polti pro|eman: u atlo leto naprej 26 K — h $4)1 leta , 13 , •— „ fetrt , , 6 „ 50 , Mesec , 2 „ 20, Vopravnlštvu prejem*«: ia tlelo leto naprej 20 K — h pol leta , 10 „ — , <«trt , , 6 „ - „ aosec , 1 „ 70, Si poiiljanje na dom SO h na meiec. Političen list za slovenski narod. Naročnino in ln««rata tprejema upravnlitvo v Katol. Tiskarni, Kopitar-jeve ulice St. 2. Rokopisi so ne vračajo, nefrankovana pisma ne »sprejemajo. Urednlitvo je v Semenskih ulicah St. 2, L, 17. Izhaja vsak dan,izvzemii nedelje iu praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 236. V Ljubljani, v torek, 14. oktobra 1902. Letnik XXX. Shod zaupnikov kaf.-nar. stranke. (Konec.) Foloiaj v deželnem zboru kranjskem. Razmere v kranjskem deželnem zboru zadnjih šest let in tudi že prej — nadaljuje dr. Šusteršič — bo bile neznosne. Deželno-zborska večina, ki zastopa vendar le smešno manjšino v deželi, je izrabljala svojo moč, katero ima le vsled krivičnega volilnega reda. Mi smo hoteli izhajati ž njimi v miru, ker smo hoteli ljudstvu boj prihraniti, bkle-nila se je sprava 1. 1894. Iniciativo za njo je podala katoliško-narodna stranka z namenom, da bi namesto liberalne zveze z Nemci v deželnem zboru zagospodarila slovenska večina. A liberalci so se pokazali tu v svojih značilnih lastnostih : kar so danes podpisali, so jutri prelomili. Ljubša jim je zveza z baronom Schwegolnom, kakor pa s slovenskimi katoliškimi rojaki. Še vedno smo hoteli ljudstvu prihraniti boj. Zahtevali nismo nič več, kot da priznajo liberaloi v deželni zbornici, da velja VBak katoliško-naroden poslanec toliko, kakor vsak nasprotne stranke. Liberaloi so neverni in tudi tega niso verjeli, da mi to resno hočemo. Dokazali smo jim pa zdaj, da zoper naB na Kranjskem deželnega zbora sploh nobenega ni. (Živahno odobravanje.) Hitro ga je bilo konec. Vlada ga je zaključila in baron Hein se je odpeljal na Dunaj vprašat, kaj mu je storiti. Liberalei imajo zdaj sicer še svojo večino, a ta jim malo pomaga, ker deželnega zbora ni. Ko več niso imeli tega svojega zelenega pašnika, bo se pa spomnili ljudstva ter so dejali: Ljudstvo se nam smili! (bmeh.) Tarnali so o škodah. Lberalni občinski zastopi in cestni odbori so izjavljali, da se jim ljudstvo smili. (Veselost ) Raznim agent:>m in tudi oderuhom po deželi se je ljudstvo zasmililo I (bmeh.) A liberalci so v svoji veliki kratkovidnosti sami poskrbeli, da je svet hitro spoznal, koliko jim je do ljudskih koristi. Primerilo se jim je nekaj veselega : Pri uravnavi Mirne je denarja zmanjkalo. IzpoBlovali so od dunajske vlade izjavo, da bo dala de- narja za uravnavo Mirne, a samo pod pogojem, da se sklene deželni zakon. Liberalci so takoj zdihovali, da se bo vsa zgradba podrla in da bo Mirna vse preplavila, kmetom in grofu Barbotu vso travnike uposto-aila zaradi naše obstrukcije. (Veselost.) Vprašali so, ali katoliško-narodna stranka garantira mimo zborovanje ? Mi smo odgovorili: »Da, takoj v 24 urah se more potrebno skleniti, ampak — to in nič drugega!« (Dobro!) Liberalci so odgovorili : »Tega pa mi nočemo! Ali se naj sklene vse, kar predlaga deželni odbor -- to se pravi, kar hočejo liberalci — ali pa nič !« Tako so liberalci sami pokazali, koliko so jim pri srcu ljudske koristi l (Odobravanje.) Strokovnjak z Dunaja je pa dokazal, da tudi to, kar so liberalci govorili in pisali gledo Mirne, ni bilo res. Vlada je dala denar, in delalo se bo, dokler vreme dopušča. Sploh pa nosi večina vbo odgovornost, ne manjšina. Večina ima dolžnost, da ohrani zbornico delavno. Ko bomo mi imeli večino, bomo že vedeli poskrbeti, da bo deželna zbornica redno delovala! V deželnem odboru nosi odgovornost večina Graeselli Schsffčr-Tavčar. Če nečejo nositi odgovorne sti, ampak če jo zvračajo na druge, naj odstopijo ! (Tako je !) Naša dolžnost pa j<>, da z vsemi po stavnimi sredstvi odpravimo te razmere. Liberalna nemška »Tagespost« je izpustila v svet novico, da bi se »klerikalci«, kakor nas imenujejo, morda udali za tri mandate v četrti skupini. To je le zvijača. Take novice dajejo v svet, da bi 'potem o nas lahko rekli: Saj sto prej že bili zato, zakaj nečete zdaj ? Mi pa izjavljamo, da s par mandati v četrti Bkupini naša stranka ni zadovoljna. (Tako je!) Ali bi bilo vredno toliko boja za 3 mandate? (Nikakor ne!) Ali sme ostati krivica, da bi 80.000 volivcev volilo 3 poslanoe, 86 veleposestnikov pa 10 ? (Na !) Za tako ceno katoliško narodna stranka ne proda svojega prvorojenstva v deželi. (Živahno odobravanje) Položaj v deželi. Ta naša zahteva izvira pa iz splošnega položaja v deželi. Dvojna mora tlači našo deželo: Liberalna deželnozborBka večina in dež. vlada. Na to govornik ostro prijema deželno vlado. Ta sicer taji, da je liberalna, a iz njenega ravnanja se to jasno vidi, zlasti iz prepovedi ljudskega tabora v Ljubljani. Vlada je rekla, da se je bati izgredov. Izgredov od naše strani se pač ni bati. A v resnici se je vlada sama bala izgredov ob liberalnem protestnem shodu. Takrat je baron Hein sam prišel škofa prosit, da naj miri, češ nobeden drugi ne more preprečiti izgredov. In poklical je g. Gostinčarja k Bebi in grof Scheffgotgch je temu prigovarjal, naj skrbi, da bo liberalni shod miren, češ, »to bi vendar ne bilo lepo, če bi se Slovenci v Narodnem domu stepli«. Tako se je torej vlada bala izgredov, a vendar tega shoda ni prepovedala, ter je liberalce še branila. Naših ljudi, ki so tudi prišli protestirat, niso pustili v »Narodni dom«. Kakšen protestni shod je bil neki to? (Veselost.) Pri tem je vse vodilo načelo, da je Ljubljana liberalna in da se mora vedno kot taka kazati. Ali je pa Ljubljana res liberalna? Občinski zastop je pač liberalen, a naj se voli enkrat po splošni in enaki volivni pravici, pa se bo pokazalo, da tudi Ljubljana ni liberalna. Voditelj liberalne stranke dr. Tavčar je sam na javnem shodu povedal, koliko zaBlombe imajo liberaloi med ljudstvom, ko je rekel, da če se uvede splošna in pnaka volilna pravica, njegova stranka nobenega mandata ne dobi. (Odobravanje.) Govornik na to omenja, pristranske pisave v uradnem listu ter napoveduje vladi, da ima katoliška Btranka v rezervi še ostrejša sredstva, nego jih je rabila doslej. (Odobravanje.) Katoliškc-narodna stranka se zaveda, da ne najde pravice nikjer, tudi tam ne, kjer jo je opravičena v prvi vrsti zahtevati. Zato se pa organizira notranje. Zastopniki ljudstva so dolžni, da se zahvaljujejo celi stranki za izborno disciplino in edinost, ki vlada v njej. V edinosti s svojimi zaupniki in z velikansko večino vsega ljudstva pa bodo šli naši zastopniki po dosedanji poti dalje z geslom: „Naprej in Bkozi za pravioo in za svobodo!" (Burno odobravanje.) Češko-nemška sprava. Ministrski predsednik dr. pl. Kčjrber je danes predložil zastopnikom češkim in nemškim načrt glavnih načel, po katerih hoče vlada urediti jezikovno vprašanje za Češko in Moravsko. Ta glavna načela za C e š k o so: Nemški jezik OBtane v sedanjem obsegu v veljavi v vsem občevanju z vojaškimi oblastmi in orožništvom ter v občevanju z oblastmi izven