Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številko 1 Din. St. 35. - Leto XX. — Kranj, dne 29. avgusta 19%. Uredništva in nprava je v Kranju, Strossmajierjev trg št. 1. Telefon Št. 73 .Gorenjec" izheja vsako soboto. Dopise sprejema uredništvo do srede zvečer. Rokopisi se m« vračaj*. Nefrankiranih pisevs ne sprejemamo. — Naročale« za .Gorenjca", celoletne 40 Din, polletno 20 Din, eetrtletae 10 Din, posamezna številka i Din. List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Vzgoja volje (Nadaljevanje.) In nadalje, koliko lepih družin in trdnih gospodarskih eksistenc je uniče nih vsled takozvane spolne krize. Le premnogi se vam bodo na ves glas za-krohotali in smejali, če jih boste opozorili na to perečo rano. Že otrok, ki je zlezel komaj iz šolskih klopi, si ne dopusti v tem oziru ničesar svetovati in se norčuje iz opominov in svaril staršev in vzgojiteljev. Zabrede v nesrečo, katero si je sam kriv, potem pa preklinja druge. Tudi v tem oziru je treba uravnovesiti duše premnogih naših doraščajočih ljudi. Iz tega pro-kletstva izvira propad družin in tudi propad gospodarskega blagostanja. Zal. da mnogi ljudje v tem oziru ne pozna jo prov nobene odgovornosti ne pred Bogom in pred svojim potomstvom. Glavno je to, da nemoteno lahko zadostujejo svojim strastem, pa se pri tem kaj malo brigajo za družino in tudi za gospodarsko škodo, ki le premnogo-krat izvira iz tega. Da je v tem oziru toliko gorja in strahotnih posledic, je krivo nešteto činiteljev. Ali gotovo ni eden med zadnjimi temi činitelji slabo pohujšljivo berilo, v katerega se tako radi vtapljajo mladi ljudje. Saj imamo Slovenci žal sami take založbe, ki s pravo svinjarijo nasičujejo svoje ve-doželjne bravee, v kolikor je pa pri nas še premalo tega čtiva. se pa uvaža na c%nte od drugod. In namesto, da bi se vzgajali naši ljudje h kreposti in saniopremagovanju, se pa s takšnim berilom vzgajajo za lahkoživce in raz-uzdance. Kakšni očetje in kakšne matere in končno tudi kakšni gospodarji bodo takšni ljudje, si pač sami napravite sodbo. V tem žalostnem poglavju je vzrok propada naših družin in tudi gospodarskega blagostanja. Tisti, ki se ne (rudi zato, pa naj si bo to oče. mati ali katerikoli vzgojitelj, tisti je grobo-kon naših družin in tudi kriv na propadanju gospodarskega blagostanja. Če v katen stvari, je treba predvsem lu temeljite vzgoje! Še dolga vrsta je raznih stvari, kjer bi bilo misliti na uravnovešen je. to je ti ti ozdravitev naše duše. ia poten l>i izginil mnogoteri vzrok propada naših družin in tudi propada našega gospo darskega življenja. Treba je vzgoje volje, to je uravno-vešenja naše duše. I oda /al današnja vzgoja, pu bodisi po posameznih družinah, bodisi po raznovrstnih šolah, pričenši od osnovne šole pa tja do v i-sokih šol. n¡ pa? •naklon jena vzgoji volje, živimo pač v dobi materializi tu. Moderni čas in moderna vzgoja skušata mlademu človeku razbistritj razum, to ••' pravi, vliti čimveč znanja v glavo a na vzgojo volje se pa pozablja. Naš čas misli, da bo človek dober in srečen le teda', če bo natrpan z vsem mogočim znanjem. Nek pameten oče je rekel: ..Moj sin ima dve glavi pa nič srca!" Je pač bolel menda povedali, da današnja vzgoja polaga vse na razum, a veliko premalo na vzgojo voljo tu je. na vzgojo srca in duše. Tudi starši . ne samo da iiesijo y tem poj.'let ledu! Po mnogih družinah je vzgoja popolnoma materialistična. Mnogi starši mislijo, da je že dovolj skrbi za otroka, če je lepo nališpan in se kot kakšen baronček vozi v krasnem vozičku, da ima vse mogoče igračke in ko nekoliko doraste, da ima lepo obleko in da je „nobel". Velikokrat so starši že bridko razočarani, ko njihovi ljubljenčki hodijo v prve razrede srednje šole. Nikdar niso navajali svojih otrok na resno delo, vsa vzgoja je bila po večini le v zunanjosti in sedaj so jim v veliko žalost. Krivda je bila v tem, ker jim niso vplivali na voljo in na srce. Naj bodo starši prepričani, da bodo takšne materialistične vzgoje še velikokrat žalostni in da jih bo v poznejšem življenju še pošteno strah. Sedaj se jim pa seveda ne bo dalo dopovedati in jih prepričati o nasprotnem. Povdarjamo, nadvse važna je izobrazba razuma, saj je bilo znanje vedno visoko cenjeno in potrebno in je še dandanes. Toda uverjeni smo. da sama izobrazba ne bo reševala naših družin moralnega in gospodarskega propada. Naj si bo še tako 'izobražen človek postavljen na hude življenjske preizkušnje bo skoro gotovo klonil, če ne bo imel solidne vzgoje volje. Ne zadostuje samo izobrazba, da bo človek koristen član človeške družbe, da bo človek kreposten fant, plemenito dekle in enkrat tudi dober in skrben družinski oče in v blagor svojih otrok požrtvovalna mati Družine so bile in bodo tudi v bodoče srečne tudi brez posebne višje izobrazbe staršev, nikdar in nikoli pa ne bodo srečne, če ne bodo starši sami vzgojeni in v svoji duši uravnovešeni. Poznamo družine, ki so pač na višku svoje izobrazbe, pa so kljub temu