod Himalajo, da se je naučil angleščine in bengalščine in je bil tam posvečen. Njegova sestra Gabrijela (pravijo-, ji Eli) pa je postala misijonska zdravnica in tudi nekaj časa delovala v Indiji. Imela je tudi predavanja o misijonih po koroških župnijah. Rajnki Janez je bil zelo sposoben, organizatoričen in natančen. Vodil je jezuitsko tiskarno v Ranchi, večinoma pa je deloval v jezuitskem zavodu sv. Frančiška Ksaverija v Kalkuti, kjer imajo univerzo in internat, bil je provincialov tajnik in knjižničar .ogromne knjižnice. Videl sem, kako je celo vse mo-horjeve knjige, ki sem jih vsako mer. Veliko barvnih slik imam po njegovi zaslugi. Ko je obiskal domače, me je obiskal tudi v Vogrčah. Naj sedaj kot zvesti in natančni služabnik uživa -pri Bogu plačilo, vse koroške misijonske sodelavce in tudi mene pa naj vpiše v nebeško kartoteko! Vinko Zaletel MISIJONAR EHRLICH se je rodil leta 1910 v Žabnicah pod Svetimi Višarjami kot prvi sin znane Ehrlichove družie, iz katere sta že prišla dva duhovnika, oba pozneje visokošolska profesorja: kanonik dr. Martin in dr. Lambert. Mati rajnega misijonarja je bila doma na Ziljski Bistrici pri Aehatzu. Srednje šole je sprva obisko- jazni postrežbi. Novi napisi in table-z zvezdicami se bodo pojavili že to pomlad. Nesorazmeren uvoz O zunanji trgovini SFR Jugoslavije in SR Slovenije v letu 1977 je ljubljanski list “Delo” prinesel nedavno sledeče poročilo: Minulo leto je sicer prineslo v regionalno strukturo jugoslovanske zunanje trgovine nekatere spremembe. Vendar pa te spremembe niso tolikšne, da bi lahko govorili o pomembnejši preusmeritvi. To toliko bolj zato, ker je mogoče govoriti o u-godnih premikih samo na področju izvoza, medtem ko se je na področju uvoza stanje lani glede na leto 1976 še poslabšalo. Jugoslovansko gospodarstvo je Plugi strli “snežni objem” Zadnje dni januarja je nametalo v Sloveniji toliko snega, da jih je ponekod dobesedno zasnežilo. Tako se je zgodilo Šport hotelu na Pokljuki, ki ga je sneg popolnoma odrezal od doline. Direktor hotela Peter škri^-njar je dejal, da se morajo zahvaliti le “dobremu sodelova- je ta svojevrsten mož “zbiral” starine in umetnine po raznih cerkvah vse Slovenije in jih vozil v Nemčijo. Sumijo, da, jih je tudi prodajal. Pri krajah mu je pomagal 29 let stari sin, ki živi v Ljubljani. Le četrtina gostišč v Prekmurju kakovostna V Prekmurju je.okoli 200 privatnih gostiln, od katerih pa odgovarja vsem predpisom ureditve gostišč le end četrtina. Velika večina ima dobro in prijazno postrežbo, na razpolago okusne, domače jedi, ni pa vedno zadovoljivo urejena njihova notranjost in še večkrat njihova zunanjščina in okolica. Prijavnica za počitniški tečaj v Celovcu leta 1978 League of Slovenian Americans, Inc. New York, N.Y. P.O. Box 32 Brooklyn, N.Y. 11227 Ime udeleženca ............................ starost ...... Čitateljem na področju Velikega Clevelanda priporočamo za novice iz Slovenije poslušanje slovenske radijske oddaje “Pesmi in melodije iz lepe Slovenije” na univerzitetni postaji Vv'CSB 89.3 FWI vsak dan od ponedeljka do četrtka ob 6. zvečer in ob nedeljah od 12. do 1. popoldne, h jo vodita dr. Milan in ga. Barbara Pavlovčič. Novi naslov postaje je: 1990 E. 221 St, Euclid. Ohio 44117. Darujmo za Rozmanovo zavetišče v Argentini! MAU < M si a GROVEWOOD’S BEST BUYS Two family home with fireplace. Natural woodwork. Carpeted throughout. Newer kitchen with eating area, plus formal dining. * * * Three bedroom brick home. Family room. Formal dining. New cabinets in kitchen. Possible 4th bedroom on 3rd. Full basement. $30’s. * * * Three bedroom colonial — newer batn. Two car garage. Full basement. The best part— price is in the $20’s. Investment pick up, 4 suite apartment building, aluminum sided. 4 brick garages. Prices in mid $40’s. Call for details. CENTURY 21 Leo E. Baur Realtor 486-1655 V bližini Lakeland in Neff Road Prostor za urade — Takoj na razpolago 325, 500, 675, 1000 - do 4,000 kv. čev. Izvrsten dovoz na 1-90 i 1-271! 261-6211 J. Dallos (28-31) Novi zidani ranči V Willowieku nedaleč od Lake Shore Blvd. so v gradnji novi zidani ranči s 3 spalnicami, v celoti podkletni. Kličite za pojasnila UPSON REALTY UMLA *99 E. Ž60 St. 731-1070 Odprto od 9. do 9. Naslov (skupen) ulica mesto..................država Zip telefon val v Celovcu, kjer sta oba stri- 'namreč od celotne vrednosti, ki ca duhovnika vodila slovenski' jo je lani uvozilo, namreč od dijaški dom. Šolal se je nadalje približno 164 milijard dinarjev, v v Ljubljani, kjer je prišel krcg dijakov in visokošolcev,!ki so se zanimali za misijonsko delo Cerkve in slovenskih misijonarjev. Nepričakovano in proti vsem svojim i bodočim načrtom zasliši v sebi glas: Hodi za menoj! Kljub vsem razumlji- leto pošiljal, natančno zaznamo-Dr. Lambert je bil kaplan v!val in spravljal v knjižnico, če-Beljaku in Celovcu, škofov taj- tudi jih najbrž nihče več ne bo mk, profesor v bogoslovju, usta- 'potreboval. Ob nedeljah' je ponovite!] Krščansko-socialne zve- magal na misijonskih župnijah ze, duhovniškega društva Soda- po deželi in pridigal angleško in litete, prosvetnih in delavskih bengalsko. Stalno pa je dušno diuštev, pozneje pa v Ljubljani oskrboval dom za onemogle univerzitetni profesor, vzgoji- starčke in starke, ki ga vodijo ietj dijakov, socialni delavec in “Male sestre”. Bil je dober zna-piedvsem duša misijonskega de- nec matere Terezije. Bil je zelo la. Tam je bil med vojno za- 'dobrosrčen, četudi pod bolj trdo hrbtno umorjen. Prelat dr. Mar- zunanjo, skorjo, dn Ehrlich je bil kaplan v Pii- ! Zelo sem mu hvaležen, ker se nerku m Beljaku, nato profesor je toliko žrtvoval zame, kb sem Leta 1937 odhod v Indijo, kjer 4 fern8n^SCU potem, prošt in bil na obisku v Indiji. Vodil me je bil po končanem bogoslovce-an \ Tinjah. Tudi on je bil je po Kalkutti, po zunanjih mi-'nem študiju posvečen v duhov-povsod misijonsko goreč in de-.si j onih in celo v daljni Ranchi nika. Umrl je 19. januarja 1978 aven m je ves denar zapustil. me je spravil in mi razlagal