češke kraljevine. Nemščina naj ostane pri uradih v veljavi tudi v notranji službi, ki se tiče vojaštva, poročil na osrednjo vlado in v policijskih stvareh; dalje v notranjem poslovanju vseh prometnih, poštnih in blagajniških uradov. C. kr. uradi se razdele v čisto češke, čisto nemške in dvojezične. Eiojezični so oni sodni okraji, v katerih je po zadnji ljudski štetvi nad 20% ene narodnosti. Vsi drugi okraji so dvojezični ali mešani. Obla-stva, ki obsegajo več sodnih okrajev, so dvojezična, ako je vsaj en okraj mešan. Tekom časa naj se okraji tako omejo in ured6, da bodo po možnosti enojezični. Po tem načelu naj bi se določil uradni jezik za notranji in vnanji promet. Enojezični uradi se morajo v občevanju s strankami posluževati istega je-zika — uatno in pismeno. V tem jeziku se morajo glasiti tudi uradne objave, napisi in pečati, kakor tudi vknjižbe. Ako pa je vloga v drugem deželnem jeziku, mora dotična stranka tudi vse reSitve in odredbe dobiti v svojem jeziku. Stranka sploh ni zavezana, da bi morala skrbeti za prevode. Objave ce8. uradov morajo biti v jeziku občin, četudi so te v mešanih okrajih. Pri dvojezičnih uradih je za vse obravnave merodajen jezik stranke. Ako pa je prizadetih v eni stvari več strank, vrši se obravnava ali v obeh jezikih ali pa v tistem jeziku, za katerega se stranke zedi-nijo. Vsi napisi, objave in pečati so dvojezični. Vknjižbe in izpiski ao v jeziku stranke. Isto velja za kazenske obravnave. Vsaka stranka ima pravico v treh dneh zahtevati uradno listino v svojem jeziku, ako ji je bila dostavljena v drugem. Druga in-stanoa v mešanem okraju se mora posluževati jezika prve instance. V notranji službi se enoje- LISTEK. Kristus — mužikov gost. Pripovedka N. B. Leskova. Posl. — ki. (Dalje.) Tako je zašel tudi enkrat tje ter imel s seboj evangelije. Nekaj časa je ogledoval rože, nato se je vsedel, odprl knjigo in čital. Cital je, kako je prišel Kristus k farizeju, kjer mu niso dali vode, da bi si ž njo umil noge. Timoteja je to močno žalilo in žal mu je bilo z<> Kristusa. Tako zelo mu je bilo to žal, da je ta bogati gospodar tako postopal s svojim svetim gostom, da se je celo zjokaj radi tega. In uprav v tej minuti se je zgodil čudež, o katerem mi je Timotej sam pripovedoval tako le: »Zrl sem,« pravil mi je, »okrog sebe ter si mislil, kako imam vsega v izobilju, moj Gospod pa je živel v takšni revščini in tako ponižen .... In oči so se mi napolnile s solzami; nikakor jih nisem mogel zapreti. Vse naokrog je postalo rudeče, celo moje solze. V takšnem zamaknenju ali ome- dlioi sem zaklical: »Gospod, ako bi Ti prišel k meni, dal bi Ti celo samega sebe.« A tu je začul odgovor, kakor bi zapih-ljal rahel vetrič: »Pridem 1« * * * Timotej ves razburjen je pritekel k meni in me vprašal: „Kako ti misliš: ali zares more priti Gospod k meni v goste?« »To, brat, presega moj razum,« mu odgovorim. »Ali je moči najti o tem nečesa v svetem pismu?« A Timotej mi dč: »V pismu stoji pisano: „vsaj ta isti Kristus živi odslej na veke" — jaz moram verjeti.« »Kaj,« pravim, »verjemi!« »Zapovem pokriti mu vsak dan mizo.« Jaz pomignem z rameni ter odgovorim: »O tej zadevi me ne povprašuj, marveč pazi sam na to, kar zamore biti ljubo njegovi volji; sicer pa jaz v tem pokrivanju mize ne vidim nič napačnega, samo ako to ni napuh ?« »V svetem pismu stoji zapisano: „On je grešnike sprejemal in jedel s čolnarji."« »Toda,« odgovorim mu, »ondi stoji tudi zapisano : »Gospod, jaz nisem vreden, da greš pod streho moje hiše." Meni je všeč tudi to.« A Timotej pravi: »Ti ne veš.« »Dobro, pa bodi po tvojem.« * * * Takoj naslednjega dne pričenši je Timotej zapovedal svoji ženi, pustiti za mizo še jeden sedež prazen. Ko jih je Bedlo pet za mizo — on, žena in troje otrok — je vsikdar ostalo še jedno mesto prazno in pred njim je stal velik stol-naslonjač. Žena je bila radovedna, kaj je to, čemu in za koga? Toda Timotej ji ni povedal vsega. Zrni in drugim je govoril, da mora tako biti radi njegove obljube pripravljeno „za prvega gosta", toda kaj je pomenilo to prav za prav, tega razun meno nihče ni vedel. In čakal je Timotej Odrešenika drugi dan, ko je začul ono besedo na vrtu, čakal tretji dan, na to bližnjo nedeljo, toda nje- govo pričakovanje se ni spolnilo. A potem je Timotej še vsak praznik čakal Kristusa v goste, namučii se vsled nemira, toda ni izgubil nadeje, da Kristus ostane mož beseda ter — pride. Timotej mi je zaupal, da moli vsaki dan: »Pridi, o Gospod!" ter čaka, toda ne čuje zaželjenega odgovora. ,0 pridi skoraj I" Nisem vedel, kaj naj odgovorim Timoteju na to. Pogostoma sem si mislil, da je postal moj prijatelj ošaben in da je radi tega tako zablodil. Vendar božja Previdnost je hotela drugače. * * * Približal se je Božič. Bila je huda zima. Timotej je dospel pred „biljo" k meni ter mi dejal: »Brate, jutri jaz pričakam Kristusa Go-Bpoda." Že davno sem se bil privadil teh besed, torej sem ga zgolj vprašal: »Kako veš to ?« »Danes,« mi odgovori, »ko sem bil od-molil: .pridi, o Gospod!* ae mi je razvnela duša, kakor od glasu trombe: .0, pridem kmalu!« Jutri je njegovo rojstvo, ali mar ne žični uradi poslužujejo svojega jezika, ravno tako tudi ▼ uradnih dopisih na cesarske in avtonomne urade. Dvojezični uradi pa se v notranji službi poslužujejo jezika strank ali vlog. Dvojezični uradi rabijo v uradnih dopisih jezik onega urada, kateremu je dopis namenjen. Uradniki v enojezičnih okrajih morajo biti v besedi in pisavi popolnoma zmožni dotičnega jezika. V meSanih okrajih mora biti zadostno število uradnikov, ki so zmožni obeh deželnih jezikov. Pri višjem sodišču v Pragi naj se ustanove potrebni senati ali oddelki. Za Moravsko pa velja splošno načelo, da so vsi cesarski uradi dvojezični. V občevanju a strankami je merodajen jezik stranke. Ako so eno in isto uradno poslovanje tiče več strank, mora dotični urad rabiti oba jezika. Isto velja za obravnave, ako se stranke ne zedinijo za en jezik. Uradne objave, vknjižbe, napiBi in pečati so dvojezični. Vsa druge določbe so v bistvu podobne onim za Cedko. Vprašanje je sedaj, kaj poreko češki in nemški zastopniki. Mrtva točka — Szellova formula. V zadnjih nagodbenih pogajanjih sta vladi srečno dospeli do takozvane mrtve točke, preko katere bržkone ne bo mogoče brez izrednih korakov. Prišla je namreč na dan takozvana Szellova lormula. Ta določa mej drugim, da se morata glede nagodbe zediniti ne samo obe vladi, ampak tudi oba parlamenta in sicer že do 81. decembra tekočega leta. Na izvedbo te zahteve seveda ne more misliti noben pameten človek, kajti če se že vladi sami prepirati o tem že več let, sa vendar ne more zahtevati od parlamenta, da bi rešil to veliko vprašanja v dobrih dveh mesecih. Glede posledic, ki ae pojavijo v tem slučaju, tudi ni nikake edinosti mej obema vladama. Koerber je v nasprotju s Szellom mnenja, da se v tem slučaju pretrga reciprociteta mej obema državnima polovicama. Razpor mej Koerber-jem in Szellom je torej s tem dospel do vrhunca in rešitev je mogoča le na ta način, da ali azell odstopi od svoje zahteve ali pa odstopi Koerber ali Szell od svojega mesta. Manifestačni shod kršč. socialcev v Št, Hipolitu. Tako številno obiskanega shoda ni še kmalu imela krščansko socialna stranka na Nižjeavstrijskem, kot je bil oni minule nedelje v St. Hipolitu. Dr. Lueger je bil lahko ponosen na zbrano armado, ki je vsa kot en mož prisegla zvestobo kršč. soc. načelom in brezobzirni boj nasprotnikom krščanskega ljudstva. Vkljub deževnemu vremenu se je zbralo na zborovališču na prostem blizu 10.000 zborovalcev, katerih dobra tretjina se je pripeljala v petih posebnih vlakih z Dunaja, »prejem na št. hipoliškem kolodvoru je bil tak, da boljšega nemški na-cionaloi in liberalci sploh niso mogli prirediti ; žvižganja in zabavljanja ni hotelo biti ne konca ne kraja. Ves kolodvor je zastra- pride ta dan? On pride k meni z vso svojo rodbino, moja duša se kar trese od groze.