Številka 7 III. leto Pavialnl franko v drSavi SKS. V Ljubljani, dne 17. februarja 1921. Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev = za Slovenijo v Ljubljani. = Cena posamezne štev. 2 K 50 vin. »NAS GLAS" izide vsak četrtek. Celoletna naročnina .... K 100'— Polletna naročnina........K 50'— Četrtletna naročnina .... K 25'— Za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi p0 ceniku. ——^ ■ .............. Uredništvo: Ljubljana. Rimska cesta štev. 20/11. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno trankirane. Rokopise je pošiljati samo uredništvu v Ljubljani. Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/1. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad. a —S— (Ljubljana): Napravite že konec 1 Uradniško vprašanje postaja od dne do dne bolj pereče. Sicer je med uradni-štvom nekako tiho, bolj tiho kot kdaj poprej. Nič protestnih shodov, nič napovedanih stavk, nič burnih zahtev. Nastala je nekaka tišina. Ali pa ni to morda tišina pred nevihto? ... Prav je, da pišejo uradniški organi mirno in trezno. Prav, da se uradništvo zaveda svojega dostojansta in da se v dosego svojih nravic ne poslužuje pripomočkov, ki bi morda učinkovali, pa bi se ne dali spraviti prav v sklad s tem dostojanstvom. Vsak po svoje! Vsi smo ljudje, a nikdar se ni zahtevalo od vseh ljudi eno in isto in kar se enemu odpusti, se drugemu ne more, in mogoče tudi ne sme odpustiti. Mirno, preudarno nastopanje je Priporočati uradništvu v več kot enem pogledu. Ne samo zaradi tega, ker daje uradništvo s tem samo sebi najlepše izpričevalo, ker dokazuje s tem, da se zaveda v polni meri dolžnosti, ki so spojene z njegovim poklicem, temveč tudi radi tega, ker jemlje s tem vsem tistim temnim elementom, ki so že tolikrat skušali zaplesti uradništvo v svoje mreže in porabiti ga kot sredstvo v dosego svojih nelepih nakan — vsem zunanjim in notranjim sovražnikom naše mlade države vsak up, da bi se dalo to uradništvo kdaj zavesti na kriva pota. Uradništvo nosi dostojanstveno svojo trpko usodo. To je žrtev na oltar domovine! Uradništvo je državi zvesto in ji ostane zvesto, vsaj po ogromni večini. To stoji. Toda napaka, neodpustna na-oaka bi bila, ako bi hotel kdo izmed naših državnikov grešiti na to neomajno zvestobo našega uradništva. Nikdar ne postanem izdajalec domovine, pa naj se zgodi karkoli! Toda ali bi bilo to prav, ako bi uradnik, ki ljubi svojo očetnjavo, trpi in dela zanjo, poginjal v zavesti, da je postal x,tev kratkovidnih ali celo zlovoljnih oblastnikov? Ne, do tega ne sme priti-v kida, ki bi kaj takega zakrivila, bi dokazala, da je popolnoma nesposobna in da niti najmanje ne zaveda, kaj je njena naloga in njena dolžnost. To bi bilo po-<’etie, ki bi obsojalo samo sebe. 2al. da smo temu že tako blizu! 2al, uradništvo — vsaj nekaterih katego-. že poginja. Kajti razmere so od dne m dne slabejše. Prav zadnji čas je padla npcf i?a uradništvo neusmiljeno železna on 1 k azni davki, razni odtegljaji! Vse to » 'x ge, nezadostne plače! Povrh pa še j 'sanje stanarin, ki zadene uradnika v nin pog*edu. Kajti povišanje najem-Hr »Je ','uulo kar čez noč za posledico po- enje raznih potrebščin. In draženje da rij pod pretvezo zvišanih najemnin in raznih davščin se bo nadaljevalo v brezmejnost. Kdo od ipoklicanih faktorjev pa se pri nas tudi še meni za to, kako se delajo cene? Kdor more, ta dere! Cestni pometač, drvar in še nešteti drugi si bodo pomagali, samo uradnik si ne bo mogel pomagati, on ne bo mogel na nikogar odvaliti bremena ... In doslej je uradnik morda pokril stanarino vsaj približno še s svojo aktivitetno doklado. Poslej bo to izključeno. Ako ni kdo vsaj uradnik IV. činov-nega razreda, si bo moral povišanje stanarine odtrgati od ust. — Pa naj še trdi kdo, da uradnik nima vzroka, pritoževati se! Treba samo še, da pride uradniku v hišo bolezen, ali celo smrt, pa ... No, če je nastala v vrstah uradništva tišina, če uradništvo molči, je to nemara posledica resignacije in apatije, prejkone — obupa!... »Ustava najprej! Potem vse drugo!