kot' v Kalkutti v Indiji. [dober poznavalec indijskih raz-J F. M.. 1 kupilo kar 57 odstotkov v razvitih zahodnih državah. Približno 29 odstotkov^ te vrednosti je kupilo v socialističnih državah in približno 13.8 odstotka v drža-vah v razvoju. Taka struktura jugoslovanskega uvoza po posa-, meznih skupinah držav je slab- vim pomislekom, oviram in z o- [ša, kot je bila v letu 1976. Delež žirom na očeta, ki je sina dal šo- 'razvitih zahodnih držav je 'bil lati, da bo sodeloval v veliki les- 'namreč lani za skoraj 2 odstotni trgovini, ga nič ni moglo za-!ka večji kot v letu 1976, hkrati držati od sklepa, da postane du-hovnik-misijonar. Po končanem šolanju v Genovi je stopil v Gorici v Družbo Jezusovo. Nadaljnje postaje so bile študij modro-slovja v Nemčiji (Pullach), delo med mladino v Bosni (Trav- pa se je na ta račun zmanjšal delež .našega uvpza iz držav v razvoju, nekoliko pa tudi delež uvoza iz socialističnih držav. Znatno (bolj neugodna kot je regionalna struktura uvoza na zvezni ravni, pa je struktura u- nik) in sodelovanje pri Glasni-j voza v Sloveniji. .'Slovensko go- ku Srca Jezusovega, v Ljubljani. Isjodarstvo je namreč kupilo la- za misijonsko hišo. ni v razvitih zahodnih državah približno 78 odstotkov vrednosti, ki jo je sicer lani uvozilo, v socialističnih državah približno 17.2 odstotkov in v državah v razvoju- približno 4.8- odstotka. mm iBB&ara mr^— —fsiippiia AMERIŠKA DOMOVINA lilll | EsraKnaB-ra?’ Moving Liniieek Beauty Salon Will service her customers at Bella Donne Creations, 6116 Glass Ave. — 881-4376. (26-29) Stanovanje oddajo Trisobno stanovanje s kopalnico in pečjo oddajo v bližini Sv. Vida. Ugodno za samskega moškega ali žensko. Kličite tel. 881-7122. (24-29) Roofing & Chimney Repairs FREE ESTIMATES Call 391-6845 ask for Bill or Del (x) For Sale Refrigerator, Stove. Single metal bed with good mattress. Call 361-7061 after 4 p.m. (25-28) Help Wanted Delo dobi Ženska prodajalka za groce-rijo in me^o. Delna zaposlitev. Dobra plača. 1132 E. 71 St., tel. 431-9454. (27-29) EagEsaasa “ S13 ssoa m mm mi “fiaB9SB5i££S&3aBH^S Gospodinjo iščejo Gospodinjo za 2 ali 3 dni na teden za pranje, lahko pospravljanje in priložnostno oskrbo dojenčka. Mora imeti lasten prevoz in znati aiigleškp. Kličite 321-1776 (27-29) Help Wanted CLEANING Permanent, Part time evenings. Monday thru Friday. Must have own transportation. 398-5310 (25-281 hmmmA pomožna, towah? % m i«-i*^'; * ■■• »w imuww*aan».nwwwi>Hifjwn»wiij«n mn mmmmmmmmmmmmrnf BREZ DOMA VJBesm 3Uut6i' pd&ietlM; t8j> u Mri. Jennie fe. Hektor Malot “Misliš torej, da jih bom res( “Kmalu pride.” okrasil z nagobčnikom?” ] In nadaljeval sem pesmico. “Gotovo. Zdi se mi, da je Vendar ni prišel prvi moj stražnik pripravljen na to, da gospodar, pač pa stražnik- Srček vas ne bo nehal nadlegovati.” -ga je prvi opazil. Hipoma se je “Ker si z dežele, zgubljaš gla- zravnal. Z roko ob boku in z 'vo pred policijo kakor vsi pode- glavo, vrženo nazaj, je začel želski ljudje. A le pomiri se. Ju- korakati