« Jaz mu rečem: »Timotej, ti veš, da jaz o tej zadevi ne znam soditi; videti Kristusa Gospoda pa tudi ne pričakujem, ker jaz sem grešni človek; toda ti si naš in mi pridemo k tebi. A ti, ako upaš pričakati tako velikega gosta, ne povabi zgolj svojih prijateljev, marveč pripravi mu prijetno družbo.« »Razumim,« mi odvrne, »in takoj od-pošljem služabnike ter svojega sina, da obiščejo naselbine ter povabijo vse prognance, vsakega, kdor se nahaja v revščini in potrebi. Ako mi skaže Kristus Gospod to veliko milost, da najde vse tako, kakor je bil zapovedal.* Meni te njegove besede niso bile všeč. »Timotej,« mu rečem, »kdo more prirediti vse tako, kakor je on zapovedal? Jedno ne razumiš, na drugo pozabiš, a tretjega izpolniti ne moreš. Ker pa to vbo tako močno „ trobi" v tvoji duši, torej bodi tako, kakor se ti zdi. Ako Kristus Gospod pride, pa on popolni vse, česar ne najde, in ako ti na nekoga, katerega on potrebuje, poza biš, pa manjkajočega on s seboj pripelje.« (Dalje prih) žilo orožništvo, obenem je pa bil pripravljen cel domobranski polk na eventuvalne večje izgrede, katerih pa ni bilo, ker kršč. soci alni zborovalci niso hoteli po saaluženju reagirati na izzivanja večinoma podkupljene druhali — pardon samih zavednih nemških naprednjakov. Ko je došel na kolodvor tudi dr. Lueger, se je vsa ogromna množica mej petjem avstrijske himne pomikala na zboro-valni prostor. V službi naprednjakov bo kot vselej bili tudi boc. demokratje, ki so ae odlikovali po svojem divjem nastopu. Toda ves ta krik in vik ni prav nič škodil dobri volji Dunajčanov in domačih Luegerjevih somišljenikov. Navdušeno so šli na shod in ondi vstrajali do konca. Shod se je vršil po poročilu dunajskih listov po naslednjem vsporedu: Zborovanje je otvoril poslanec W o h 1 m e y e r, prebral številno došle brzojavke ter mej drugim izjavil, da je prizor ob dohodu jasno pokazal, da nemški nacionalci niso prav nič druzega, nego stari žid. liberalci. Kot prvi govornik je nastopil poslanec dr. S o h e i c h e r, ki je govoril o prihod njem volivnem boju in njega posledicah, oziroma o tem: kaj se zgodi, če dobi premoč nasprotna židovsko nemška stranka. S tem je bil seveda kmalu gotov, ker ob volitvi ne bo govorila ta divja druhal, marveč resni odločni možje, ki niso prijatelji Židov. — Za njim je zopet govoril Wohlmeyer ter se predstavil kot kandidat, petem je pa dr. Lueger prebral daljšo resolucijo, v kateri so navedene vse važneje točke krSč. soc programa in je nekako navodilo za delovanje bodočih poslancev te stranke. Potem je pa imel daljši govor, b katerim je, kakor vedno, nepopisno navdušil vse zborovalce. Končal je svoj govor z napovedbo najodločneje obstrukcije v deželnem zboru. »Ča zmagajo oni«, je dejal, »ne bodo imeli v deželnem zboru ne ene vesele ure. Predno se bodo dali kršč. soc. zatreti od židovstva, bodo prvi raje porabili najskrajneja sredstva.« S tem je bilo zborovanje završeno. Istodobno so zborovali na drugih prostorih socijalni demokratje pod vodstvom poslanca Bretschneiderja, ki je edini govoril do 1000 osebam, mej tem ko se je poslanec Seitz, napovedan kot prvi govornik, ustrašil klica volivcev. Značilna s tega shoda je Bretschneiderjeva izjava: »Mi socialni demokratje se združimo radi celo z vragom, ko se bije boj proti krščanskim so-cialcem .« — Poslanec V 8 1 k 1 je pa še-Ie zvečer zbral svoje zveste k »protestnemu« shodu, ki se ga je udeležilo tudi kakih tisoč ljudi. Poleg njega je na shodu govoril še dunajski žid dr. Ofner, ki pa, kakor prvi, ni razun zabavljic dr. Luegerju povedal prav nič novega. Vsi zborovalci so bili edini v tem, da jim ta dan ni minul tako, kakor so si želeli. Krščansko-socialni Dunajčani so se po zborovanju navdušeni in zadovoljni vrnili proti domu pod vodstvom vseh treh dunajskih županov v zavesti, da se vspeh zborovanja jaBno pokaže pri volitvi dne 28. oktobra in 5. novembra, šenthipolitski župan Vol ki pa, sedaj prost častne straže orožnikov in vojaštva, ima pač dovolj časa za premišljevanje svojega poraza. Nemški nacionalci »prijatelji" ljudstva. Te dni je izšel volivni oklic nemške ljud. stranke za Nižjeavstrijsko. V tem oklicu se obljubuje kmetom in obrtnikom naslednja »dobrota«: Odpravijo naj be vse okrajne do klade in se uvede po vsej deželi enakomerna deželna doklada na direktni davek. Kolika je ta dobrota za kmeta in obrtnika na deželi, je najbolj razvidno iz tega, da plačujejo sedaj 20 do 25 % deželnih doklad, potem bi se pa komaj izhajalo b stoodstotnimi dokladami. Samo za Dunaj se potrebuje na leto okrog 41 milijonov, ne vra-čunši potrebe drugih velikih mest. In za vse te naj skrbi dežela! Kršč. socialci, ki so imeli doslej to zahtevo za navadno šalo, so na-cionalcem silno hvaležni, da so prišli ofici elno pred volivce s svojimi bedastočami, ter z mirnim srcem prepuščajo volivcem, naj glasujejo za nemške nacionalce, če hočejo imeti 100% doklade. Govori francoskih ministrov. Minulo nedeljo so poleg predsednika Loubeta kar trije francoski ministri poča stili širšo javnost z večjimi govorancami. Govoril je seveda Combes, govorila sta pa tudi socialist Millerand in pravosodni minister Vallee. Combes in Vallee sta kajpada tudi sedaj pokazala, da ne znata o ničemer drugem govoriti, nego o kulturnem boju in o »nasilnosti reakcijonarcev«. Glavni točki poleg kulturnega boja sta v Vallee-jevem jrogramu uvedba dveletne vojaške službe in pa splošnega pndobninskega davka. — Millerand be nasprotno ni toliko pečal b >rotikongregacijsko gonjo ter se bolj dotikal socialnih in narodno gospodarskih vprašanj. Svoja somišljenika Jauresa in Vivi-anija je zagotavljal, da načrt o zavarovanju delavcev za Btarost kmalu postane zakon, tar bo po njegovem mnenju v prvi vrsti zasluga soc. demokratov. — Drugih večjih nesreč pa ni bilo ne mej tem in ne mej drugimi govori. Sodrugi so jim pritrjevali in to je zanje dovolj. Za širšo javnost Be itak ne brigajo. Stavka v Ženevi končana. Ženevska stavka, ki se je je izpočetka udeleževalo do 18.000 delavcev, se je končala nepovoljno za delavce, a to večinoma e po njih lastni krivdi. Po zadnjih burnih dogodkih v petek in soboto je velik del de-avcev