« Tako se povdarja. Da, ko bi se dalo živeti od same tolažbe in ko bi tolažba bila blago, v katero zagrnem lahko svoje nage ude! Jaz za svojo osebo nikakor ne uvi-devam, zakaj bi se ne dale takoj odpraviti vsaj nekatere najbolj kričeče krivice. Če že res ni mogoče službene pragmatike kar čez noč uveljaviti, naj pa se poskrbi vsaj za to, da se urede prejemki vseh državnih uradnikov po enih in istih načelih. Kajti jasno je, da nedostatnost svojih prejemkov dvakrat bridko občuti oni, ki vidi, da prejema *hjegov nekdanji tovariš z enako izobrazbo, enakimi študijami, enako službeno dobo, morda dvakratno njegovo plačo samo zaradi tega, ker ga je usoda zanesla v drugo panogo državnega službovanja. To je tudi v istini dvakrat krivica! In ta krivica ga mora boleti tem bolj, če je njegov tovariš morda tiste vrste človek, ki pravi: »Meni zaenkrat zadostuje, kaj mi drugi mar!« — Mislim, da bi morala stati uradniška organizacija na nekoliko višjem, etičnem stališču!... Zmede in krivico je povečalo tudi to, da se nekaterim državnim uslužbencem prejemki že davno izplačujejo v dinarjih, drugim pa še vedno v kronah. Človek z zdravim razumom ne more pojmiti, kako Je kaj takega mogoče v državi, katere enotnost se vedno in vedno poudarja. Ne, dokler uradniško vprašanje ni^gnotno urejeno, tako dolgo tudi o enotni državi ne more biti govora! In zakaj naj bi ne bilo mogoče tega takoj izvršiti! Če so se nekaterim kategorijam priznale posebne doklade naredbenim potom in če se je baš tako naredbenim potom določilo, katere uradniške kategorije naj prejemajo svoje plače v dinarjih, potem, mislim, je možno naredbenim potom raztegniti te dobrote tudi na vse drugo uradništvo. Kar je šlo za ene, mora iti tudi za druge. Zakaj bi morali baš eni čakati na to, da dobimo ustavo? Seveda bi bila taka rešitev uradniškega vprašanja samo provizorna. Toda krivica bi bila na ta način, če ne odpravljena, pa vsaj zmanjšana. In to je že nekaj! S tako začasno ureditvijo uradniškega vprašanja bi se odstranila sedanja kričeča neskladja in na ta način bi bila dana zopet prava podlaga za njegovo bodočo definitivno rešitev. Nezadovoljstvo uradništva bi se poleglo, pogum bi se mu dvignil in še z večjo gotovostjo bi se država lahko zanašala na svoje uradništvo. Nekateri se čudijo, da je med uradniki toliko takih, ki se ogrevajo za avtonomijo pokrajin v najširšem pomenu besede. Gospoda, to je povsem razumljivo. Ta in oni si misli: »Če bi bili lepo sami med sjjbo, bi takih neskladnosti ne bilo!« Vsi 'uradniki pač niso idealisti! To bodi v opomin našim državnikom v Beogradu! Kdor hoče dovesti svojo idejo do zmage, je treba, da ji zna pridobiti prijateljev —. Pa tudi ves državni ustroj bi dobil takoj drugačno lice, če bi zavladala enotnost v uradniškem vprašanju. Notranja razdrapanost bi se izgladila in to bi tudi preko državnih mej ne ostalo brez dobrih učinkov. V interesu države same je torej, da se stvar nemudoma uredi v gorenjem zmislu... Napravite že konec zmedi, napravite konec neznosnim razmeram, v katerih se nahaja velik del uradništva! Uradništvo se ne bo izneverilo državi, a zgodi se lahko, da se izneveri samemu sebi. Marsikdo, ki je danes še poštenjak, omaga morda sčasoma pod težo razmer in podleže izkušnjavi... Zgodilo se je že in se *e lahko zgodi... Stvar ima svojo moralno stran. Nemoralna je ta igra z urad-ništvom, kakor nam stopa dan na dan pred oči, nemoralna, pa tudi — nevarna, ker izpodkopava moralo uradništva samega. Zatorej še enkrat: Napravite že konec! 1. L. (Ljubljana): „Narobe svet“ in „Učiteljski Tovariš". V svoji 4. številki z dne 27. januarja prinaša »Učiteljski Tovariš« vest, da protestira učiteljsko društvo za slovenjebistriški okraj zoper pisavo lista »Naš Glas«, češ, da se v mojem članku »Narobe svet« napada učiteljski stan, torej del javnih nameščencev. Skoraj nisem verjel svojim očem, ko sem to bral, tako me je presenetila ta vest. Takoj sem pre-motril ponovno pazljivo svoj članek od začetka do konca, a nisem mogel najti niti najmanjšega sje*lu o kakem »napadu« ali o kaki žalitvi. In kdorkoli bo čitat članek sine ira et studio, mora priti do istega zaključka. Kaj pa pravi članek o najnovejši grupi državnega uradništva? V bistvu prav nič druzega, kakor to, da začenja uradnik-učitelj svojo karijero — ali morda tam, kjer jo ostalo uradni-štvo neha? O ne, tam, kamor ostalo uradništvo s čestokrat višjo prednaobraz-bo sploh ne dospe; saj je znano, da je karijera ogromne večine