nesrečne, a nasprotno imamo pa celo vrsto družin, ki nimajo prav posebno veliko izobrazbe, a so vendar srečne. Nekaj podobnega je v gospodarskem življenju bodisi posameznikov, bodisi velikih plasti naroda. So ljudje, ki nimajo nikakršne posebna trgovske ali gospodarske izobrazbe, pa so vendar ostali gospodarsko trdni ali pa s svojim trudom in z varčnostjo takšni postali, I-mate pa na drugi strani ljudi, ki nosijo v svojih žepih morda diplome raznovrstnih trgovskih, gospodarskih ali strokovnih šol, pa niso nikamor prišli ali pa so še tisto zapravili, kar so ji"' zapustili starši, ki so bili pač vzgojeni k varčnosti, skromnosti, delavnosti in liog je blagoslovil njihovo delo. Drugi pa, ki imajo veliko izobrazbo, pa niso bili nikdar vzgojeni v svoji volji, so razsipni, zapravljivi, naravnost razkošni, pa niso nikamor prišli, Takšni ljudje uničujejo svojo družino in se tudi gospodarsko upropastijo. Resnica je. kakor je /drm je telesa odvisno od uravnovešen j a dušo. istota-ko in morda še bolj sta odvisna tudi sreča, od nosno nesreča družin in blagostanje, odnosno propad v gospodarstvu, od vzgoje volje. Le pametno vzgojen človek bo dobre gospodar Rvojega premoženja in tudi le pametno vzgojen človek bo dober oskrbnik svoje družine. katoliške prosvete na Jesenicah 40 letnica Krekovega delavskega prosvetnega društva. >0 letnica mladinskih organizacij, 25 (cínica Krekove godbe ji je ob rojstvu navdušeno govoril nesmrtni dr. Jane/ Evangelist Kr«*k. In danes? Obnovimo 't delovnemu ljudstvu v boljše dni. Jeseniška katoliška prosvetu j1' zgrajena na jeklenem znučiiju delovnega ljudstvu v -.cli slutim in položen« krepko i vrline In Indi-cije slovenskega človeku. Zato ona lahko sama rasle in uspeva. Ze 10 let po ustanovitvi prosvetnega društva, je jeseniška organizacija pola/ala • misel *-vn-jegu dela in obstanka. Ko se je na Jesenicah i lani. se v močan, Pred 30 slov enski prebudil slovens slovi n •ko dekl" mladinski pokrei IMCIlIl \ I Šli p|\ i krepko je donel korak fanta, ki je vit' ikol samostojna organizacija, ves nove ideje; „Na branik /a slovenske uiirot "•• svetinje." Pokrei jeseniške mladine je Sel preko vse Slovenije, se razširil v bratsko čc-Sko-Slovaško, kjer še danes strumno korakajo čete ie mladinsko organizacije, ki jo vzklila na Jesenicah, Nad 3000 ljudi je leta I9J6 spremljalo v/loi te mladinsko organizacije, ki je tudi prebudilo mlad in ponosi n oli se je na Jesc-fantovski tabor. lopal pr- » prežet I. 3. „Kaj ti je, Mojca" - simbolične vaje, 4. Iz naroda - venček, godba, 5. Rajanje s škafei - dekleta. Ob 16. uri: Gimnastični nastop gorenjskih fantov in deklet, lahka atletika. Tabor gorenjskih fantov in deklet. Po taboru: koncert sodelujočih godb: tr-žiške, cerkljanske, jeseniške. Ob 19.30 uri: Alegorija »Slovenska mati". Kdaj pridemo? Prihod na Jesenice naj bo s prvimi jutranjimi in turističnimi vluki, ki prispejo na Jesenice že pred 8. uro. Vzemite povratne karte (nedeljske polovična vožnja). Listkov ne oddajte, ker veljajo za povratek. Kolesarji in vozovi naj pridejo tudi točno na mesto. Zbirališče. Zbirališče je na Plavžu pred g. Cufarjem. Na kolodvoru postavite voditelji posameznih društev svoje skupine v čete mož, fantov, dekle in žen, ločeno narodne noše in enotne obleke. Na zbirališče odkorakamo skupno. Opozorilo. Vs» korakajo s strumnim korakom. Resnost pa tudi vedrost obraza naj preveva vse. Ne omadežujmo narodnih noš s pretiranim obnašanjem! Sprevod naj pokaže vso našo udarno silo. Resen nastop, strumnost. Le narodne noše naj odzdravljajo z mahanjem robcev in klobuki. Organizirani četverostopi pa pozdravljajo le na povelje z okretom glave. Ne kršite discipline in ne ozirajte se okrog. Vzklik pred častno tribuno je: ..Bog živi!" Pevske skupine v sprevodu pojejo. Sploh naj bo sprevod revija organizacije ne pa nediscipli-ranost mase. Sv, maša: Vse ostane v postavi, kakor smo prikorakali, ljudsko petje, pojte vsi. Tabor: Naj bo manifestacija katoliške slovenske misli. Kosila: Vsak voditelj naj najavi zjutraj število kosil našim rediteljem. Skušnja za gimn. nastop: Ob 13. uri. Vsi nastopajoči točno na mestu. Ne odlašajte: Pošljite takoj prijave, ki smo jih vam poslali. Vsa Gorenjska mora manifestirati. Vodstva društev in odsekov na delo. Dvignimo se k Soncu, Svetlobi . . . ! K o n k u r z Pred nekaj dnevi so prinesli časopisi vest. da je proglašen koukurz, nad imovino Ivana lončarja, posestniku v Tržiču. Lončar han. bivši poslanec, bivši iržiški župan, steber JNS. je v konkuivii. S tem je končana politična kariera nekdaj mogočnega prvaku J\S. Nikdar ne pišemo o Itonkurzih posameznih trgovcev ali posestnikov, / vsakim Človekom, k| pride v gospodafsko nesrečo, četudi sj jo sam povzroči, sočustvujemo! Tudi nad kruhom in polomom g. Ivana Lončarju iz Tržiča ie ne radujemo, Pomilujemo ga, posebno pa njegovo družino, Nismo pač taki, du l»¡ se veselili propasti političnega nasprotnika, pa nuj bo tudi I ončtir jovegii kova. Tako je