odpovedal pokorščino osrednjemu vodstvu in vsprejel delo. Vsled tega ostali -- morda jih je še kakih 2000 — ne morejo več vztrajati v započeti stavki. Na nedeljskem splošnem shodu stavkujočih de-avcev voditelj stavke ni mogel drugega naznaniti, nego, da se zahvali za izkazane simpatije, ter je predlagal, naj gredo sedaj mirno na delo. Shod se je nato, odobruje ta predlog, mirno razšel. Blamaža stavku-očih je torej popolna, in zato se morajo oškodovani delavci zahvaliti le soc. dem. in anarhiškim voditeljem, ki so jih brez pogleda v bodočnost gnali v brezvspešen boj. Iz brzojavk. Državni zbor. Predsednik grof V e 11 e r je prevzel včeraj predsedstvene posle poslanske zbornioe ter naznanil prijavljene mu seje posamnih klubov : Slovanski centrum 16. ob 10. uri, katoliški centrum 15. ob 6. uri zvečer, Mladočeški klub 15. in 16., nemška ljudska stranka 15. oktobra. — Combes odpove konkordat. Combes pripravlja zakonski načrt glede odpovedi konkordata in takojšnje ločitve cerkve od države. Štirje ministri, mej njimi Rouvier, so izjavili, da podajo ostavko, če uombes predloži načrt zbornici. Pravijo, da vlada s tem pritiska na Vatikan pri imenovanju škofov. — Nagodbenih pogajanj ta teden ne bo. Ministerski predsednik Szell bi bil že včeraj imel priti na Dunaj, toda ker je Koerber sedaj preobložen z delom posebno radi parlamentarnih konferenc , se pogajanja odlože na prihodnji teden. — Knez Herbert Bismarck bode zopet kandidiral v nemški državni zbor v okraju Jerichow. — Burski generali se mude v Parizu in so obiskali palačo E!ysee in razna druga ministerstva. — Avstrijski državni proračun ima po poročilu »Narodnih Listov« za 1. 1903 prebitka 400 003 K. — Srbsko ministerstvo je demisioniralo. — V Makedoniji silno narašča VBtaško gi banje. Bolgarski vstaši so jako podjetni. Turki »pomnožujejo« čete, kar jim pa ve liko ne pomaga. — Nemški list \ Dubrovniku nameravajo izdajati Nemci, da bi tako tudi ondi širili germanizacijo. Iz volilnega gibanja. Iz Rajhenburga. Dne 7. t. m. je znani dopisnik v »Slov. Narodu« na debelo »fjrbal« javno mnenje. Poročal je namreč o shodu, ki ga je sklical semkaj poslanec g. Žičkar. Koliko je vrjeti temu dopisniku, sledi že iz dejstva, da je imenovani vedel tekom t. 1. na drobno poročati o nekem shodu v Rajhenburgu, ki se pa nikdar ni vršil. Tako »resnicoljubno« je pisal tudi ta čas. Le kar Be mu je sporočilo iz uradnih tajnosti, je resnično, sicer vse zlagano. Najbolj se zaganja v tukajšnjega g. župnika, češ, da se Blepo-miška z narodnimi interesi, ker je baje poslal vabila le katoliškim možem Dasi bi bilo tako prav, vendar so se takrat vabila po slala volilcem raznih strank po »famoznem« Štajerskem receptu, vsem stanovom, posebno Bkoraj vsem županom, med temi tudi zagrizenim liberalcem, celo takim, ki so si že pete brusili za nemško-nacijonalnega Bieberja in volili može »Stajerčeve« Btranke. Odzvali so se vabilu vsi stanovi, tudi g. domači nadučitelj, o katerem »Narod« lažnjivo poroča, da je bil vabljen 1» zato, ker se nikdar ne udeležuje zborovanj. Ker je bilo več liberalnih volilcev prisotnih, bodo vedeli ti povedati svojim sobratcem, da so debelo lagali v poročilu o tem shodu, da se ga ni udeleževalo 20, ampak le 10 duhovnikov, ne približno toliko mežnarjev, ampak nobeden. Ti bodo tudi vedeli povedati, da sta bila na shodu zastopana tudi kozjanski in breiinski okraj ne le po duhovnikih, ampak po kmečkih volilcih in županih, kateri niso poslali pismenih ali brzojavnih izjav za kandidaturo g. Žičkarja. Ta shod je kazal torej res ljudsko voljo brežiškega, sevni-škega in kozjanskega okraja, katero zanika »Slov. Narod«. Da se niso vabili ljudje a la Harambaša, Francelj, Bieber itd., bo pač ta vzrok, da ni bil nihče radoveden, kakšno voljo imajo ti ljudje. Torej g. župnik je pravično ravnal z vabili in tudi resnico poročal, zaupnemu shodu v Celje, ki je bil s shodom in kandidatom popolnoma zadovoljen. Torej ne g. župnik, pač pa nekdo drugi sa slepomiška z narodnimi interesi v Rajhenburgu. Dne 9. t. m. se je vršil v Rajhenburgu v neki gostilni strogo tajni zaupni shod liberalcev, ki se je pečal s prihodnjimi volilnimi možmi. Znan nemški nacijonalec Wolf .»vega kalibra je zbobnal k shodu vse nemškutarje in »Narodovoe« iz Vidma in Rajhenburga. Govorilo se je o taktiki, katero bodo zavzemali tukajšnji in videmski liberaloi povodom deželnozborskih volitev. Ker se jim je sanjalo, da bi utegnili naBproti Žičkarju pogo-reti, kakor pri državnozborskih volitvah, so sklenili, da njih volilni možje ostanejo ob dnevu deželnozborske volitve za pečjo ter ne gredo volit Žičkarja. Čegav duh je vladal na shodu in kako bo se naši široko-ustni narodovci zavzemali za »narodne interese« je razvidno iz dejstva, da Bta bila proglašena volilnima možema — dva n e m -škutarja. Radovedni smo, če bode patent narodni dopisnik ožigosal ta f zmožni shod v »Slov. Narodu«. Dnevne novice. V Ljubljani, 14. oktobra. Glavni osrednji odbor kat. narodne stranke. V včerajšnje poročilo se je vrinila pomota. Stavek o glavnem osrednjem odboru se mora glasiti : Glavni osrednji odbor sestoji iz strankinega vodstva, pomnoženega z vsemi katoliško-narodnimi deželnimi poslanci. Razen tega ima vsako kato-lisko-narodno politično društvo pravico, imenovati enega člana. »Edinost« se hudo brani, da ne dela v shizmatičnem smislu, ter pravi, da v Pod-gornikovi trditvi, da se »protestantizem, staro-katolicizem in glsgolsko begosluženje za za-padne Slovane le palialivna sredstva ob okol-nostih, v katerih bi ne bilo možno doseči boljšega«, ni shizmatične tendence, tčr nam očita, da obrekujemo. Mi moremo reči zdaj le to, da gospodje pri »Edinosti« očividno ne vedo, kaj je shizmatična tendenca, če je še celo v takih trditvah ne vidijo. DuhovniSke vesti is ljubljanske škofije. Svetli gospod Hugon knez Windisch-Grutz je prezentiral za pod njegovim patronBtvom stoječo župnijo Planino pri Rakeku č. g. b t e f a n a R i h a r j a , župnika v Studenem. — Č. g. Ivan P e t r i č je bil imenovan za upravitelja župnije Škofja Loka. — Č. g. I v a n Štrukelj, ki je dosedaj upravljal župnijo Šmartno pri Litiji, je bil nameščen kot beneficijat ravnotam. — C. gosp. Ivanu B a 1 o h u, kapelanu v Kranjski gori, je poverjena uprava ondotne župnije za čas va-kature. — Č. g. IvanRenier, dosedaj kapelan v Komendi, je dobil dopust za nedoločen čas. — Premeščena Bta bila častita gg. kapelana Blaž Reboliz Naklega v Komendo in Anton Poljšak iz Smartina pri Kranju v N a k 1 o. Osebne vesti. Deželni odbor je imenoval g. Lindtnerja kontrolorjem v dež. bolnici in fin. svetnika v pokoju gosp. Lončarja dež. revizorjem. Imenovanje. Za začasno učiteljico na Brdu je imenovana gdč. Ana Mally, doslej prov. učiteljica v Vodicah. Iz Gorice 12. okt. Včerajšnja »Soča« je bila radi članka o vipavski železnici zaplenjena ter je izšla v 2. izdanju še le zvečer. Kakor je pretila radi današnjega romanja na Sv. goro pred tedni, da bi vlada storila potrebne korake, tako je daneB prišlo od njene strani povelje na vbo njene