Kaj je z razorožitveno konferenco? Pripravljalna razorožitvena konferenca bi se morala sestati 15. februarja t. I. Ko se je približal čas njenega sestank*ta, je bžla odložena za 3 niesece, torej do 15. maja. Mesec majnik se bliža, razorožitvena konferenca pa se vedno bolj odmika. Kakor so sedanje prilike, se ne bo kmalu sestala. Razlog za to obžalovanja vredno odlaganje je vtem, ker se velesile, ki so v tem vprašanju najbolj kompetentsne, ne morejo složiti v bistvenih točkah, ki se tičejo razoroženja. Dočim Zedinjene države Severne Amerike in Anglija hočejo iz obsega razoroženja izkljuciti oboroženost na morju, zahtevata Japonska in Francija, da se razoroženje raztegne na armado in na brodovje. Nadalje vlada še dosti veliko nesoglasje o pojmovanju oboroženja in o meri, kako daleč bi se morale poedine države razorožiti. Francija, ki ima veliko armado, je ne bi rada v celoti razorožila, ker neprestano kaže na Nemčijo. Nemška država je sicer sedaj prilično razorožena, a vendar pa ima visoko razvito industrijo, ki se more vsak čas, torej tudi ob nevarnosti vojne, takoj spremeniti v vojno industrijo. Nadalje povdarja Francija svojo nevarno zemljepisno lego, ki ji nalaga dolžnostoborožene obrambe njenega političnega položaja is njenih pravic in koristi. Italija sedaj dela osvajalno fašistovsko politiko, koje glavni cilji se ne dajo doseči brez orožja. Zato Mussolini vedno rožlja s sabljo. Nemcem grozi, da bft italijansko narodno zastavo ponesel preko Brennerja. Za uresničenje italijanskih narodnih idealov in izpolnitev italijanskih zahtev je pripravljenih dv& do tri milijone mladih Italijanov dati svoje življenje: tako vednč deklamira italijanski diktator. T severnoi Afriko se je odpeljal z italijanskimi bojnimi ladjami, da bi Francozom, Angležem in Turkom pokazal, kako resnobne so italijanske zahteve po kolonijah. Raz ume se, da je italijanski fašizean nasprotnik razoroženja, vsaj kar se Italije tice. Te dni je sovjetska Rusija ooslala Aveu narodav odgovor na njeno povabilo, da se udeleži razorožitvene konference. Boljševiška Rusija v tem odgov»> ru, ki ga je poslal ljudski komisar za zunanje zadeve Čičerin, odklanja soudeležbo pri razorožitveni koaferenci. To svojo odklonitev utemeljuje s tem, da bi se razorožitvena konlerenca morala vršiti v Š?ici, s kalero ima Rusija spor zavoljo nekaznovanega umora ruskega zastopnika Vorovakega. Ker je ta razloj nezadosten, dostavlja Čičerin še drugega, ki rsebuje žalitev za Zvezo narodov. Očita namreč Zvezi, da t»9mu njenemu koraku manjka resnosti in iskrenost^ ter da ona ni primerna za izvedbo tako velikega dela, kakor je sklicanje splošne razorožitvene konlerence. . * Toliko nesoglasje v tako važnem vprašanju za vse človeštvo! Dokler se velesile pričkajo med seboj ter se ne morejo zediniti, kdo naj skliče razorožitveno konferenco, kje se naj sestane in o čem naj »klepa, pa poedine države gospodarsko propadajo potf neznosno težo mhitarnih bremen.