uradništva s VI. činom končana. Navajam torej le fakta, ki ne potrebujejo nobenega dokaza in o kojih resničnosti se vsak lahko prepriča, kdor hoče brati naš »Uradni list« in druge vsakomur dostopne publikacije. Temu sledi kritika, ki pravi, da je to krivično in nemoralno ter da bi se moralo odpraviti prav tako, kakor bi bilo odpraviti sploh vsako diferenciranje med posameznimi grupami javnih nameščencev glede prejemkov oziroma sklepa, da bi morali tudi uradniki-učitelji tam začeti, kjer mora začeti vsak drug uradnik, spodaj in ne zgoraj. Ta kritika, ki je pač uničujoča, ima prednost, da izraža, — lehko trdim — mnenje celokupnega državnega uradništva. izvzemši ljudskošolske učitelje, dasi jim je seveda ta njih napredek privoščiti, saj so bili leta in leta pravcati pana med javnimi nameščenci. A kritiziranje razmer vendar ni identično z napadanjem ! Ce bi nazori slovenjebistriškega učiteljskega društva obveljali v splošnem, če bi se smatralo stvarno kritiko za napad, potem bi bila vsaka diskusija uradniškega ali tudi kakega druzega vprašanja v javnosti nemogoča, kajti vedno se bo našla stranka, ki bode mogla označati kritikujoče navedbe svojega nasprotnika za »napad«. In gledališki recenzent n. pr. bode moral gledališko predstavo, tudi če je bila še tako slaba, le hvaliti, ker bi sicer gledališko vodstvo stvarno grajo označilo za napad. Ne, tako stvar ne gre. Kritika zahteva protikritike, argumenti zahtevajo protiargumentov; s protesti se nasprotniKo-vih trditev ne ovrže. Namesto, da je slovenjebistriško učiteljstvo sklenilo protestirati zoper moj članek, napisalo naj bi bilo raje protičlanek ter v njem dokazalo, da nimam prav. Morda bi bili vzroki, s katerimi bi bili gospodje zagovarjali dejstvo, da mora vse drugo državno uradništvo začeti svojo karijero na zadnjem klinu uradniške hirarhije, spodaj, — le ljudskošolsko učiteljstvo ne — tako prepričevalni, da bi se jim klanjalo vse uradništvo z avtorjem vred. Kdo to ve? Jaz za svojo osebo izražam pa svoj tozadevni dvom; saj je znano, da so n. pr. v Avstriji celo člani najvišjega plemstva, kateri so imeli gotovo zadostno protekcijo, čestokrat še v članih cesarske rodbine, — morali začeti svoje službovanje v politični upravi tudi le — spodaj. Sicer je pa vendar uredništvo »Našega Glasa« zajedno z začetkom objave predmetnega mojega članka izrečno tovariše pozvalo, naj se »diskusije udeležujejo«, t. j. naj pošljejo uredništvu primerne članke v objavo. Avtorju bode le všeč, slišati tudi druga mnenja v zadevi, saj nisem nezmotljiv, kakor papež. Torej prosim na plan s kritično argumentacijo, a ne s protesti! Dokler pa ostane le pri protestih, — in naj prihajajo od katerekoli strani, — naj mi bode dovoljeno variirati na nje Mefistov izrek: izrek: »Denn ebcn, wo die »Argumente« fehlen, Stellt ein »Protest« zur rechten Zeit sich ein.« Uredništvo se pridružuje popolnoma izvajanjem g. I. L. in izjavlja, da ne more uvideti v članku »Narobe svet« nobenega napada na kako grupo državnih ali javnih nameščencev. Kritika, četudi ostra ali drastična, vendar ni napad. To pa tem manj, ker avtor sploh ni državni uradnik in na stvari sami osebno ni interesiran; nima prav nobenega povoda učiteljstva napadati, mora torej predmetno vprašanje presojati popolnoma objektivno ter brez vsakih predsodkov. Napadov, katerekoli vsebine in od katerekoli strani, — to naj gospodje tovariši blagovolijo enkrat za vselej uvaževati, — uredništvo ni in ne bode priobčevalo. Uredništvo pa opozarja pri ti priliki ponovno na svojo opombo v številki 48. ex 1920 povodom članka »Narobe svet« ter prosi ponovno, da se mu vpošljejo kritike bodisi predmetnega, bodisi drugih člankov. Saj več glav več ve, kakor že rečeno. Zvesto načela: »Audiatur et altera pars« bode uredništvo rade volje priobčilo tudi vsako drugo mnenje, kakor samo ob sebi umevno, se li strinja z avtorjevimi izvajanji ali ne. — Opomba u r e d n i š t va. A. S. (Ljubljana): Kaj pa za vpokojence? »Naš Glas« je prinesel poročilo, da se je na iniciativo poslanca gospoda prof. Reisnerja v demokratskem klubu v Beogradu ustanovil poseben odsek, ki se bo — kakor je pričakovati — na najenergič-nejši način lotil pragmatike in drugih vprašanj državnih nameščencev. Vso pozornost bo odsek posvetil