okrog mene. Pogled na tri bom vse tako uredil, da mi opico je bil tako smešen, da je stražnik ne bo mogel do živega, občinstvo -bruhnilo v glasen obenem pa bom poskrbel, da mi smeh in začelo burno ploskati, ne bo treba mučiti svojih igral- Stražnik se je zmedel in me cev. Poskrbel bom pa tudi za to, divje pogledal, da se bo občinstvo zabavalo. Po, Razumljivo je, da je to izzva-stražnikovi zaslugi se bo pove-' lo med občinstvom nov smeh. cal naš zaslužek. V prizoru, ki Tudi jaz bi se bil najrajši na sem mu ga pripravil, bo igral glas zasmejal, toda bal sem se zelo smešno vlogo. Na ta način nekoliko. Kako neki se bo to bo postal naš spored bolj pester končalo? če bi bil Vitalis tukaj’, in tudi midva bova imela priliko bi on odgovarjal stražniku. Se-se nasmejati od srca. Jutri zju-!daj pa sem bil sam. Priznam, da traj boš odšel ti sam s Srčkom bi ne vedel, kaj naj odgovorim na tisti prostor, kjer smo igrali stražniku, ee bi me pozval, včeraj. Naoel boš vrv in igral nekaj pesmic na harfo. Ko se Njegov obraz mi ni obetal ni-bo nabralo dovolj gledalcev in cesar dobrega. Bil je izredno se bo tudi stražnik približal, te-.resen in skoraj potemnel od je-daj pridem tudi jaz s psi. In ta-;ze- Korakal je vzdolž vrvi in, krat se bo pričela igra.” k° je šel mimo mene, me je Prav nič nisem bil zadovo- vsakokrr.t pogledal prek rame-Ijen z odločitvijo, da bom moral na na način> ki 3e obetai> da se sam oditi k predstavi; toda do- stvar ne bo končala dobro. volj dobro sem že poznal svojega gospodarja, da sem vedel, kdaj se mu smem ustavljati. Sedaj pa mi je bilo jasno, da v teh okoliščinah nisem mogel niti poskusiti pregovoriti ga, da bi se odpovedal zabavi, ki jo je pripravljal. Odločil sem se torej, da ga bom ubogal. Drugo jutro sem odšel na določeno mesto in začel razpenjati vrvi. Komaj sem začel igrati na harfo, že so prihiteli ljudje od vseh strani in se začeli zbirati okrog prostora, ki sem ga ogradil. V zadnjih mesecih, posebno v času, ki smo ga preživeli v mestu Pau, me je moj gospodar naučil igrati na harfo in nekaj pesmic sem že kar dobro igral. Posebno mi je bila všeč neka napolitanska pesem, katero sem pel in jo spremljal na harfi. Občinstvo me je nagradilo z viharnim ploskanjem. Bil sem v mnogih stvareh že pravi umetnik in, če je naša družba imela uspeh, sem si že začenjal domišljati, da je to moja zasluga. To jutro pa sem končno moral prav kmalu spoznati, da ljudje ne prihajajo k našim predstavam predvsem zaradi mojih pesmic. Vsi tisti, ki so prejšnji dan prisostvovali prizoru s stražnikom, so zopet prišli in privedli s seboj svoje prijatelje. V tem mestu so bili stražniki zelo malo priljubljeni, kakor pač nikjer niso. Vsi gledalci so bili radovedni, kako se bo znal stari Italijan izmotali iz zadrege in kako se bo znesel nad svojim sovražnikom. Čeprav Vitalis ni rekel drugega kakor “jutri”, so vsi razumeli, da bo ob tem srečanju dovolj smeha in zabave na račun policije. Ko so torej ljudje videli, da sem sam s Srčkom, so me med petjem motili