četovodje okoli S*, gore (na planoti, pod Sv. goro, v Kanalu itd), ki so držali svoje regimente za danes, da naj nikamor ne hodijo, ker »kranjska teleta niso vredna, da bi šli proti njim« itd. Kaj pa pomeni vse to? Mar ne posnema lisice pod trto z grozdjem ? Enakopravnost v Celju. Državno sodišče je obravnavalo včeraj o pritožbi odvetnika dr. Hrašovca v Celju, ker je šta-jarsko ces. namestništvo potrdilo, da celjski magistrat ni ravnal protipostavno, ko je dr. Hrašovčevo slovensko prošnjo za domovinstvo zavrnil. Razsodba se proglasi jutri. Pod vozom zadušena. O tej nesreči se nam še poroča: V petek dne 10. t. m. popoldne sta naložila Jernej Drnovšek iz Dol in 181etni hlapec Janez Terkaj voz stelje. V globeli pri Brdni pa se voz zvrne na oba. Se le čez več časa sliši Jože Sluga iz buha-dol mimoidoč neko klicanje. Ker pa ne more sam težko naloženega voza vzdigniti, gre klicat bližnje ljudi. Kmalu pritečejo Anton Mlakar, Jože Božič, Janez in Alojzij Avbelj, a tudi ti niso mogli voza takoj vzdigniti, temveč so morali prej razvezati in odmetati steljo, a v tem času sta se Janez Drnovšek in Janez Terkaj že zadušila. Mrtva so prepeljali z mesta nesreče. Drnovšek je bil oče sedmih otrok, katerih je še le samo eden preskrbljen. V Ljutomeru je umrla gospa Jožefa 6 e m 1 i č. Kap zadela je v Gradou ravnatelja drž. obrtne šole vladnega svetnika Karola L a u ž i 1 a. V par trenotkih je bil mrtev. Nov most čez Kulpo so otvorili med Pribajno in Vinico. Ta most je velike važnosti, ker veže Hrvaško s Kranjsko in odpre trgovini v Karlovcu pot na Kranjsko. Most je dolg 123 m. Zgradil ga je zagrebški inženir J D u b s k y. Neurje v oktobru. V noči od sobote na nedeljo je obiskala vso litijsko okolico velika nevihta. Gromelo in treskalo je skoro celo uro. Strela je večkrat udarila v razne objekte, ne da bi bila užgala. Vihar je podrl več kozolcev ter povzročil sicer veliko škodo v gozdu in na polju. Tudi iz višnje-gorske in trebanjske okolice dohajajo poročila o neurju minule nedelje. Požar v Trebnjem. Dodatno se nam še poroča: Tovarna je imela veliko nalogo parket in raznega lesa. Stroji so večinoma uničeni. V nedeljo proti večeru pa se je unela sušilnica za parkete, o kateri so mislili, da je rešena. Od ljudi se ni nihče ponesrečil. Strojevodja je še pravočasno iz stroja spustil par; bil je že v nevarnosti, ker okrog njega je bilo vse v ognju. Tako je preprečil, da se ni stroj razletel. Mnogo delavcev je sedaj brez dela, ko se zima bliža. Tovarna je bila zavarovana pri banki »Adri-atica di sicurta« v Trstu, vendar bo imel gospodar škodo. Kako je ogenj nastal, ni še znano. Prihiteli so hitro na pomoč gasilci z Velike loke in Mirne peči, ki so ogenj omejili in obvarovali vodno žago. Pri gašenju so posebno pomagali: Ladiha, Pavlin, Str-mole, Vovk in Kristan. Društvo za izobrazbo služkinj so ustanovile v Gradcu aristokratske dame. PotreB so čutili v soboto 11. t. m. ob 7. uri 26 minut v Škrbini na Primorskem. Potres je trajal 1 sekundo s precejšnjim sunkom. Najdena zapestnica. Poroča se nam : Pred kakimi 8—9 tedni je nekdo našel od D. M. v Polji do Most zlato zapestnico. Kdor jo je izgubil, naj se oglasi pri Luki Rode št. 43 Slape, vulgo Luka. Kravo ukradel je včeraj po noči nekdo posestniku J. Sitarju v Zg. Šiški. Krava je sive barve. Medved je v nedeljo zjutraj strašil okolu Male vasi pri Dobrničah. Pozneje se je pomaknil nazaj v goščavo. Prišel je brez-dvomno iz kočevskih gozdov. Novi bankovoi po 100 kron, kateri pridejo v promet 20. t. m., so za 15 milimetrov daljši in za 5 milimetrov višji kot bankovci po 100 gld. Olavna podoba je zelenkasta in precej secesionistiška. Na avstrijski strani bankovca je vrednost označena v osmih jezikih, a na ogrski strani pa samo v madjarščini. Hudo zimo napovedujejo čebelarji, ker se letoB čebelam poBebno mudi zamašiti špranje v svojih stanovih. Izkopiue Starinoslovcc g. Pečnik je izkopal pri Bršlinu dva Btara groba. Pod množico sežganih kosti je našel bodalo, mnogo železja ter dolgo steklenico. Nesreče Jožefo Miklavčičevo, 9 let staro kočarjevo hčerko v Loki v okraju novomeškem, je včeraj konj udaril s kopitom v obraz in jej prebil čeljust in nosno kost. — Matej Sedej, hlapec v Stepanovi vasi pri Černetu je prišel 12. t. m. ponoči pijan domov. Pri hlevu ga je nekdo pričakal ia udaril b polenom po glavi, da mu je prizadejal težko rano. Sedaj se nahaja v bolnici. Ljubljanske novice. Umrla je soproga kavarnarja Mar-z o 1 i n i j a gospa Terezija Maržo 1 i n i. Razstava velikanskega morskega kita v Lattermanovem drevoredu traja le še malo časa. — Pač vredno je, da vsi oni, ki še niso obiskali razstave, jo obiščejo v tem času. Vidi tu človek nekaj, kar se mu ne nudi vsak dan v Ljubljani — vidi največjega sesalca sveta — morskega kita. Dolga je ta zverina 21 m in težka 355 centov; ujeli pa so jo 1. avg. 1900 v Severnem nemškem morju. Preparirana je prav dobro, ne diši nič. Razen tega se vidi v posebni razstavi še več morskih roparskih rib. Zaprli 80 brezposelno Ano Potočnikovo, Cerkvene ulice št. 21, ker je včeraj napadla delavko M. Kozino, jo stepla, vrgla na tla in jej grozila z nožem, ker je ona baje povedala policajem, da se njen sin, ki ima mesto prepovedano, nahaja skrit pod streho. V Ameriko je odpotovalo po noči s tukajšnjega kolodvora 10 5 oseb. Prijet je bil tudi jeden fant, ki ni imel še dovoljenja za izseljenje v Ameriko, ker še ni zadostil vojaški dolžnosti. Ponesrečen zidar. Dominik Zoli, delavec pri Toeniesu je včeraj pri delu v kazini ponesrečil. Padel mu je del ometa na oko in mu je poškodoval, morali so ga pripeljati v bolnico. Po ceni pijača, v Miheličevo gostilno v Cerkvenih ulicah sta prišla včeraj pit dva možka v družbi jedne ženske. Popili so 4 pol litra vina, na to pa so se polagoma vsak posebej izgubili iz gostilne, ne da bi plačali. Vel k pretep „pri so'ncu". Josip Slabina, delavec na Opekarski cesti štev. 25, Matija Jakopin, delavec v Spod. Šiški št 178, Jos. selan, strojevodja, Cerkvene ulice 15 Alojzij Gnezda, ključar, Krakovske ulice štev. 24, Ivan Breskvar, posestnika ein, Vel. čolnar-narske ulico štev. 17 in Ivan Šavs, čevljar, Cesta na Loko št. 19, so se včeraj popoldne sprli in Btepli v gostilni »pri solncu« s Souvanovima hlapcema Ivan Moranom in Francetom Repanškom. Prepir je nastal, ker sta se hlapca potegnila za jedno dekle, nasproti kateri so se drugi nedostojno vedli in je niso pustili iz gostilne. Hlapca Ivana Mo-rana so podrli na tla in udrihali po njem s stoli, dokler niso prišli policaji. Med mirje-njem pa je dobil policaj Jezovšek z vrčkom po obrazu, in tudi gostilničarka, ki je mirila, jih je skupila. Ko so prišli policaji, so nekateri zbežali, ali policija je vse polovila in dala pod ključ. Obstreljena v Lattermannovem drevo redu. Danes ponoči sta bila v Lattermannovem drevoredu dva lovca od psov Marije Hummerjeve napadena in je jeden lovcev ustrelil na pse, ne da bi jih zadel, zadel pa je v uto Ivana Stalniga, v kateri sta spala hlapca Fr. Holzinger in A. Kresal. Strel je šel skozi