temu, da se izdela v čim mogoče najkrajši dobi načrt enotne in moderne službene pragmatike. Poročilo navaja glavne smernice, ki bi prišle pri snovanju te pragmatike predvsem v poštev. So to smernice, merodajne za presojo in določitev staleža in či-novnega razvrščenja državnih nameščencev, njih plač, napredovanja, vpokojenja i. dr. Seveda vse to le glede nameščencev v aktivni državni službi. Ni dvoma, da sc bo odsek pri redakciji svojih picdlogov in sklepov spomnil m z enako vnemo in iskrenostjo lotil tudi vprašanja pragmatične uredbe pokojnin in preskrbnin vpokojencev starega režima. Nočemo še posebe poudarjati, da so izredne vojne in povojne razmere pripadnike tega stanu potisnile daleč nazaj v tabor najbornejšega proletarijata, saj je njih grenka usoda občeznana. Toda, ali naj ti ljudje izpraznijo kelih bridkega trpljenja res do dna, ali naj ležejo vsled ve-h'kega pomanjkanja vsega, česar človek za življenje potrebuje, v prerani grob? Ali naj ima državni budget profit od tega, da čim preje izmrjo, da se tako prav kmalu iznebi izdatka za pokojnine in pre-skrbnine starih vpokojencev, vdov in sirot? So to itak po veliki večini ljudje visoke starosti, ljudje, ki se bodo po naravnem zakonu umrljivosti prav kmalo preselili na oni božji svet, na svet večnega pokoja brez pokojnin. In državni proračun bo potemtakem tudi prav kmalo rešen potrebščine za kritje starih pokojnin in preskrbnin. Za to kratko dobo njihovega življenja pa naj se jim dajo in v novi službeni pragmatiki določijo eksistenčna sredstva, enako po izmeri, kakor bo to obveljalo za aktivno službujoče nameščence, ko stopijo v pokoj. Trdno upamo, da se gospodu državnemu poslancu prof. Reisnerju posreči, tudi za vpokojence starega režima doseči zaželjene uspehe. Delajte! »Slovenec« z dne 6. t. m. je med dnevnimi novicami prinesel sledečo notico: Osrednji zvezi javnih nameščencev in upokojencev je menda sinoči bral dobro zaslužene levite o njeni abosolutni nedelavnosti poslanec gospod prof. Reisner. Zveza, katere odbor se je ustanovil sam bogvekdaj in bogvekje, se jako boji splošnega dostopa uradništva. Lansko leto je sicer bilo nekaj shodov, a bilo je vse le pesek v oči. Par govornikov, med drugimi gg. Reisner in Vojska so stvar vzeli resno, drugače je pa odbor sam te mnaifestacije omalovaževal; drastično orisanemu bednemu položaju uradništva se je odbor na odru samo smehljal, češ. »to vas vlečemo«. Letos pa seje in zborovanja »širših« odborov nekam tajinstveno sklicujejo v neke »običajne lokale« in še to potom gotovih listov. G. zvezinega predsednika ; očividno ne tarejo skrbi kot ostalo urad-j ništvo, ali pa ima morda preveč posla kot i upravni svetnik »Samopomoči«, ki se je, j kot je že včerajšnji »Slovenec« pravilno ožigosal, tudi »sijajno« obnesla. Ta letargija je že preočividna, naravnost sumljiva. Kaj je počela Zveza, ko se je delal gorostasni štatut za takozvano nabavno zadrugo, reete za nova korita nekaterni-kov? Kaj da ni mogla še doslej doseči izenačenja gmotnega položaja prečanskega uradništva s srbijanskim? Kako, da so mogli oficirjem od novega leta na tihem in brez hrupa zvišati plače kar za 1000 K mesečno, tako da bo kmalu zadnji poročnik boljše plačan kot deželni predsednik Slovenije. Gospodje, ki ste prevzeli razna odborniška in zaupna mesta, zavedajte se, da ste s tem prevzeli tudi dolžnosti in bremena, — treba je dela in zopet dela. od vaših časti nimamo ničesar. — Uradniki. Kdo so ti uradniki? To so lenuhi, ki znajo z največjo impertinenco zahtevati, naj drugi zanje delajo, sami pa ne ganejo s prstom! — To so parasiti, ki uživajo uspehe dela svojih tovarišev, — a nikoli siti, kriče neprestano: »Še večl Še več!