moralo priti, pa je vendar ta vosi tragično odjeknila v naši javnosti. Dusj pa |ega no privoščimo in so ne radii je-mu njegove pr ip.isti. pa vendar nehote priba-jejo človeku ob loj novici v spomin razni dogodki i/ pretekle dobe, Ivan lončar je bil glavni steber nekdaj liberalne nain demokratske in zadnje čase JNS-arske politike v rržiču, N koliko jo on osebno odgovoren /a njo, bo pač lele Bog razkril na sodni dan. Da pa nosi za vse, kur se je vršilo \ Tržiču pod okriljem JNS. ali demokratske stranke, Aolik del odgovornosti, jo pa jasno kol beli dan. Nehote prihaja človeku v spomin, kako so kruto preganjali v rržiču učitelja \ idrn, Bil jo najboljši učitelj v Tržiču, Nihče mu ni mogel očitati najmanjše reči razen to, da je mol zuačujeii in katoliškega prepričanja in pristal dr. Korošcu. Pa jo bil odstavljen od Vodstva osnovne šole, Pa ponižanja le ni bilo dovolj. Proslavili so ga v Korinj, daleč v hribe, kamor ni cesto no polov, na enoin/rednico hro/ stanovanja, /.ena mu jo ravno porodila peto dete, pa jo moral na cesto. Kamnu bi so morala smilili uboga 'družina preganjanega učitelja. le zagrizena demokracija se jo v Tržiču rado« vala uud njegovim trpljenjem. To je bil greli, ki je klical do nebes za maščevanje. In prišli so nasilni režimi, ki so tlačili k tlom, kar ie ljubilo svobodo in slovenstvo. I rudniki, ki so bili režimu ali lokalnim njegovim pristalem neljubi, so romali v prognan-sivo. T vodil poŠto upi a v iiik J.r, o;-. vesteni delaven. poštenjak. Hro/ vsakega stvarnega v/roka je bil odstavljen in prestavljen v Ljubljano na podrejeno mesto. \ hžiiii jo vodil finančno kontrolo vesten in najbolje kvalificiran uradnik Bruto. Toda ni bil pristaš režimu in zato je moral iz Tržiča. Gorenjec je prinesel prepis pisma, s ku-lerim jo tega uradnika denunciral g. Ivan lončar. Ma>okje se je moglo tako točno ugotoviti, kakor v Tržiču, kdo je sestavljal za režim liste nradnikoi - »protidržavnih elementov", \ rržiču se je na klasičen način odkrila lista urailnišiv a. kjer so bili kategorizirani uradniki. Nekateri so bili lužnjivo in krivično označeni km protidržavni elementi. Listo je sestavi] Albin Lajovic, tedaj ravnatelj na meščanski šoli. sedaj učitelj nekje v Ljubljani Ko so nekateri prizadeti iskali zadoščenju pri sodišču, jo g. lajovic izjavil, da je sestavil listo po naročilu g. Ivana Lončarju, tedanjega poslanca, ki jo I il imun in ga ni bilo mogočo tožili. Morila je prav. če g Ivanu Lončarju Spomnimo še na on dogodek v Tržiču. Bilo jo pri zadnjih nasilnih občinskih volitvah. V Tržiču jo vladalo veliko nasilje. Tukrat je g. Ivan lončar, tedanji poslanec, z mogočnim glasom vpil na Janezu Mnjoršiča: ..Jaz bom poskrbel, da v treh mesecih dobi ..Runo" komisarja." Runo sicer ni dobila komisarja, pač pa so ga dobili drugi. <~~~* »GORENJEC« Zavrnjena pritožba zoper razpust upravnega odbora Mestne hranilnice v Kranju Kakor je /nuno našim čitateljem, jc lanska uprava dravske banovine v Ljubljani z odlokom dne 30. 11. lanskega leta razrešila upravni odbor Mestne hranilnice v Kranju ler i-menovula gcrenta. P.uzrežesi člani upravnega odbora, ki so bili seveda vsi JNSarji, so se zoper ta odlok pritožili. Razen tega pa je tudi Mestna občina kranjska vložila še posebej pritožbo na ministrstvo trgovine v Belgradu, Pred nekaj dnevi so dobili vsi pritožniki, pa tudi mestna občina, rešitev, s katero ministrstvo zavrača njihovo pritožbo in v kateri u-gotavlja, da je bila razrešitev banske uprave zelo potrebna in popolnoma utemeljena. Vsled postavitve gerenta se je zaupanje v Mestno hranilnico kranjsko zelo dvignilo; vloge so znamo p.nusle iu jv danes Mestna hranilnica v Kranju vsled dobrega vodstva brez dvoma zopet najbolj likvidna mestna hranilnica v Sloveniji. Zanimivo je še dejstvo, da je dne 22, julija 1936 neki kranjski meščan, ki sicer ni član občinskega odboru, predložil kranjski občini v podpis UFgenCO na ministrstvo trgovine V Belgrud /a rešitev pritoži e. Vendar je bil novi župan že tako previden, da te Orgence ni hotel podpisati, še manj pa odposlati. Zakuj je smatrala mestna občina za potrebno, da je tudi ona poleg vseh ostalih pritožnikov vložila še posebno pritožbo, je mendn vsakomur v Kranju jasno. Tedenske novice POSLANO! Medstavkovni odbor se v imenu kranjskega tekstilnega delavstva opravičuje gg. Matiji Škerbcu, Ivanu Savniku, Antonu Adamiču. Bcrjaku France, in tovarni lku zi laži, k.iterc so gotovi elementi širili po Kranju iu okolici, češ da imenovani niso ničesar darovali za stavkajoče. Ponovno povdarjamo, pa 80 vsi imenovani gg. darovali za stavkujoče, jih v njihovem stremljenju podprli in da so vse vesti nasprotne temu, ki jih nekateri širijo, neresnične. Podpisani odbor se v imenu stuvkujočih tem in vsem ostalem darovalcem iskreno zahvaljuje. Bodite uverjcui, da bo delavstvo znalo ceniti vušo pomoč! s Kranj, 26. avgusta 1936. Za akcijski odbor Pipan, tajnik Bišof. predsednik KRANJ Vse tiste, ki se bodo v nedeljo udeležili