plahto in zadel Holzerja v roko, v prsi in glavo, Kresala pa v obraz. Holzer je nevarno poškodovan in bo ga prepeljali v bolnico. Kresal ima le prasko na obrazu. Lovca sta ušla, vendar je policija že poiz-vedela, kdo in odkod da sta. Pretirana prijaznost. Agentova žena M. V. je včeraj pretepla deklo M. J., s katero je imela prepir. Dekla jo poškodovana. Dolgoprsti sladkosnedež. Ivan Mandič, delavec na Glincah, je v nedeljo zvečer ukradel v Kramarjevi gostilni na Dolenjski cesti iz kuhinje kastrolo s pečenko vred. Pečenko Bta potem on in čevljar Tertnik pojedla za voglom Kramarjeve hiše. Ljubljanski grad baje prodajo potom licitacije. Iz bolnice. Franc Babnik, 7 let Btar, posestnikov sin iz Vel. Lašč, si je pri rezilnem Btroju desno roko na dlanu obrezal in sioer tako hudo, da so ga pripeljali v bolnico. Najdeno in izgubljeno. Na Poljanski cesti je bila najdena denarnica s 4 kronami. Na Mestnem ali pa na Starem trgu je zgubila neka služkinja zlat za 20 K. Tatvina. V teku 14 dni je bila delavcu Martinu Sebeniku na Opekarski cesti št. 25 iz nezaklenjene omare v sobi ukradena srebrna ura b srebrno verižico. Kljuke pokradel. Včeraj je neznan tat pokral na vežnih vratih pri Spitzerjevi hiši na Krakovskem nasipu, pri Gorupovi hiši RimBki ceBti in pri Schwegelnovi hiši na Bleivveisovi cesti medene kljuke. Dijak z revolverjem. V Križovniških ulicah je danes ponoči neki dijak streljal z revolverjem. Stražnik ga je prijel in mu odvzel revolver. Dotičnik je že popred sitnosti uganjal v gostilni g. J. Kende v Židovski stezi. Albert Kordesch, znani pustolovec ljubljanski je bil danes dopoludne aretovan, ker je oguljufal tiskarja Antona Kleina za predujem. Kordesch je hodil sedaj prav elegantno oblečen in b cilindrom po Ljubljani in je tudi kot tak moral iti v luknjo. Kotiček za liberalce. Liberalcem nismo prav storili, ker se nismo vsedli na lim prvim poročilom, ki so od židovske strani prihajala o delravdaciji v Pragi grozno pretirana. Dolžnost naša je, inf jrmirati se o takih sumljivih poročilih, kar Bmo tudi storili, in včeraj smo podali pravo sliko o praških defrav-dacijah. »Narod« torej nima prav, ako trdi, da smo stvar zamolčali. »Narod« seveda kolikor mogoče molči o tem, da je Drozd igral tudi precejšnjo ulogo v » Z i v n o -stenski banki«. Govorili bomo vedno na podlagi informacij, ne pa tja v dan, kakor dela to često »Narod«, da se potem kr vavo blamira. Tako je, gospodje liberalci, in kadar se bo pričelo govoriti vsled vašega izzivanja na ta način o vas in raznih vaših prijateljih, tedaj bodete pa vi gotovo tisti, ki bodete hoteli vse te liberalne čednosti zamolčat i. O Žužemberku, Št. Lenartu itd. smo poročali jako z rezervo. A zna ae zgoditi, da bomo prihodnje liberalce, ki pridejo na vrsto, vse drugače prijeli. »Narod« si zdaj izmišljuje dolge vrste umazanosti ter jih pri-občuje, kor ve, da je tako branje primerno nravnemu stanju njegovih bravcev. Ko bo preiskava končana, bomo sestavili te laži ter pokazali »Narodovo« objektivnost. Za zdaj pribijemo le to, da »Narod« tudi to, kar bo delali liberalni laiki, pripisuje duhovnikom, in da dolži tatvine tudi tista, ki so tatvino preganjali. »Narod« z nesramnostjo namiguje na slovenske posojilnice. Prosimo, da bi nam vsakega liberalca, ki bi obrekoval kako do mačo posojilnico, naznanili, da mu damo priložnost, dokazati obrekovanja. »Drage vislice". Gospod odgovorni urednik »Slov. Naroda", kateri tako zaničuje popravke, da jih v „Narodu" proč meče, nam je po § 19. poslal popravek, ki je pa le potrdilo in pojasnilo tega, kar smo pisali o »Dragih vislicah". Dr. Tavčar namreč pravi: Ni res, da sem se mudil v Frančičevi zadevi skupaj le tri dni v Novem mestu in da sem mu poBlal pred kratkim za svoje delo račun za 1400 K. Resnica je namreč sledeča: Dne 3 septembra t. 1. podpisal mi je Frančič v svrho ta-bularnega zavarovanja mojega deloma žo nateklega, deloma bodočega ekspenzarja za-dolžnico, glasečo se na 1400 kron; povedal sem mu ta čas, da pomenja ta svota le najvišji znesek, kateri bi utegnil ekspenzar, če bi se pravda ne dognala na bližnji razpravi, morebiti doseči, in sem mu ob enem obljubil, da ae izvrši mej nama točen obračun takoj, kadar bode zadeva končno rešena. — Radi sagovora njegovega odpeljal sem se v torek, dne 2. septembra t. 1. zvečer v Novo mesto in sem se povrnil v Ljubljano v nedeljo dne 7. septembra 1.1.; izvzemši četrtek sem imel vse te dni z njim posla. Vložil sem potem v istej zadevi proti obsodbi obširno ničnostno pritožbo in sem tudi že pripravil prošnjo za obnovo kazenskega postopanja, kar vse gre na račun prvotne zadolžnice. Na isti račun šla bode tudi eventuelna razprava na Dunaju. Pred kratkim pa sem poslal Frančiču v podpis — ne morda kak obračun, ker zadeva po zgoraj povedanem ni Se rešena, marveč izjavo, b katero on pripo-znava, da je zemljiško knjižna predznamba, ki sem jo dosegel na podlagi zadolžnice na njegovo posestvo, opravičena in da se sme spremeniti v vknjižbo. Frančič je to izjavo podpisal brez ugovora. V Ljubljani, dne 14. oktobra 1902. Dr. Ivan Tavčar. — Dr. Tavčar torej priznava stvar s 1400 kronami. Samo to nam je pojasnil, da je že naprej moral podpisati Frančič zadolžnico na 1400 kron. Tega pa še mi nismo trdili, ampak smo zvedeli iz najbolj avtentičnega vira — od dr. Tavčarja samega. »Frančičeve gavge« so s tem pač le pridobile na zanimivosti. Izvedeli smo tudi, da je po obsodbi dejal Frančič:. bi bil to vedel, bi bil vzel rajši dr. Šusteršiča.« Izpred sodišča. Brez dela itveti ae ne da, to je zvedel Andrej Cvetkovič, ki je po Ljubljani sleparil v vojaški obleki in svojo Ervo srečo v tej stroki poskusil v garnizijski olnici na Dunaju. Prevzel je namreč denarno nakaznico pod naslovom Štefan Cvet-kovič ter na isto dvignil 50 K; v Ljubljani pa je nekomu gospodu pravil, da je v ve seli družbi zapravil 65 gld. in da se hipoma nahaja v denarni zadregi, da je napravil skušnjo za računskega častnika, ter da ima začasni odpust radi bolezni in da misli iti potem v Opatijo, za kar mu bode nakazano 73 gld. 42 kr. po vojaški oblasti. Cretkovič je prosil dotičnega gospoda za posojilo, ki ga mu je obljubil vrniti v 3 dneh. Ta mu je dal, po lažnjivih trditvah zapeljan, 30 K. Dva dni kasneje je pravil v gostilni pri »Angeljnu« natakarici, da bode za meseo dni postal častnik, in jo tako opeharil za 5 K. Drugi dan si je najel v Grajžarjevem hotelu sobo z dvema posteljema za dve noči, jedel in pil, ne da bi bil plačal, potem pa pobegnil. Tisti dan je pa zopet pisal natakarici pri »Angeljnu", da naj mu hipoma pošlje 10 K, ker bi Be drugače usmrtil. Pri-dejal je temu pismu tudi svojo oporoko, v kateri jo imenuje glavnim dedičem za 1200 kron, katere ji morajo izplačati njegovi sorodniki; obenem jej je pa naročil, da to oporoko ne sme pred 3 dnevi odpreti; seveda mu ni Bedla natakarica na ta lim. Sodišče ga je pa obBodilo na dva mesece ječe. XJbo] kaplana Mikliča pred sodiščem. V Mariboru so se v soboto pred okrožnim sodiščem zagovarjali štirje kmečki fantje, ki so sodelovali pri uboju g. kaplana Mikliča v Makolah; obsojeni bo bili v eno-do dveletno težko ječo, poostreno s postom in trdim ležiščem dne 16. vsakega meseca. Iladi zagrebških demonstracij je bilo doslej obsojenih 72 oseb. V preiskovalnem zaporu je še 27 oseb. Biciklje kradel. Pred goriško sod-nijo je stal 271etni natakar Domenik Baroni iz Pavije v Italiji, ki je v Ljubljani ukradel bicikeij, vreden 300 K, trgovcu Drojcu, v Gorici pa Karlu Hopiu bicikeij za 150 K. Obtoženec trdi, da je ukradel, ker je bil brez Blužbe in sredstev. Kaznovan je bil že opetovano radi tatvine. Sodniki bo ga obsodili na leto dni težke ječe. Bazne stvari. Najnovejše od raznih strani. Tragedija v Bolonji. Milanski listi pišejo, da se je proti stricu radi umora zaprtega odvetnika dr. Murria, prof. Murriju, pojavil sum, da je sodeloval pri umoru grofa Bjnmartini. Odvetnik dr. Murri, pristaš soc. dem. Btranke, njegov nečak, je bil tudi ljubimec njegove žene, svoje tete. Pravi soc.