« Sami ne žrtvujejo niti pol ure za skupnost, ker poznajo le svoj sebični jaz. Na vse tovariše pa zabavljajo, dasi jim store vse, kar znajo in morejo. To so duševni revčki, ki imajo dolg jezik, a kratko pamet. Zveza se je ustanovila na občnem zboru, ki je odobril njena pravila. In po teh pravilih se je ustanovil odbor. Splošni dostop je nemogoč, ker bi se sicer seje morale vršiti v Unionski dvorani ter bi bile brezkončne. Kdo pride v odbor, določajo organizacije. Politična društva po pravilih nimajo pravice vstopiti v Zvezo. Kje se vrše odborove seje, ve vsak odbornik: v magistratni posvetovalnici! Resnica je, da so med jav. nameščenci vztrajno delavni vedno eni in isti maloštevilni tovariši. V splošnosti vlada mrtvilo i v Zagrebu, i Beogradu, i v Ljubljani! Naš zvezni predsednik se žrtvuje za uradništvo že dolga leta. Neštevno sej, intervencij, potovanj, dnevnih in nočnih ur ter še denarja je žrtvoval na korist uradništva. in pomaga mu dejansko le pičlo številce nesebičnih tovarišev. Gelih 99 in tri četrtine odstotka naših javnl” nameščencev pa le čaka, zabavlja in I uživa sadove, ki jih doseza en četrt odstotka. , In zdaj se še repenčijo trotje? Zdaj lenuhi še psujejo manj delavce? In jim očitajo »korita«! Pri Osrednji zvezi ima ec*ir1.' t^aio skromno nagrado, vsi drugi ne do ^ niti ficka, pač pa žrtvujejo Zvez denar, svoje dopuste fn celo svoje zdravje! — In korita v »Samopomoči«? Tovariši ali vas ni prav nič sram? Ali je možno 400—500 K na mesec smatrati sploh za odškodnino? Ali poznate delo, sitnosti, skrbi in odgovornost odbora »Samopomoči«? Tovariši ali ste slepi, gluhi ali pa tako hudobni, da žalite tovariše? Za tako »korito« ne dobite dandanes niti analfabetov več! No, morda si želite teh »korit« vi sami? Na razpolago so vam vsa! Kar zasedite vsa mesta! Morda bodo z vami potem razni ljubljanski trgovci zadovoljnejši, kakor so z dosedanjimi člani načelstva in nadzorstva! — Treba je delatil — Da,delati, delati, a ne le jezikati, le spletkariti in le škodovati lastnim organizacijam in podjetjem. Stvarna, resna kritika je vedno dobrodošla. Vsi se učimo, vsi se lahko motimo in grešimo. Toda psovanje, žaljenje, sumničenje. nehvaležno očitanje pobijamo in obsojamo! — Član odbora »Zveze« in »Samopomoči« v Ljubljani. JOŽEF ZAZULA (Prevalje); Država po svetovni vojni. (Dalje.) V. Kriva teh razmer pa ni le javnost, temveč tudi naša vzgoja. Vzemi v roko Šolske knjige od abecednika do pisanih Predavanj na visoki šoli in pomisli, kaj, kako in koliko se ti otroci, gospodiči in Gospodje nauče, kar bi mogli v poznejšem življenju v resnici rabiti! Rezultat bo slab. Učeni gospodje, ki ne poznajo prav oič praktičnega življenja, vodijo našo u»ravo prav tako, kakor podobni gospodje, ki nimajo malce korenitega vpo-gleda v našo zakonodajo in potrebo moderne države, delajo v zbornici postavo •n ustavo z obstrukcijo, razbijanjem s Pulti neštetimi krizami in podobnim slepilom. Iz takih razmer nastanejo ministri, kojim je stranka in fraza vse, resno delo Pio, nastanejo poverjeniki, ki nastavljajo »svoje«, a o resorju ničesar ne pojmijo, iz lakih razmer nam je prirastla moderna evropska uprava z izlizanimi frazami o svobodi, bratstvu in enakosti. To so zvezde, ki že 150 let slepe evropsko javnost. Najprej svoboda! Eni si jo predstavljajo v tem, da smejo — polnoletni T' svobodno zapravljati svoje imetje; ^rugi v svobodi popivajo cele noči; tret-je najvišja svoboda znana — tiskov-na svoboda, kjer je dovoljeno najnezre-Jejšim, pa tudi najziobnejšim ljudem iskati ža ljudstvo najškodljivejše stvari, Posmehovati se najblažjim čuvstvom, jadstvu smešiti običaje in pošteno delo, lesnati ugled dostojanstvu in povzdigovati frazo, brezizrazne besede in puhlo bankarsko samoljubje. Zadnji in glavni te se Yese^e svob0(le v imuniteti, v ka-r}. Počenjajo stvari in samovoljnosti, katerih bi drugi izgubili službo, ugled in svobodo. en ,^naka fraza je bratstvo! Se lepša je Živel?*' ^ bratstvu in enakosti naj bi daif ,uh poleg delavca, govoril. be-leg Po'eK izkušenca, delal nevednež po-9oie„Srrok?vniaka, razdiral razdiralec ijivec ^^dolja, imel isto besedo zaprav-trezne I)0le? varčnega, pijanec poleg in ,ažnjivec poleg poštenega — bočeiJbOK' da te tudi tako. Zakone nam narekovati ljudje, ki nimajo za red in varstvo nobenega smisla; posestva delili bi radi ljudje, ki ne znajo služiti, dostojanstvovali bi radi ljudje, ki se drži njih jezika podlost in v državi odločati hoče vsak. naj si je sposoben ali ne, strokovno izobražen ali ne. Prav! Edison je bil navaden kolporter, a je postal največji izumnik-miiijo-nar, toda mož je mislil in delal in od njegovih izumov žive milijoni. — Faraday je bil lekarniški vajenec brez šol, a je postal učenjak, toda on je svojo učenost dosegel s pridnostjo in jo z učenimi spisi dokazal. Ako pa postaneš