proslave na Jesenicah vabimo, da gredo zjutraj s prvim turistom iz Kranja. Prostor v vluku je /asiguran. Odpelje par minut pred 6. uro. Budite točni. Do sedaj se je prijavilo okrog sto udeležencev med njimi Veliko narodnih noš. Prepričani smo, da jih bo šlo mnogo več. Vsak, pa tudi če se ni prijavil, naj pride na kolodvor, da bomo vsi udeleženci iz Kranja in okolice skupaj. Vpisovanje v strokovno-nadaljevalno šolo. šolski odbor strokovne nadaljevalne šole v Kranju naznanja, da se vrši v nedeljo, dne 30. avgusta l''"'6 od devete do enajste ure dopoldne v prostorih osnovne šole vpisovanje obrtnih vajencev za bodoče šolsko leto. Vpisovali se bodo novi vajenci in oni, ki so *e v preteklem šolskem letu obiskovali šolo. S seboj se ima prinesti učno pogodbo, zadnje šolsko izpričevalo in šolnino v znezku Din RO.—. Na Glasbeni šoli se vrši vpisovanje od 1 septembra v pritličju realne gimnazije, vselej od H — 12 ure. Vse podrobnosti so razvidne iz objave na šolski deski. Konkurz g. Lončarja. Kakor že na drugem mestu prinašamo, je nad imetjem bivšega narodnega poslanca in bivšega tržiskega župana g. Ivana Lončarja razglašen konkurz. Razen tega je v izvršilnem postopanju proti njemu odrejena javna dražba njegovega hotela in zemljišča v Tržiču. Ker vemo. da je g. Lončar kol narodni poslanec z vso vnemo podpiral nekatere svojih kranjskih JNS prijateljev in da so nekateri ud njih dosegli lepe uspehe, pričakujemo in tudi svetujemo tem njegovim prijateljem, da mu sedaj priskočijo nu poic^č iti mu čimprej pomagajo, da bo pri prihodnjih volitvah zopet lahko nastopil kot kandidat. Kdor je namreč v kookurzu, nima volilne pravice, zato ne more voliti pa tudi no i/v oljen biti. Prometna nesreča. V sredo dopoldne se je peljal s kolesom po Gaštejskem klancu Vilfanov fant iz Spod. Bitnja, Ker kolesa ni dovolj zaviral je vsled strmega kluncu peljal z precej veliko hitrostjo, ki je ni mogel več obvladali. Mulo po svoji nerodnosti, malo pa tudi vsled odsotnosti duha. je Zadel s kolesom v neko žensko, da jo je podrl na tla poleg trga pa padel še sum in pu oseba, ki jo jo vo/il na kolesn, Kant je dobil precej hude poškodbe po glavi; ležaj jo nekaj času v nezavesti, nakar so ga odpeljali g. dr Be/ekii. ki mu je nudil zdraviliško pomoč. Fantovsko okrožje za sroz Kranj sklicuje I. i/rodni občni zbor v nedeljo dne n. septembra po K. sv. maši v dvorani Ljudskega doma v Kranju. Vabimo \s(; fante iz okrožja, da se tega izrednega občnega zbora udeleže v velikem številu. Bog živi! Tovorni avto je zgorel v sredo zjutraj na Lnborah. Uslužbenec šofer tehničnega razdelka »reškega načelsiva v Kranju je pe 1 ju I državni tovorni avlo z zaboji za pesek iz Kranja po državni cesti proti Ljubljani. Že na Jelenovem klancu je imel nezgodo, ki bi bila lahka usodna: strgalu se jo namreč veriga, s katero se prenašu delovanje motorju nu zadnja kolesa. Ko je šofer to srečno popravil je odpeljal dalje. Že v klancu pod Gaštejend so se nekateri očividci čudili velikemu dinoi. ki gu je avto puščal zu seboj. Tudi sum šofer je postal pozoren neto, vendar se ni upal ustaviti avtomobilu, ksr je bil prepričan, da v tem slučaju ne bi izpeljal do vrha klanca. Me.lil je, da se sam.> olje kudi. Ko pa so je komaj oddaljil od Labor, jo naenkrat švignil ogenj iz motorja. Vnel so ju namreč bencin, ter sploh ni bilo tnnrrorV rešiti avtomobila, ker je bila nevarnost, da eksplodira še bencin, ki je bil v tanku. Avto ki je sko-ruj popolnoma zgorel so odpeljali v garažo na Primskovo. Rekonsti-.ikeijska dela na državni eosli št. 2 Labore — Kranj se bodo sedaj v kratkem pričela. Okrajni odbor J.R.Z. je v lej stvari intervenira! na merodajnem mestu, ter je dobil od ministru za zgradbe sporočilo, du je elaborat zu rekonstrukcijo imenovanega >'e!a državne ceste že odo! ren v predračunski vsoti Din 2,988.865. Bonska uprava dravske banovine je žc prejela nalog za izvršitev, v ministrstvu za javna dela pa je kredit že odprt. T.-.ko sedaj lahko pričakujemo, da se bo z doli pričelo v na j krajšem času. ŠMARTIN PRI KRANJU Vse tiste, ki se mislijo udeležiti proslave na Jesenicah prosimo, du pridejo pravočasno na kolodvor, to je (d> 6. uri zjutraj. Kdor iniu narodno nošo. naj gre v njej. Gremo / društveno zastavo. TRŽIČ Naše občinsko gospodarstvo je prišlo zopet na popolnoma mrtvo točko, Gotovo vzamejo preveč času predpriprave /a občinske volitve. Seje obč. odboru že ni bilo J meseca, kar sicer ni preveč dolgo, saj smo bili vajeni po 4 in celo 3 mesecev čakaii na sejo. Odkar je preneha! JNS rožni 80 bile seje bolj pogoste, zadnje čase kar mesečno.