in vpraševali, če “Italijana” danes ne bo. Opico, ki se ni zavedala resnosti položaja, je stražnikovo obnašanje zabavalo. Začela se je tudi ona sprehajati ob vrvi, seveda na notranji strani, medtem ko je stražnik korakal ob zunanji. Vsakokrat, ko se mi je približal, me je pogledal prek ramena na tako smešen način, da so se navzoči zasmejali na vse grlo. Ker nisem hotel razdražiti stražnika do skrajnosti, sem poklical Srčka k sebi. Toda temu se nikakor ni ljubilo ubogati. Igra ga je zabavala in zato je nadaljeval s sprehajanjem. Vsakokrat, ko sem.ga hotel pograbiti, se mi je izmuznil. Stražnik pa je v svoji besnosti mislil, da opico še dražim. Nenadoma je stopil prek vrvi in mi dal zaušnico, ki me je skoraj podrla na tla. Ko sem se zopet zravnal in odprl oči, sem zagledal Vitalisa, ki se je postavil pred stražnika in ga prijel za roko. “Prepovedujem, vam pretepati tega dečka,’” mu je dejal. “To, kar ste pravkar storili, je podlo.” Stražnik se je skušal izviti iz Vitalisovih rok, toda ta ga ni hotel izpustiti. Nekaj časa sta oba moža. stala negibno in si gledala- v oči. Stražnik je bil besen. Obraz mojega gospodarja pa je imel nad vse plemenit izraz. Visoko je dvigal svojo glavo, ki so jo obkrožali beli lasje. Z njegovega obraza je bilo mogoče razbrati ogorčenost in samozavest. Mislil sem, da se bo stražnik ob pogledu na ta obraz zavedel. (Dalje prihodnjič) ------o------„ Pokažite “AMERIŠKO DOMOVINO” prijateljem in znancem« povejte jim, da jo pošiljamo brezplačno na ogled! Imenik raznih društev Upokojenski klubi klub slovenskih upokojen CEV V EUCLIDU Častni preds: Krist Stokel Predsednik: Joseph Birk 1. Podpreds. John Kausek 2. Podpreds: Anna Mrak Tajnik: John Hrovat, 24101 Glenbrook Blvd. Euclid, Ohio 44117 Tel. 531-3134 Blagajnik: John Troha Zapisnikarica: Mary Bozich Nadzorni odbor: Mary Kobal, Anna Karun, Josephine Trunk Poročevalca: v slovenščini, Mary Seje so vsako prvo sredo v mesecu ob 1. uri popoldne v SDD, na 20713 Recher Ave. KLUB UPOKOJENCEV V NEWBURGHU Predsednica Mary Prosen Podpredsednik Anton Perušek Tajnica Antonette Ru-th, 12906 Havana Rd., Garfield Hts., Ohio 44125 Tele. 662-3092 Blagajničarka — Ann Perko Zapisnikarica Mary Shamrov Nadzorniki Anton Stimetz, Andy Rezin in Mary Gregorčič. Za Federacijo Mary Prosen, An- BS Visijo Visits k V, nišihtu dti 2, uh jsopoldhfc v niša, blspjnižeffcu h j ih iWGlSdih: januarja, »arcač, Nagel, 246 — 24th St. N.W, Barberton, Ohio aazo-a, tel, 745-9853; zapisnikar, Frances Žagar, nadzorni odbor: Mary Šuštaršič, Frances Smrdel, Angeline Misich.— Seje vsak pivi četrtek v mesecu, ob 2. uri popoldne, v Slovene Center! 