Iz navadnega govo-rančarja minister, ko o svojem resorju nimaš najmanjšega pojma; ako ti je kot takemu država deveta briga in te zanima le vaba za volivce, to je pretirano hvalisanje poslušalcev,da bi te zopet volili; ako govoriš svojim učencem o pro-letarstvu in jih pomiluješ spričo drugih stanov, sam pa živiš o mastnih dijetah, lepih tantijemih in postaneš milijonar, potem to ni bratstvo, ni enakost, ni svoboda, tudi proletarstvo ni, pač pa — sleparstvo. Ali naj se čudimo, ako je ob preporodu veselja in navdušenosti pijano ljudstvo, tako osleparjeno, postalo apatično, obrnilo strankam hrbet in volilo komunistično in republikansko, — v živem nasprotstvu z ideali ob ustanovitvi pred dvema letoma! (Dalje prih.) Vestnik. »Samopomoč, gospodarska zadruga javudh nameS&eocev v LjuMjami, opozarja svoje člane, da so vse vesti, ki se Sirijo od gotove strani v javnosti glede negotovega gospodarskega stanja .zadruge, docela neosnovane. Večinoma izvirajo !z ust maščevalnih odstavljencev, spletkarjev in ncinteligentoiih čenč. Načelstvo in nadzorstvo sta sedaj na deflu, da pripravita vse potrebne predpriprave za redni občni zbor zadruge, ki so vrši nepreklicno dne 21. marca tl. Lokal in čas se zadružnikom še posebej naznanita, ker ul gotovosti glede vparabe v razpisu omenjenega Jokala. Občnemu zboru bode pozeba zavzeti tu'.U stališče glede pneosnove »Samopomoči« na podlagi zakona z daie 5. decembra 1920 o uredbi na-bavljatnih zadrug in o zvezi zadrug. Vsekakor sc bode protestiralo proti zvišanju deleža na 100 dinarjev in zahtevalo paritetno zastopstvo v Zvezni centrali v Beogradu ter da za slučaj razpusta pripade ev. premoženje sličnim uradniškim ustanovam. — Naša zadruga prodaja sedaj kockasti sladkor po 58 kron za 'kilogram. Zadruga je dobila pretečen teden prav fino moko nularico iz Bačke ter jo prodaja po 17 K kilogram, drugovrstno moko prodaja po 14 K 50 vin. za kilogram, — Dalje sc opozarjajo člani tudi na manufakturno zalogo zadruge. Dol manufakture je še vedno članom na razpolago, kakor do sedaj, po ceni od 180—240 K za meter, plačljivo v 6 mesečnih obrokih, proti pismeni izjavi člana in sopodpisu njegovega predstojnika, da se mu od-tegajajo Obroki od mesečne plače. — Posebno se opozarja one člane, ki sl hočejo nabaviti pomladne obleke, ker je razpoložljivo tudi sukno za pomladno sezijo. — Nekateri člani tudi še niso vplačali polno svojega deleža. Vse one, ki tega niso storili, opozarjamo s tem na § 3 točko 3 zadružnih pravil, na podlagi katerega se take člane Izključi iz zadruge. V svrho orijentacije bodemo priobčili v prihodnji številki N. Glasa vse članske številke, ki še nimajo polno vplačanih deležev. — Zajedno j bo poročilo jasen dokaz, kako malo razumejo ne-j kateri člani pomen in bistvo gospodarske organizacije. In menda se ne motimo, da je baš med onimi mnogo takih, ki porabijo vsako priliko v to, da blatijo zadrugo, vodstvo, poslovanje, daslrav-no bi se moralo celokupno članstvo zavedati ▼ pašnem obsegu nalčcla »Svoji k svojimi« Breč zaupanja in stanovske discipline ne more nobena, posebno pa ne gospodarska organizacija uspevati, ker izgubi s tem vso podlago za obstoj. Poleg tega pa moramo smatrati to pmvo poslova# leto za nekako preskušajo in šolo. Na podlagi pridobljenih izScušernj se bode dalo v drugem leta marsikaj dokafl bolje urediti, 'kakor se je ▼ prvem poslovnem letu izvedlo. Vsak začetek je težak, in errando dischnus. — Da ima zadruga ▼ prvem letu težke borbe proti starim trgovinam z miljonsko podlago, mora uvideti vsak pametea človek. Treba se je učiti, vztrajati in napredovati! V ta namen so se tekom leta tudi Izvršile i* razne personalne spremembe In se je nastavilo tudi namesto odslovljenega -dosedanjega poslovodjo novo, sposobnejšo moč. Slučaj Besov! Zopet se enkrat razburja Javnost nad korupcijsko afero v stanovanjskem uradu, in marsikdo en bloc obsoja (javno nameščea-stvo. Nihče pa ne pogleda globje »n se prepriča, kje da tiči pravi vzrok. Osr. Zv. bi morala tem« vprašanju posvečati največjo pažnjo ter javnost informirati o vzrokih teh pojavov. Poglejmo, alt se je med starejšimi nameščenci, in najsi bodo uradniki ali sluge, že pojavil kak enak slučaj? Z mimo vestjo lahko to vprašanje zanikamo. Pač pa se to dogaja med