-- Vprašanje nakupa Mally-jeve hišo je nekam zamrlo. Odbor za nakup te hiše bi mora] imeti Že začetkom avgusta svojo sojo. pa gremo Že proti koncu avgustu, pa se nihče še ne zmeni. Čudno se iinni zdi. ker smo pred volitvami in bi morala današnjo večina obč. odbora biti VSÄj malo bolj podjetna, pa tudi sedaj še spi, I eta 1933.. tik prod obč. volitvami, s,, kupovali in gradili občinski dom JNS krogi, pa še do d. -nos niso nič kupili in nič naredili. Po ((dih treh letih bo nu tu način treba stopiti pred občane praznih rok. kar mislimo, no bo preveč častno, še manj pa gospodarsko napred- V predilnici je v sredo popoldne ob 14. uri izbruhnil štrujk delavcev, ki [c v zvezi s splošnim sedanjim mezdnim gibanjem v Sloveniji. Zastonj dobite vozni red za vse vlake Gorenjske, aku pišeta dopisnico na naslov: HiNKO PODJAVORsKK - KRANJ Olroško slavje na Brezjah smo imeli v torek dne 25. avgustu. Od vseh krajev zapudne polovico kranjske dekanije so se zbiruli pred deveto uro naši otročički. Nekateri s<> priro-mali peš drugi so se pripeljali. Pozdravili so jih mogočni brežiški zvonovi. Živahno so priko-korakali nato pred cerkev i» se razvrstili pod vodstvom svojih duhovnikov in učiteljev pred Marijinim oltarjem. Bili so to otroci iz Pod-brezij, Dupelj, Križev, Goric in Tržiča, Samo iz Tržiča jih je prišlo počastit Mater B. .'33 -240 otrok. Vseh otročičkov je bilo nu Brezjah okoli 600 do 700. Nič se niso bali truda, na o-brazih jim je sijalu radost in zbranost. K temu je še dodulo lepo jasno nebo in sončno vreme. In v takem razpoloženju je stopil na prižnico kovrski župnik g. Hostnik. Prav po domačo in prisrčno je razvijal misli namenjeno otroškim dušam, ki so sledile besedi za besedo. Vmes pa se je tudi sam povprašal, ali tudi on uboga, delu in moli kakor Jezu-, ki je dober otrok svoji materi Mariji. Koncem govora so se otroci obrnili proti Marijinemu oltarju ter se posvetili svoji nebeški Materi z molitvico »O gospa moja". Sledila je tretja maša, ki jo je daroval g. Župnik Zeleznj iz Goric. Pri s\ daritvi so otroci molili iz molit-venika ..Pri Jezusu" krajšo masne molitve in prepevali Marijine pesmi. Po službi božji so napolnili otroci drevored pod kostanji, odprli svoje zaloge ter se okrepčali. Križani in Pod-brezjani so Še deklamirali in zapeli par šaljivih. Ob dvanajstih so bile v cerkvi slovesne Ktanije M. B. Nekateri so nato nastopili pot domov, drugi so še nekoliko počakali ter so se polni ljubezni do Marije in z lepimi sklepi vrnili. Naj božja Mati vse njihove dobre želje podpira in vodi! JSZ iz Tržičn je napravila preteklo nedeljo izlet z avtobusi na Gospo Sveto Kljub dežju pa jo bilo le prijetno. Udeleži ho se ga je 64 oseb. Škrlatinka se je precej razpasla med otroci. / avtom so okužene pripeljali v ljubljansko bolnico. Novih obolenj ni več toliko. Nerodno jo. da se je tu epidemija pojavila ravno zd.ij prod začetkom šolskega leta. KRIZE Vlom. Prejšnji teden so v noči od ponedeljka na torek doslej še neznani vlomilci na oknu prerezali steklo in tako dobili prosto pot v delavnico Janeza Jazbeca, čevljarskega mojstra iz Sebenj št. 37. '1 ulov i so odnesli Ju parov čevljev, nekaj čevljarskega orodja in še skoraj novo moško kolo: lastnik lipi približno 3.500 Din škode. Orožništvo zasleduje vlomilce, katerim so bile vse okolščine gotovo dobro znane in je upali, da bodo dolgo-prstneŽi kmalu v rokah pravice, t ■% •%. ^ *«t ^ • škerbec Matija. Šenčurski dogodki oDaljel Dar {Tovora je Vombergarju prav dobro koristil v ječi in mu pridobi) velik ugled pri kmečkih delavskih možeh i/ Srbije. Kar kmalu so na dvorišču postali prijatelji z njim razni politični krivci, ubijalci in tatovi. Jernej jim je silno in potnir&l s svojo postavo in besedo. ..boga mi, lo je gospodin"! so se nato sami {^ogovarjali Srbijanei. ko so odhajali od njega. Ko hi ga vi slišali, kako jim je znal pripovedati. da so kar / očmi in usti poslušali. Kmalu so opazili, da ima vse nogi razrezane in zašite in da velikanske brazgotine kažejo sledove italijanskih bajonetov in ročnih granat. Pa so ga izpraševali, kako je bilo v vojni. In jim je pravil strašne zgodbe iz svoje junaške dobe. Pripovedoval jim je. kako je na ruskem bojišču 0-periral tovariša, ki mu je šrupnel préparai i rebuli, da so ušla čreva. Pa jih je Votnbergar stlačil nazaj, preveza! trebuh iu odnesel moža v zaledje in seveda pri uni rešil tudi sebe iz peklenskega ognja. In zopet iu zopel jim je pravil, kako je bilo v ..št urinu" na italijanski fronti. Kako je rešil oficirju življenje, kako ga je napadel italijanski vojak, pa sta se Zgrabila in končno je Jernej vrgel Italijana, na tla in ga zaklal, kako 90 potem sovražniki njemu z bajoneti prebodli noge in mu jih raztrgali z, granatami Pa vse j,- junaško prestal. ..Roga mi, to je junak-'! so se čudili. Seveda je tudi pravil, kako je podiral Avstrijo, kako se je boril v Judtiniburgn in kako bi bil kmalu prišel pred puške, pa je odnesel te 10 ht ro-bije. Vse to je dvigalo ugled Jerneju, dn so vsi zrli v njega s i>osehnim sjioštovanjem. Jernej je tudi zelo dober pevee. Kmalu smo se v ^elici broj 4 (uglasili, pa je začela, sprva bolj potiho, kasneje pa glasnejše, doneti slovenska pesem. Jernej je pel naprej. Umnik basiral, moja malenkost pa je vzela glas počez . . . Naši tovariši Srbijanei so nas kar radi poslušali. Kmalu se je med njimi našlo nekaj