-demokratični kolektivizem 1 — Kuga Be je pojavila v Vokohami. — O velikih a n a r h i s t i š k i h nemirih se poroča iz A'gesira. Na bregu je čakala množioa anarhistov ladije, ki je pripeljala v Maroki prijete anarhiste. Prišlo je do srditega boja, a anarhistom se ni posrečilo, oprostiti svoje tovariše. Več anarhistov je bilo ustreljenih. — Strajk v L o n e v i. Štrajkujoči delavci bo sklenili, protestuje proti vedenju policije in vojaštva, da pojdejo zopet na delo Mej temi nemiri je bilo lahko ra-njenik 50 vojakov, 230 oseb je bilo zaprtih. 110 inozemcev — mej temi 45 Italijanov in 30 Francozov — je bilo iztiranih preko meje. — Opozicija na Japonskem. Na Japonskem je bil te dni neki japonski poslanec iz opozicije obsojen na 15 dni zapora, ker je v parlamentu zeval in s tem pregrešil proti »doBtojnosti." — Strašen zločin. Pri mestu Baracalda bo našli na železniški progi 30!etnega moža. Dasi je šlo preko njega več vlakov, je še živel. Povedal je, da se piše Viktor Zanda in da je tovarniški uradnik v Portugalotu. V Bilbaou je iz hranilnice vzdignil 255 peset. Na poti ga je napadel njegov tast z nekim delavcem in ga pobil s kamenjem na tla. Storilca Bta ga oropala in vlekla na železniški tir, da bi tako sum odvalila od sebe. Napadeni je bil tako slab, da se ni mogel Bplaziti proč raz tira in tako bo mu vlaki odtrgali obe nogi in eno roko. Zinda je skoro po tej izjavi umrl. Njegovega tasta so že zaprli. — Spomenik Marzinija bo stal v Rimu na trgu „Piazza deli Indipendenca". — Otok Toriyima so vulkanski izbruhi popolnoma zasuli. Prebivalstvo, bro-ječe 200 glav, je mrtvo. — Umorjena grofica. V Parizu so dobili 80!etno grofico P e r o g a 11 o, sorodnico generala Froissarda, zadavljeno. O storilcu ni sledu. V njeni hiši so bili umetniki stalni gosti. — Za 5 0. 0 0 0 ponarejenih nemških poštnih znamk je oddal po svojih potovanjih po Nemčiji neki H o f f -m a n n. Sedaj so ga prijeli v Biirensteinu. — Ustreljen trgovec. V Gilanu so turški vojaki ustrelili srbskega trgovca Georgeviča. — Velika diamantna polja so odkrili v Wind-sortovvnu v Avstraliji, Beverno od Kimberleya. — V Meran je prišla grofica L o n y a y b svojim soprogom. — Ponesrečena zrakoplovca. Zrako-plovec Bradsky je v okolici Pariza z inženirjem Morinom poskušal svoj zrakoplov, ki se je dal voditi. Pri St. Denisu se je nakrat ladjica pod zrakoplovom odtrgala od zrakoplova in oba zrakoplovca sta z viso-čine 100 metrov priletela na zemljo. Oba sta ostala mrtva na licu mesta. — Zopet defravdacija. Blagajnik filijalke nižje avstrijske deželne zavarovalnice v Inomostu T s c h i d I je poneveril večjo svoto. Blagajnika so zaprli, a v preiskavi jo tudi več agentov. Dvoje detet, a en sam želodec. V neki mali vasici v Karniji je 30. sept. t. 1. neka ženska rodila dvojčka, ki sta imela skupen želodec. Živela sta Bamo eno uro. Povodenj odkrila aaklad. Pri Ka stilijonu v S o liji je odnes'a povodenj mnogo zemlje. Na mktm kraju blizu imenovanega mesta so našli velik in jako star zaklad, ki je bil skrit pod zemljo, katero je voda odnesla. Najdeni zaklad se ceni na 68.000 lir in obstoji iz starega zlatega denarja. Zakaj je carioa porodila mrtvo dete? O uzrokib tega poročajo listi: Iz je dilne sobane caričine vedijo čtiri stopnice kvišku v pritlično sobo. Na teh stopnicah se je carici spodtaknilo, da je padla, na kar je sledil porod mrtvega dečka, ki pa je bil popolnoma normalno razvit in bi bil krepak prestolonaslednik, ako bi ne bilo to nesreče. Metusalem nove dobe. Dne 11. avg. je slavil Ralp Bullock v Brooklyn u svoje 1041etno rojstvo. Starček je čvrst, kadi pipo in pije rad pivo. Še pred enim letom je delal na polju. Ima 10 otrok, 67 vnukov, 175 pravnukov in vsi so mu imenovanega dne častitali. V Ameriko je prišel pred 42 leti. Persijoi v Moskvi. Število mladih Perzijcev, ki prihajajo v Moskvo, da se izobrazijo, vedno raste. Sedaj je tam 42 mladeničev na raznih učiliščih, ki so udje naj odličnejših perzijskih družin, Preveč deklet. V francoskem mestu Pous, kjer je obenem volivni okraj minist. predsednika Combesa, je ta posebnost, da se ondi rodijo skoraj vedno le dekleta. Tako n. pr. v zadnjem letu se je rodilo 260 deklet in le 89 fantov. Ako imamo pred očmi skupno število moškega in ženskega spola v tem mestu, iznaša prvo število '/« in drugo */t prebivalstva. Volivna pravica za žene Na Norveškem je upeljano, da volijo tudi žene. Udeležilo se je po mestih 48% opravičenih volilk, na kmetih pa le 9 4%. Glede političnega prepričanja jih je bilo le malo na napredni Btrani, ker bo se večinoma potegovale za konservativno stranko. Mamut iz Bačuge. G. Ivanec, asistent zagrebškega muzeja, se je vrnil iz Ba> čuge, kjer je zasledil 5 metrov globoko kosti mamutove, namreč 4 cele kočnjake, več drugih zdrobljenih zob in ostanke okostnice. Izkopanja nadaljujejo. ]>arovl. Poslani našemu uredništvu. Za Marijanišče: G. I. Soukup, župnik v Stari Oselici 10 K. Bog plačaj I Za pogorelce v Martinjaku: Župni urad Vrahče pri St. Vidu na Vipavskem, 8 K 20 v. (Jmrli mo: 11. oktobra Josip Kalan, črevljarjev sin, 7 mes., sv. Petra cesta 13. bronchitis. — Helena Dragar, železniškega čuvaja vdova, 80 let, sv. Petra cesta 101, otrpnjenje srca. — Anton Rugel, kurilec, 85 let, Ravni-karjeve ulice 11, ostaretost. 