nameščenci — .1« teh ol malo — ki so bili nastavljeni ob in po prevrata brez zadostne informacije o predlivljenju, brez potrebne kvalifikacije in brez najpotrebnejših zmožnosti. Glede marsikoga se opravičeno čudi javnost, na kak način da je bi sprejet v urad človek, katerega se je preje marsikdo rajši ognil, kakor bi ga srečal na cesti. Ti ljudje so v uradu več v oviro kot v podporo. Nastavljalo se Jih Je Se na njihovo kričanje ,lm vsiljevanje brez ozira na vsa običajna pravila. Da se pri tem ni nihče oziral na stare uradnike nižjih činovnlh razredov ter na pisarniške pomožne uradnike, ki bi v prvt vrsti prišli za namestitev v poštev in o katenh zanesljivosti in zmožnosti nihče ne more dvomiti, ni potreba še posebej omenjati. Odločno moramo zahtevati, da se vsa imenovanja, izvršen* od preobrata sem —• in to glede vsega uradništv« — revidira, neopravičene namestitve in povišanj* prekliče ter vsa iz tega postopanja prosta nastala mesta zakonito razpiše in odda za to sposobnim kompetentom. Tu se odpira Osrednji zvezi lopo polje delavnosti, da pomaga, preziranim In v povišanju zaostalim uradnikom ter ofi-cja.itom do mest, ki jim pripadajo, za katera se že leta In leta potezalo in ki so jih neopravičen* zasedli kričači iiz prevraitnlh dni in katerim je toliko za delo kot kmetu za lanski sneg. Na ta način se bo tndl marsikateremu uradniku in ofioi-jantu z dežele odkrila možnost priti v mesto, kamor si že 4z enega ali druzega vzroka želi. Nezanesljive in mlade ljudi pa naj se nastavi na deželi, kjer se jih lažje nadzira ter tudi ne bodo imeli prilike po predragih — plače presezajočih zabavah, ki jih dovedejo do malverzacij! —k— Društvo vpokojenlh Javnih nameščencev zn Slovenijo v Ljubljani je priredilo v četrtek dne 3. hn. sestanek svojih članov. Udeležba je bila povoljna, a bila bi nedvomno še večja, da ni marsikoga zdržalo skrajno neugodno vreme is sneženi metež. Predsednik društva računski ravnatelj v p. Anton Svetek je v kratkih potezah poročal o delovanju odbora v dobi, odkar se je društvo ustanovilo (8. novembra 1920). Podal je tudi poročilo o razpravah, vršivših se v zadnjih sejah širšega odbora »Osrednje zveze javnih at-tneščencev in vpokojeuccv za Slovenijo«, katerim je prisostvoval kot delegat, v kolikor so bile te razprave važne za druStvenike-vpokojencc. Zlasti je poudarjal potrebo, napeti vse sile, da se vzdrži in torej z novimi naročili in dopisovanjem čim najbolj podpre društveno glasilo »Naš Glas«, lei Je naš strokovni list in ki ima ravno namen s publicistiko podpirati in propagirati interese javnih nameščencev In vpokojencev. Apd na navzoče člane ni ostal glas upijočega v puščavi. Predsednikovemu izvajanju je sledilo obče pritrjevanje. Sicer so se vršili Judi o drugih važnih društvenih zadevah živahni raizgorvori tor $u-vili nasveti, ki naj veljajo za smernice društvenemu odboru. Uredba o nabavnih zadrugah se zairadi ugovorov Osrednje ziveze v Ljubljani, Saveza jav. nam. v Zagrebu i. dr. Se ne uveljavi, nego se preli še preosnuje. V Ljubljani pa iniamo tovariSe, ki so čenčali, da je uredbo izzvala ljubljanska »Samopomoč«, ker ima 10 milijonov deficita! Govori se tudii, da tiste čenče niso tepci, nego naravnost podkupljeni lopovi, ki ji/m je plačano, da rujejo proti »Samopomoči« ter jo uničijo, Mi tega ne 'verjamemo, ker smo vzlic vsemu Se mnenja, da le iz neumnosti ne ved o, kaj počno... Noš tokrat smo poživljali, naj se vsakdo v zadružni pisarni prepriča, o čemur dvomi, naj v pisarni vpraša, česar ne ve. Vse delo se razpravlja v sejali in .se pišejo obširni /zapiski; nadzorstvo se udeležuje vseh sej in akcij ter so člani načelstva im nadizorstv/a vsako popoldne, vsak večer in večinoma tudi vsako dopoldne v pisarni. Tudi državna kontrola obratovanja in uradovanja se }e vršila. Kaj se torej more očitati? Da je vse blago prediraigo im preslabo? Proti temu je en sam lek: velikanski obratni kapital, ki omogoči konkurenco. To je uvidela vlada in zato boče ustanoviti Zvezo nabavnih zadrug z največjimi denarnimi sredstvi! Miliiijanarji povsod duše kramarčke. Kdor tega ne razume, i njim ni mogoče debatirati.. —t— Kje je vzrok? V novejšem času čujemo pogosteje glasne pritožbe, da kaže naše občinstvo tako malo zanimanja za umetnost in