dobrih peveev, pričelo se je petje celo na dvorišču. Ker je pa lo naše petje motilo pri delu uradnike in sodnike v bližnjem poslopju, je prišla prepoved, da se na dvorišču ne sme prepevali. Naša najljubša pesem nam je bila ona: ..Polje, kdo ho lebe ljubil ..." Bila je po svoji melodiji in vsebini kakor nalašč, da nam je budila misli in želje na domače poljane . . . Kadar je postalo bolj otožno v naši celici, silio prav na lahno začeli - ..Polje, kdo bo lebe ljubil ..." Posebno 1'umiku so se ob misli rta domače polje, ki ga ni sme! tisto leto obdelovati, ob tej pesmi kar raznežile mehke oči . . . Končno smo sklenili, da mora biti lo naša — arosiantovska himna, ki jo bomo vedno zapeli, kadar bomo prišli skupaj bivši ., prevratni elementi" iz. šenčurske ga procesa. Dr. Drapoljnh Jovanovič in tovariši. Zapori okrožnega sodišča na Aleksandrovi cesti v Belgradu so precej velika stavba, v kateri je tedaj stanovala precej velika družina jetnikov. I ni so bili i,i v preiskovalnem zaporu, drugi so |>a že trpeli kazen za svoje zločine, bila je lo zelo pisana in zanimiva družina! ločili smo se v glavnem red-stavumi in sicer v soboto 29. in v nedeljo 30. t. m. s krasnim filmom „Ave Marija". V tem času. ko ni b lo predstav so nabavili večja kolesa za aparat, da ne bo toliko puvz, k večjemu 3 do 4. Priporočamo vsem obisk lega kina, ki bo v tej sezoni nudil priznane, izbrane filme in še pri vsakem polno numečkov. Pridno ga obiskujte! Izlet Skofjeločanov z avtobusom so vrši v dneh 6. 7. in 8. septembra in sicer: ti. septembra, ob 2. uri zjutraj odhod iz loko. preko Ljubljane do Novega mesta, tam smo pri sv. maši, potem pa čez Gorjance v Metliko na Karlovac do Piitviških jezer, kjer prenočimo, drugi dan ogled jezer in odhod čez. Otočac v Senj in ob morju v Selec, Novi, Crikvcnica, Kraljeviča. Bakar na Trsat, kjer zopet prenočimo, na Mali Šmaren smo na Trsatu, ogledamo Sllšak m se popoldne odpeljemo čez. Delnice. Kočevje nazaj v Škof jo Loko. Vo nja za vse tri dni stane za osebo Din 180.-. IV 'o in vplačila -prejema trgovina Planina v Šk. loki. Priglašcnce od šk. Loke do Ljubljane sprejemamo mod potjo. Ker je prostih le še It mest, zato pohitite s prijavo! Oični zbor Prosvetnega društva v Sk. Loki bo v četrtek dne 3. septembra ob S. uri zve Čel v dvorani Društvenega doma. Mod članstvom je mnogo zanimanja in veselja, da bodo zopet slišali obračun za prihodnje leto. Bog Vas živi, katoliški prosvelurji! Tečnj. Pretečeno nedeljo se je vršil v zbornici meščanske šole sestanek predstavnikov šoj, OOČin in kmetijskih organizacij, na katerem so sklenili, da se v tem letu začno kmetijski tečaj za fante in mlajše može. Tečaj se začno sredi oktobra in traja di sredi' mana. Priporočamo, da se fantje od 17. leni naprej in mlajši možje takoj prijavijo pri ravnatelju n.oše. šolo g. Sov retu. Tečaj bo brezplačen, le svinčnike skrbi vsak sam. pa p li meščanski šoli obrtno krnet i t -ju v Škofji loki ho vpisovali |o I. ■nibra. V I. razred so bodo spreje- male učenko in učenci, ki so dovršili IV. ali višji razred (šo!sko leto) osnovne šole vsaj z. dobrim uspehom. M/ depa spor/ne o£/ej£ce dir*. ^AfornarsÂe oA/eAce » 90~/5C~ ~ /0- 2C'~ OLleÂce oc/dUn. 89*159'* za. c/vc/^e r>a a£i|a \z/ (Popotne slike.) Salzburg - MOnchen. Naš ..bus" je pod Spretnim vodstvom šoferja T. nota brzol skozi dolino Sulice. Toda sonce jo že začelo kazati svoje poslednjo žarke in zadnjikrat so ti žarki poljubljali zelene doline in vendar še tako daleč smo od Salzbur-ga. Ta ku llerren-vviirf razkošni grad, ki jc; bil zgrajen po Ver-saillskem v Parizu. Prelep je tu grad, ki ima bajno umetniško opremljeno dvorane in družinsko sobane, kar je vse dal napraviti kralj Ludovik IL. ki pa ni bil čisto pri pravi pameti. Vendar toliko pa je še bil. da je dal domaČim umetnikom in ljudem veliko zaslužku, saj je zavese v teh sobanah delalo .skozi sedem let okrog 301) ljudi. Denar, ki ga je od naroda imel. jo vračal narodu iu tako so danes vse to obilno teiitira. ko tujci proti lepi vstopnini ogledujejo to čudo umetnosti. Na tem otoku, tako »pričujejo, pa sta v tamkajšnjem samostanu prejela krščansko vero tudi slovenska kneza ilotimir in Corazd. Tako je ta otok tudi za nas Slovence važen. Predno smo prišli v Miinchen, smo upadli tudi posledice težke avtomobilske nesreče. Mesto v pozni uri ui kazalo uikake posebne živahnosti, kot jo opazujemo po južnih mestih. So pač severnjaki! Naša največja želja je bila tedaj, da dobimo svoje domovanje in posteljo, kamor bi položili kosti svojega rojstva. Srečno smo dospeli v Matliildenhospiz, kjer so nas zelo prijazno sprejeli iu odkazali prenočišča, kar hitro smo se porazgubili po so ban. Zjutraj smo so pa začeli privajati na nemški zajutrk, ki obstoji iz kruha, surovega ma- sla, marmelade In iz sladkorja se razume. Seveda tudi kavo smo imeli in to črne kave kur lopo porcijo, mleka pa z>t .,en fingrat". Kako to? Nemci kuhajo kavo brez eikorije in še to kavo ne premočno. Mleko