70 — 14th St. N.W. maja, julija, septembra, in novembra v SND na E. 80 cesti: februarja, aprila, junija, augusta, oktobra, in decembra v SND v Maple Hts. KLUB SLOV. UPOKOJENCEV ST. CLAIKSKO OKKOZ J E Predsednik Louis Peterlin podpredsednica Josephine Zakrajšek Tajnik Anton Žakelj, 5516 Carry Ave. Tel,: 881-7931 Blagajnik, Andrew Kavcnik Zapisnikarica Cecilia Subel Nadzorni odbor: Victor Vokač, Jennie Vidmar, John Skrabec Veselični odbor: Frances Okorn, Anna Zalar. Gospodarski Odbor: Michael Vidmar Nove člane in članice se sprejema vseh starosti kadar stopijo v pokoj. Seje se vršijo vsak tretji četrtek ob 2 uri popoldan, v spodnji dvo--ani SND, na St. Clair Ave. skoval* m um ft’etfeedmk: frank LtfcVfi PodpesteeMk: Leuis Ssf Tajnica: Mary Petelin, (143*5294 Blagajnik: Frank Cerar ml. Odborniki: Louis Petelin, John,J. j Vidmar, Martin Tominc, Thomas Lobe, Matt Novak in E- BELOKRANJSKI KLUB Predsednik Maks Traven, podpredsednik Matija Golobič, tajnica Vida Rupnik, 1846 Skyline Dr., Richmond Heights, Ohio 44143, iele-fon 261-0386, blagajnik Matija Hu-tar, Milan, Dovič, zapisnikar; nadzorni odbor: Janez Dejak, Milan Smuk, Nežka Sodja, gospodar Frank Rupnik, kuharica Marija Ivec. ; MISIJONSKA ZNAMKARSKA AKCIJA Cleveland, Ohio Duhovni vodja rev. Charles A. Wol-bang C.M predsednica Marica Lavriča, podpredsednik Ing. Joseph Zelle, tajnik Matt Tekavec, zapisnikarica Mari Celestina, 4935 Gloa-ten Rd., Cleveland, Ohio 44143, tel. 381-5298, blagajničarka Vida Švajger, 19501 Chardon Rd., Cleveland, Ohio 44117, tel. 481-2003; nadzorniki: Frank Kuhel, Lojze Petelin in Štefan Marolt; odborniki: Rudi Knez, Anica Knez, Agnes Leskovec, iMary Strancar, Ivanka Tominec. Zaubi, Mary Novak. Seje se vrše po Marica Miklavčič; Samostojna društva SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU Starosta Janez Varšek, tajnica blagajničarka Meta* Rihtar, 090 63 St., načelnik Milan Rihtar vaditeljski zbor: Milan Ptihtar, Janez Varšek, Meta Rihtar. Pavli Miller Telovadne ure vsak četrtek od 6. -10. zvečer v telovadnici pri Sv. 'Vidu. BALINCARSKI KLUB NA WATERLOO RD. Predsedruk Frank Grk; podpredsednik Tony Umek, tajnik John Korošec, blagajnik Jos. Ferra, 444 E. 152 St. 531-713 zapisnikar Janez Kosmač, nadzorniki Stanley Grk, Karl Družina, Jos. Champa, kuharica Mary Dolšak, pomočnice Mary Umek, Mary, Emma Grk, Mary Petrač, Anna Karim. Natakarici Rose v Argentini je v IH, ižimiarja 1978 umrla ga. OLGA RUPNIK, soproga pokojnega ustanovitelja slovenskega domobranstva gen. Leona Rupnika. Izrekamo zadnji pozdrav TABOR, Z.D.S.P.B. KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD. Predsednik: Boris Kozel Podpredsednik: Rudy Žakelj Tajnica Blagajničarka: Jo Co-menschek, 924- E. 223 St., Euclid, Ohio 44123 . Zapisnikarica: Helen Vukčevič Nadzorniki: Joseph Mateyka, Ann Krištoff, Cecelia Woif Družabni Odbor: Ann Kristoff, Cecelia Wolf, Steve Shimits, Rudy Zakely, Louis Jartz Poročevalca: Walter Lampe, Cecelia Wolf Delegata S.D.D.: Joseph in Vera j ŠTAJERSKI KLUB Bajec 1 Štajerski klub ima za tekoče Delegatje Federacije Upokojen- poslovno leto sledeči odbor: skih Klubov: Boris Kozel, Rudy dogovoru. Balina se vsak dan od 12. opoldan do 12. ponoči, izven v nedeljah v zimskem času. Članarina $4 na leto. Sprejema se novo članstvo. Zakely, Jo Comenschek, Steve Shimits, Joseph Bajec Glavna Kuharica: Mary Dolšak Seje so vsak drugi torek v