13. oktobra, Pavel Šventner, peCarjev sin, 2 mes., GradaSke ulice 16, črevesni katar. — Marija Kocmur, pekova hči, l1/, mes, Pred igriščem 2, bronchitis. V bolnišnici: 10. oktobra. Terezija Osolin, posestnica, 43 let srčna hiba. Telefonska in brzojavna poročila. Čehi in vladni načrt. Dunaj, 14. okt. (0. B.) Ministerski predsednik je danes vročil češkim zaupnikom tiskani načrt, po katerem namerava vlada za silo rešiti češko-nem-ško vprašanje. (Vsebino objavljamo v uvodniku. Op. ured.) Prosil jih je, naj ta načrt prouče ter pripomnil, da je njegova želja, da se na tej podlagi prično urejevati jezikovne razmere na Češkem in Moravskem. Posl. Pacak je odgovoril, da bodo češki zastopniki takoj proučevali načrt ter odgovorili nanj v najkrajšem času. Konferenca je trajala le nekaj minut. Dunaj, 14. okt. (C. B.) Takoj po razgovoru s Koerberjem so se sošli češki poslanci v posvet. Dunaj, 14. oktobra. Pogajanja dr. Kdrberjeva s strankami so se danes pričela. V glavnem so posredovanja namenjena češko-nemški spravi. Vlada je predložila kot svoja predloga dva elaborata, ki zadevata jezikovne odnošaje pri deželnih uradih, čehi stoje na stališču, da o teh Korberjevih predlogih niti ni mogoč razgovor. Načelnik češkega kluba je sioer rekel minist. predsedniku, da bodo čehi predloge pregledali in hitro dali odgovor. Danes so imeli poslanci čeških strank skupen pogovor, ki je trajal do 1. ure popoludne. Nadaljuje se ob 5. uri popoludne. Ob 9. uri dopoludne so bili razni češki poslanoi pri dr. Korberju in zagotavljajo, da imajo najneugodnejši utisek. Popolnoma so razočarani in pravijo, da Korberjevi predlogi nikakor niso vspre-jemljivi. Turin, 14. oktobra. Tu so prišli na sled veliki d e f r a v d a o i j i pri denarnem zavodu „0redito popolare, agricolo e commerciale". Doslej eruirani primanjkljej znaša 170.183 lir. Največ je defravdiral poslanec Badanelli. ffleteorologidno porodilo. ViSina nad morjem S06-2 m, srednji zračni tlak 736*0 m> J Cas opazovanja Stanje bare-metra v mm. Temperatura po Celsiju Vetrovi Nebo |1a pl A. 13 9 sveč. 744-0 125 brezv. jasno 14 7. .ijutr. 2. popol 7431 7399 10-2 15-0 sl. jug sl. jvzh. oblačno jasno. 00 Dunajska borza dni 14. oktobra. Skapni državni dolg v notah.....100 80 Skupni državni dolg v srebra ..... ICO 1'0 ivstrijska zlata renta 4%............120 60 Avstrijska kronska renta 4%..........100 30 Ogerska zlata renta 4 %.......120 10 3gerska kronska renta 4 %............97 80 ivstro-ogerske banCne delnice, 600 gld. . 15 86 kreditne delnice, 160 gld..............682.75 Londos vista......................239-35 tfcmSki dri. bankovci za 100 a. nem dri.velj. 116 92'/, ŽO mark...........23-40 tO frankov (napoleondor).....19 07 Italijanski bankovci. . . •..........95 05 G. kr. cekini...........11-31 Žitne cene dnč 13. oktobra 1902. (Termin.) Na dunajski borsi: Za 6 749 Rž za jesen........ H 6-64 »f 6-65 „ „ spomlad....... V 671 6-72 koruza za sept.-oktober .... tt 6 50 || 6-55 Oves za jesen....... S 6-34 n 6-35 , » pomlad..... ■ 6-43 » 6 44 Na budimpeštanski borsi: n 7 26 n 7-27 w 7-31 ■ 7-32 Ri za oktober....... 9 6-40 rt 6-41 9 6-43 ti 6 44 5 91 v 5-92 » » april ....... tt 610 1» 611 Koruza za maj (1903) . . . 9 573 » 5 74 (Efektiv.) Dunajski trg. Pienica banaSka ....... K 7 60 n 7-95 , julne iel....... a 7 40 » 7 80 a i ........ s 6-60 > 6 80 s fi-80 M 725 „ ob Tisi....... n 5'7.i rt 775 Koruza ogerska ...... n 6-eo rt 6-65 Cinkvant , ....... a 6-70 > 7-— Oves srednji........ n 6 45 » 6.65 n 7-75 9 1150 1174 1-1 V globoki žalosti naznanjamo vsem prijateljem iu znancem tužno vest o smrti ljubljene soproge, oziroma matere, sestre in tete, gospe Terezije Marzolini ki je previdena s svetimi zakramenti dne 13. oktobra t. 1. ob pol 12. uri po noči po kratkem trpljenju v 64. letu starosti mirno zaspala v Gospodu. Pogreb drage rajne bode v sredo, dn6 15. oklobra, oh l/»5. uri popoldne iz hiše žalosti, Zvezdarske ulice št. 1 (Virantova hiSa). Mihael Marzolini, soprog. — Viljem Marzolini, c. in kr. nadporočnik v 71. inf. polku, Radolf Marzolini, c. kr. pol. agent na Dunaju, sinova — Katarina Boben, sestra. — Antonija Boben, učiteljica, nečakinja. — Ana MarzoPnl, sinaha — Hedvlga in Angela Marzolini, vnukinji. V Ljubljani, 14. oktobra 1902. Danes ob pol 8. uri zvečer javno predavanje v veliki dvorani »Katoliškega domu". Nezgoda na Martiniku pojasnjena s slikami. J^avnof^ar je ijjla idružinska pratifia za leto igo j Družinska pratifia dobivala se bode v v^eh trgovinah na tfranj-shem, S^jerskem, tforoškem, v Jstriji in na Goriškem. katoliškega tiskovnega društva v Ljubjani za 1. 1903 z jako zanimivo in rabno vsebino, z imenikom učencev za več ko 400 šolarjev, z zapisnikom bolnikov, gospodarskim zapisnikom itd. stane v .Katoliški Bukvami" krasno vezan 2 K 30 h., po pošti pošiljan 10 h. več. Dr. med. 1,7211 Ivan Oražen ne ordinira od 14. do 22. oktobra. Važno za bolne na želodcu! Brezslastnost, težave v želodcu, slabost, qlavobol vsled slabega prebavanja, razne želodčne bolezni takoj odstranijo znone Brady-jeve kaplje za želodec (Marijacetjske). JV« tisoče zahvalnih in p ritualnih pisem ! Cena steklenici l navodilom rabe SO h, veča steklenica K 1.10. W Dobiti po lekarnah. Glavna zaloga t IJuHJanl: lekarna „Prl »latem jelenu«, Marijin lig st. 4 (Jos. Mayr). Svarimo pred ponarejanjem, pristne Marijaceljske kapljic«! za želodec morajo imeti varstveno znamko in podpis /JtaiJbj' 1161 12-1 ............■mini«.....su Pri kroničnem kataru m kataru r v • v grlu in bronhijah; dobro deluje \ ~ Rogaški j 45 1-1 kislsc in olajšuje. J Par sto steklenic (po pol litra) nepokvarjenega konjaka 1177 i-i kupi uprava deželne bolnice v ljubljani. LeŠtilni odtiskalni papir, odlikovan na svetovni razstavi v Čik6gi. Preprosto uporabljiv za posnemanje poljubnega lesovja pri pohištvu, vratih itd. Dobiva se pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 524 20 11—6 Zgubil se je mladi beli (Spiti) z :msnom „Ami". Kdor ga dobi, naj ga odda proti nagradi na Erjavčevi cesti it 26 vila, „Minka". ii76 l-l A\ M Nad 300 000 v rabi Spretni zastopniki se povsod sprejmo! Svetovnoznani Nad 500 prvih odlik. i Alfa-Layal-Separator-ji H 50 najboljši posnemavci smetane. Je dobiti v 14 različnih velikostih, ki posnemajo od 40—2000 litrov v eni uri. Popolne oprave za dobivanje sirotke ™ £ tudi vsi drugI stroji ln priprave za mlekarstvo. Popolna naprava za led in hladenje zaplS£™Ci klavnice ln mesnice, pa za čokoladnice, od 450 do 300.000 kalorij. Najceneja ln najpopolnejša hladilnica. Akcijska družba Alfa-Separator, rodružaice: Bndlmpelita, V., Bathorj- ntza 1; Prag«, Petrova ulica 23-11. Zaloga ia južne dežele : v Gradcu, Annenstrasse 20. Ceniki, podučne brošure, proračuni in načrti *a mlekarne T vseh »dOTah mlekarstva. Zahteva naj so nas strokovni l.st „Alfa-MilthcilunScn brezplačno. 3 CJi N I 5" ! : oo Spretni zastopniki se povsod sprejmo! FERSAN-OAOAO je ieleznato redilnO in krepilno sredstvo ter kri tvorilno in živce krepčalno, prijetnega okusa in lahko prebavno. — Blagovoli se vprašati zdravnika. 618 50—20 Glavna zaloga za Kranjsko: Jos. fl\ayr, lekarna „prl zlatem jelenu" v Ljubljani. St. 11911. Razpis. 1164 3-2 Podpisani deželni odbor rtzpisuje službo okrožnega zdravnika 1. v Petrinji z letno plačo 1600 K in aktivitetno doklado 200 K; 2 v Žužemberku, z letno plačo 1400 K in aktivitetno doklado 200 K. Prosilci za ti službi'poSljejo naj Bvcjo prošnje podpisanemu deželnemu odboru ti o 1. novembra t. 1. ter v njih dokažejo svojo stare st, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega 'in nemškega jezika. . Oziralo se bode le na take prosilce, kateri so najmanj že dve leti službovali v kaki bolnici. Od deželnega odt>ora kranjskega v Ljubljani, dne 8. oktobra 1902._ """"""~ Tisk .Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.