pa je močno. Skodelici kavo prilij par žličk mleka in imaš belo kavo. Pa je bilo vse kar okusno. šele zjutraj smo opazili, da smo v protesta ntovsk j hiši. Tako hotele imajo protestanti-luteranej po Nemčiji po vseh večjih krujih. Krasno imajo to urejeno Seveda imajo podobne naprave tudi katoličani, toda po severnih krajih gotovo bolj malo. V vsaki sobi v moji slučajno toga nisem opazil — je na nočni omarici SV, pismo. Jasno, da je luternn sko. Ponekod Imajo pu kakšno versko knjigo, ki jo je spisal l.ak luteianski pastor, ('.ost naj bi tako imel tudi duhovno hrano. V vsaki sobi pa je nabito sporočilo, kdaj se v tisti hiši opravlja skupna pobožnost. V tej je bilo ob pol 8. uri. Pogledal sem iz. radovednosti v molilnim, kjer se je slišalo prepevanje in neke vrste govor. In res — uslužbenci so po- kušali svojega pastorja tu lako začenjali dan. Zdi se. da so ustali protestunski gostje prav tako pastorjaboječi kot mi katoliki, ki se t.ikih stvar, aktivno ne smemo udeleževali — seveda med drugoverci. Naše dame so se pa zanimale za uniformo luloraiiskih ..sester'" ki so imele čudovito Jiavbeo" na glavi, podobno loncu. Dopoldne je bilo določeno za ogled važnejših stvari. Dež. ki jo nekaj časa kar dobro padal, je posamezne prisilil, dn so kupili dežnik, katerega seveda kot pošteni Kranjci nismo smeli pustiti doma. Vseh važnih pinukotek, muzejev itd. ne au-slim opisovati, ker se to večkrat že sliši. Le par stvari bom omenil. Priti v Miinchen in ne videli ..Deutsclies Miiscuin" (Nemški muz.oj) hi -e reklo priti v Rim in ne videti pepela. Prav nekaj, posebnega je ta stavba, ki vsebuje vso tehniške panoge od prvega početka - kolikor je mogoče daleč poseči nazaj — .lo današnjo izpolnjene oblike. Nekaj izrednega je nazorno Dokazovanje dola v rudnikih, zakaj pot te pelje skozi umetno napravljene podzemske rove. kjer se vidi silno trpljenje rudarjev, ki si naravnost iz zemlje sesajo svoj boren vsakdanji kruli. Spon, i nja m se. da je več ženskih oseb moralo nazaj, ker jim je slo lako na živce. To je bilo že prod dvomi leti. V tej stavbi vidiš prvi avto, prvo kolo, prvi vluk, prvi balon itd. in razvoj istih do sedaj. Obenem imajo tu krasno z.vezdarno in tudi nazorni pouk v tej znanosti, še bolj zanimivo pa bo morda drugi del tega muzeja, ki vsebuje knjižnice in čitalnice, kjer za RMtlj denar lahko mirno pri udobnih mizah študiraš ali bere! kaj razvedrilnega. To je vse v pritličnih dvoranah. V prvem nadstropju pa je posebna razstava Hitlerjevo mladine, ki je posebno zanimiva. Vstopnina je malenkostna /a vsebino, ki jo vidiš. Iznenndi te vrsta človeških lobanj. Toda iz napisov in iz. nadaljeji:t sli; spoznaš, da gre tu z« takozvano »rasno znanost". Nemce hoče biti čistega pokol jen ja I Obenem vidiš razvoj kulture v nemških krajih nad vse uiizorno pokažimo. Tudi razvoj obrti vseh vrst. (Se nadaljuje) STRAN 4 »GORENJEC« NOVOST! Za mal denar trpežno! Brez truda kromirai vse kovinaste predmete z novim KROM - PREPARATOM. Dobi se edino pri nas!v Nova zaloga patent Haro nalivnih peres (za kopiranje) z vsemi nadomestnimi deli! B. Rangus ziatar in sodni cenilec v KRANJU Poročne prstane, krasna darila, ure, zlatnino, jedilno orodje, kristal, očala, barometre, toplomere in ostalo optiko dobite najceneje v prvi Gorenjski zlatarski delavnici. Popravila pod garancijo ! Kupujem staro zlato in starinske predmete! STRAŽIŠCE Požar. V sredo zvečer je naenkrat okoli 9. ure nastal požar v naši vasi. — Goreti je začel veliki kozolec g. Rozmanu. po domače Krnca, v katerem je bilo zelo veliko fižola, ovsa in detelje. Domačim gasilcem so med drugimi prišli na pomoč tudi krunjski gasilci. Kozolca ni bilo mogoče več' rešiti. G. Rozman trpi precejšno škod i. Oblasti vrle prcizkavo. kako je prišlo do | ož.ara. V četrtek, dne 27. t. m. nas je zapustil naš rojak prečastili gospod Valentin Schiffrer, župnik v Ameriki, ki je po 15 letih prišel za nc-kaj tednov v obiske in na oddih v svoj rojstni kraj. Blagi ..Znidarjev gospod", ki je brat našega sovoščanu. tovarnarja Naučka, pri katerem je tudi bival, si je v tem kratkem času osvojil srca vseh, ki so imeli priliko priti z njim v stik. Zal, da nas je tako hitro zapustil. Toda blagi gospod župnik se je pred odhodom spomnil tudi na stražiške ubožce in jim naklonil svoj dar Din 500, katere je izročil karitativnemu odseku Katoliške akcije v StražiŠČU. Ta se prečastitemu gospodu župniku za velikodušen dar najiskreneje zahvaljuje, mu želi srečno pot, obilo božjega blagoslova v njegovem težkem poklicu in mu kliče na veselo svidenje! NAKLO Gasilska tombola, V nedeljo 50. avgusta bo ob 3. uri popoldne na gasilskem vrtu v Naklem \tdiku javna tombola. Dobitki: novo moško kolo, novo žensko kolo. otroško kolo. moka, sir, več vrojT- žita in še nešteto drugih dobitkov. Pridite! Tablice so sumo po 2 Din. Celodnevno češčenje presv. Rešnj. 