kulturni napredek naroda. To žalostno dejstvo se pripisuje potsiedi-cam 'Vojne, ki je vsa /boljša čustva pomivala iz človeških src in jih nadomestila z nizkotnimi Instinkti. Človeštvo je posurovelo. Treba ga je iznova vzgojiti. Nove .generacije nam je treba. Tako čujemo trditi. — To je gotovo vse res. In vendar se mi zdi, da se pni teh izvajanjih nekaj ne pomisli. Prvič se mi ne zdi prav logično, ako se trdi, da naša /inteligenca nima zm/isla za Narodno galerijo in koncertno dvorano. Kajti kdor nima smisla /za take stvari, po mojem mnenju sploh ne zasluži, da ga prištevamo k inteligenci. Drugič pa dejstvo, da koncertne dvorane in umetniške galerije niso tako obiskane, kakor bi bilo želeti, še ni dokaz za to, da naša prava inteligenca nima smisla ta take stvari. — Kdo pa je v predvojni dobi polnili gledišče rn koncertne dvorane? Ne mar uradnik in profesor? Da ta dva dandanes pogrešamo v gledišču in pri koncertih pa pač i ni vzrok posurovelost in .podivjanost! Gledališča in koncertov ne .posečata /iz enostavnega vzroka — ker ne moreta. Že davno sem se odrekel vsem takim užitkom višje vrste, ker sem se moral. Marsikatero slovensko knjigo /bi si rad nabavil, a ne morem si je! Ni še tako dolgo temu, kar sem moral imeti vse, prav vse, kar je proizvajalo naše leposlovje. Tempi passati! — Zboljšajte duševnim delavcem njih gmotni položaj, pa sc prepričate hitro, da je v našem narodu še nekaj ljudi, ki se ogrevajo za njegovo kulturo in ki niso ravnodušni nap/ram lepim umetnostim. —š— Društvo telovadnih učiteljev. Dne 16. januarja 1921 je imelo društvo telovadnih učiteljev ustanovni občni zbor. Na-' men tega društva je ščititi stanovske in strokovne interese. Ko so bila sprejeta pravila, je bil izvoljen sledeči odbor: gg, Ivan Bajželj, referent pri zdravstvenem odseku, predsednik; Arnovšek Rudolf, Cestnik Pero, Cop Josip, Držaj Ivan, Jeras Josip, Kozak Josip, Petek Irma, Pernat Rajko. Trdina Milan. V njih lastnem interesu poživljamo kolege, da pristopijo j k društvu. Članarina znaša letno 15 dinarjev; plača se takoj vsa ali pa v dveh do štirih obrokih. Prijave in vse v telovadno stroko spadajoče želje in pripombe sprejema gdč. Petek Irma, licej, tel. učiteljica, Blehveisova .cesta. Mrtvilo. Zagrebški »Naš Glas« piše; Mi smo, čini se, zadovoljni, mi čekamo na bolja vrerneua ili čekamo na ono, što če doći Dvojica trojica viču, eksponiraju se, a najveći dio čeka i grdi, prigovara i nezadovoljan je s tim mrtvilom, kojemu su sami krivi. Tek tu i tamo, kad se /povede ! riječ o kakovim dodacima, onda se mak- ! ne malo veći broj javnih namještenika, ! ali to je tek na čas, da se onda opet za- | padne u mrtvilo i čekanje. To je eto i ! razlog, da smo još uvijek ondje, gdje smo j bili cijelo vrijeme rata i gdje smo bili i ■ prije dvije godine, t. j. da smo još* uvijek I najmizerniji stalež države. — Savez pri- : redjuje sada zabavu. Što ćemo kititi. Pri-redjuje je samo iz razloga, jer treba no- : vaca, da plaća svoju veliku režiju, kad članovi ne će da uplaćuju članarinu. Dakle da se nekako popravi nemar članova, treba tražiti sredstva, kako da se namakne bar ono, što stoji biro saveza. Pa Sto-mislite, koliko ih radi za to zabavu? Osim blagajnika i tajnika rade još 3 čovjeka, a drugih nema ni blizu. Taj nehaj i nebriga ne vodi nikamo. Ako ovo vrijeme kušnje nije bilo dosta, da u nas pobudi smisao za organizacijom, da nas pouči o vrijednosti zajedničkog rada i zajedničke borbe, onda će trebati javni namještenici čekati gora vremena. A uz naše mrtvilo mogli bismo nažalost takova vremena i dočekati, jer se opet radi o nama a bez nas u jednoj našoj najvažnijoj stvari, a to je .pragmatika. Upamtimo, da smo za sve, što nas stizava. sami krivi! Da se .oolje i savjesnije za sebe brinemo, složnije istupamo i cnergičneje tražimo ono, što nas ide, bilo bi nam bolje. Društvo pisarniških uradnikov za Slovenijo v Ljubljani ima svoj redni občni zbor v nedeljo dne 20. februarja 1921 ob 15. uri (3. popoldne) v mestni posvetovalnici v Ljubljani. Samo profesorjem? Časniki pminašaiio vest, da so bili delegati pokrajinskih vlad po/zvanf v Beograd na posvetovanje, kaj /bi bilo storiti, d* bi se moglo profesorjem čim preje izplačati v dinarjih. P,o .pravici povedano, jaz sem mislil,