mesecu ob 2. popoldne v S.D.D. na 15335 Waterloo Rd. KLUB UPOKOJENCEV HOLMES AVENUE Predsenmk Joseoh Ferra Podpredsednik Frank Turek Tajnica in blag. Mrs. Sophie Ma-gayna, 315 E. 284 St, Willowick, Ohio 44094, tel. 943-0645. Zapisnikarica Mary Lavrich, nadzornice: Christine Bolden, Mary Gornik, Louis- Legan, zastopniki za Federacijo: Joseph Ferra, Joe Jerkič, Mary Marinko, Louis Legan in Sophie Magayna Seje in sprejemanje novih članov vsako drugo sredo v mesecu ob 1. uri popoldne v Slovenskem domu na Holmes Avenue. namestnika; Ivanka Pograjec, Vinko Rozman. FEDERATION OF AMERICAN SLOVENIAN PENSIONERS CLUBS President: Josephine Zakrajšek 1st Vice-president: Louis Legan 2nd Vice-president: Anton Perusek Secretary: Boris Kozel, 15316 Lucknow Ave., Cleveland, Ohio 44110 — Telephone 531-63 67. Treasurer: Joseph Ferra Recording Secretary: Louis Jartz Auditors: Mary Marinko, Joseph Magajna, Anton Mrak. predsednik Tone Zgoznik, podpredsednik Rudi Pintar, tajnica Slavica Turjanski, blagajničarka Kristina Srok, gospodar Ivan Goričan, gospodarjev pomočnik Ivan Novak, kuharica Lojzka Feguš, kuharski pomočnici Elza Zgoznik in Štefka Dalic, odborniki Rozika Jaklič, Nežka Vider-voll, Kazimir Kozinski, Stanko Cimerman, nadzorniki Tonica Simicak, Štefan Maje in Jože Fujs, razsodišče Jože Felicijan, Avgust Šepetave in Božidar Ratajc. PLESNA SKUPINA KRES: Predsednik — Frank Zalar ml. Pod-predsednik — Rudi Hren Blagajnik — Edi Zalar Tajnica — Metka Kmetich, 1806 Sunset Dr., Richmond Hts., O. 44143 Odborniki — Peter Dragar, Erika I Kurbos, Stefan Režonja ml. ZVE/A DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV Predsednik Karel Mauser; podpredsedniki so vsi predsedniki krajevnih odborov DSPB; tajnik Jože Melahcr, 1143 Norwood Rd., Cleveland, O. 44103; blagajnik Ciril Preželj, Toronto, Ont, Canada; iskovni referent Otu.ar Mauser, Toronto; nadzorni odbor: Franc Še-ja, Anton Meglič, Cleveland, Jakob Kranjc, Toronto,; razsodišče: Frank Medved, Andrej Pučko, Gilbert, Minn., Tone Muhič; Toronto. Zgo-dolinski referent prof, Janez Sever, Cleveland. BALINCARSKI KROŽEK SLOVENSKE PRISTAVE Predsednica: Nada Kozjek Popredsednik: Jože Sojer Tajnik: Ivan Kosmač, tel. 851 0411 Blagajnik: Francka Grajželj Odborniki: Jože Bojc, Tone Svi-gel, Ferdo Sečnik, Zdenka Kavčič, Janez Varšek, Maks Jerič, Lojze Mohar Nadzornik Odbor: Slavko Graj-zelj, Valentin Kavčič, Filip Oreh AMERICAN SLOVENE CLUB OF SO. FLORIDA President — Erna Kotula Vice President — Ed Strumbel Secretary — Mamie Willis Treasurer — Victor Chase Finan. Sec’y. — Helen Kocijan Corres. Sec’y. — Molly Bogus, 1546 71 Street, Miami Beach, Fla. 33141. Board of Trustees: Jote, Ribic, Ivan Willis and Al Dražen Meetings: 1st Sunday of the month at 310 N E 1st St, Pompano Beach, Fla. MLADI HARMONIKARJI Slovenski harmonikarski zbor dečkov in deklic pod vodstvom Honorary President: Krist Stokel, učitelja Rudija Kneza, 679 E. 157 ' _ _ |St. Cleveland, Ohio 44110, telefon AMERIsKI-SLOVENSKI ; 541-4256. Poslovodkinja ga. Marica POKOJNINSKI KLUB, jLavriša, 1004 Dillewood Rd. tel.: V BARBERTON, OHIO. : 4oi a7fio Preds. Louis Arko, podpreds. •___1_____________________ SLOVENSKO-AMERIŠKI PRIMORSKI KLUB V CLEVELANDU Predsednik: Dr. Karel Bonutti Podpredsednik: Danilo Kranjc Tajnica: Pavla Rijaved Blagajničar: Jožko Delchin Nadzorniki: Vinc Sfiligoj, Jože Leban, Marija Delchin Redarja: John Simčič, Jože Cah Pravni svetovalec: Charles Ipavec (odvetnik) NOVICE- i vsega sveta v N O VICE- M Jft potrebujete NOVICE- M jlb dobite še sveže NOVICE- popolnoma nepristranske NOVICE- kolikor mogoše originalne NOVICE- ki so zanimive vam vsak dan prinaša v hišo Ameriška Domovina Povejte to sosedu, k! še ni narofen nanjo NEW ENLARGED & REVISED EDITION! SLOVENIAN INTERNATIONAL COOKBOOK WOMEN'S GLORY - THE KITCHEN To order, send $4.50 plus 50c for postage per copy to: Slovenian Women’s Union I 431 N. Chicago Street — Joliet, 111. 60432 4 PROTECT YOUR SLOVENIAN HERITAGE AND ETHNIC VOICE ADVERTISE IN THE AMERICAN HOME newspaper Dragi naročniki! Tiste, ki prejemate Ameriško Domovino po po šti, lepo prosimo, da nam vsaj dva tedna pred selitvijo sporočite svoj novi naslov. Tako boste list nepretrgoma re\lno prejemali, nam pa boste prihranili poštne stroške, kateri znašajo sedaj po 25 centov za vsako vrnjeno številko. Najlepša hvala za tozadevno sodelovanje ! Uprava V Society" OifCJTinJOUEr.i!. os %ugA ONE FAiRlANH DRIVE Since 1914 ., . ... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community'. For half-a-century your Society has offered the finest in ’rsuranee protection at low, non-profit rates to Catholics only LIFE INSURANCE « HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE Historical Facts , The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph. Society’s Catholic Action Programs are: L Scholarships for the education of young men aspiring /o the priesthood. 2. Scholarships for young women aspiring to become nuns. 3. Additional scholarships for needy boys and girls. 4. Participating in. Pie program of Papal Volunteers of Latin America. 5. Bowling, basketball and Uttle league baseball. 6. Social activities. 7. Sponsor of St. Clare House of Prayer Družba ton Perusek, Ann Perko, Antonette , j Bozich, v angleščini Mae Fabec Ruth, Andy Rezin. J sv. Družine Officers President ....................Joseph J. Konrad First Vice-President _____........ Ronald Zefran Second Vice-President ____....... Anna Jerisha Secretary .................... Robert M. Koahevax Treasurer ..................— Anton J. Smrekar Recording Secretary ..........Nancy Osborne, First Trustee..............— Joseph Šinkovec Second Trustee .............— Frances Kimak Third Trustee................. Anthony Tomazin First Judicial ......u.------— Mary Riola Second Judicial .............. John Kovas Third Judicial........—-------Frank Toplak Social Director............. Nancy Osborne Spiritual Director ........... Rev. Aloysius Madic, O.F.lt. Medical Advisor............... Joseph A. Zalar, M.D. J /