'lelesa. V torek smo imeli v Naklem celodnevni češčenje presv. Rešnj. Telesa. Tuko lepo pripravljeno in poskrbljeno pa že 27 let nismo imeli. Skoro vsa faia je pristopila k sv. obhajilu. In cerkev, da bi jo videli! Prisrčna h\ala preč. gg. kanoniku in kaplanu za njuno vsestransko skrb. Tudi delo izven doma je popolnoma počivalo, saj je to velik praznik za vso faro. Le nekateri so bili na polju, pa jim človek ne zameri, ker drugače ne morejo tega opraviti, in tudi vreme, kot se spomin jamo, je bilo zadnjih 14 dni čisto deževno. Je že tako! Obisk Korošcev, Naš prejšnjii kaplan g. Špcn-dal je pripeljal na Brezje večje število lar.t-nov iz Doberle vasi na Koroškem, kjer sedaj službuje. Obiskali so tudi Naklo. Tu so imeli zjutraj v ponedeljek sv. mašo in so bratje izza Karavank prav lepo prepevali. Odpeljali so se tudi v Ljubljano in obiskali ¿. lomazi-pastiroval v njihovi na, ki je pred ned župniji kot kapi,o; ražali o prejšnjem sedanjem. Videli sn njih zelo priljublje tudi, da sta favno mnogo preganjanj i nioiu. Kaj vse kradejo! vse ljudje sprav ijo. tatvin. pač tak fižolu, krompirju, i ki pravijo, da ic ker za par kovačev cev in ZabničanoN. malo pobrskaš \ a kumar in ne čebule kelske. Morebiti V, naša čebula malo < Pa še nekaj .drug y Zelo pohvalno sM s,- iz-r. kaplanu kakor tudi o . da sta oba gospoda pri ! iu spoštovana. Verno pa d v tospooi iinjira pretrpela JNS ivži- IS.UJ se e polno I mi ne ..dohij. ¡le je na polj« a valovanju ponoči pri ali, jabolkih in zelju, ača doma saditi, \ ^< to od Hitenj- če pa :>ii njih doma da ne jedo žabniških mpak čisto pristne nu ki š(. ne vedo. da je linčnii. kot bitenjska. Spomlad) je pod vusje Polica zgorel nek tovorni avto. ker se j'' zalete', v ograjo. Obenem je zgorelo znanunje g. Novaka s Pivke Novak je naplavil c.iuk" znamenje s -liko Marije Pomagaj in če/, nj' dal celuloid. Ali ii ni šel nekdo in krat koinalo odrezal s slike celuloid in gl spravil! To je res čudno. Nazadnje bo še kmalu prišel v cerkev in sunil sliko z oltarja, plntno ¡ :i bo porabil za studio, k..mor bo dejal drsa in butare, morda še celo sušil... No Uit ni daleč. Tudi gre sedaj večkrat mimo. da lahko vid' kako je sedaj znamenje <• vorita g. dr. šmajd in g Strcin. Vabljeni! RADIO PREDAVANJA V Ml SI ( | - SKPIT.MBKI IN OklOBKI. <>. I\. Kmetijsko - gospodinjska ura. 13. IX. Okorn: Odbira plemenjakov. 20. IX. Flego: Trgatev. 27. IX. O brezalkoholnih solnih pijačah. 4. X. Riglei: Prva pomoč živini v ne/godi. II. X. Ing. Sitnonič: Jesensko obdelovanje zemlje in gnojenje. 18. X. Ing. Zupnič; 50 let kmetijske šole na Grmu. KMETIJSTVO Pred setvijo ozimin "veliko škode ima naš kmetovalec, če pri dobrem obdelovanju zemlje, pri uporabi dobrega, selekcioniranega iu razkuženega semena, ne polaga dovolj pažnje na pravilno in obilno gnojenje. Vse preštevila so žitna polja, ki se od daleč lepo rumen ijo v poletnem solncu, ko pa stopiš na njivo med žito. opaziš slab in napol prazen klas. Polovico klasičev sploh nima zrnja, druga polovica klasičev je medla in če zmelješ klas med dlanmi, se izlušči drobno in slabo zrnje. Mnogo klasov je prestreljenih. V enem klusu je komaj i5 — 25 zrttj, dočim je v normalno razvitem, polnem klasu na bogatem polju 70 — 100 zrnov v enem klasu. Vzrok slabe iz gradnje klasov leži, pri uvodoma omenjeni pravilni setvi, največkrat v tem, da je zemlja gladna in ne vsebuje vso potrebno hrano, da bi lahko rodila bogato in dobro žetev. Zato je gnojenje ozimin zelo potrebno, posebno pri nas v Sloveniji, kjer nuni primanjkuje žita. posebno pšenice, se gnojenje z umetnimi gnojili dobro izplača. Gnojilni poskusi v Nitrofosku-loin pri pšenici v P rek mu rji, to nazorno dokazujejo. \ečji pridelek pšenice na ha od gnojenja z 250 kg nitrofoskala po ha. je znašal povprečno 850 kg. Na nekaterih njivah je bil večji pridelek manjši od omenjenega 300 — 500 ku na ha, na drugih njivah pa je znašal večji pridelek do I250 kg na ha. Če računamo srednji večji pridelek samo 500 kg na ha. dobimo sledeči račun obrestovanja uporabe kg nitrofoskala stane Din 550.— pridelka pšenice je Din 750-ha Dm 400.— nitrofoskala. 230 \ rednost večjeg ostane čistega pi V neredkih slučajih pa je čisti dobiček le mnogo večji, kar je razvidno i/ te-le tabele: Pri zgoraj omenjenem reutabiIitetneni računu nismo upoštevali večji pridelek slame, ki je tudi znaten. Vrednost večjega pridelka slame vzamemo v poštev za večje delo, ki ga i-mamo z uporabo umetnega gnoja. Naši kmetovalci, ki sejejo ozimna žita bilo za svojo lastno porabo, bilo za prodajo, naj sedaj pri jesenski setvi ne prezrejo velike važnosti gnojenju ozimin z Nitrofoskalom in naj dobro pognojijo njive z hlevskim gnojem ter dodajo še 150 kg nitrofoskala po ha. Če hlevskega gnoja nimajo dovolj, naj gnojijo z. 25 1 —MH) kg Nitrofoskala po ha. da dosežejo dobro in teško klasje in mnogo žitu. Če se gnoji z nitrofoskalom, se mora sejati bolj redko in se lahko precej prištedi nu semenjskem zrnju. Najboljši način setve je s sejalnim strojem. 12 — 15 cm oddaljene vrste od vrste, i U0 150 kg semenu nu ha. Gnojilo naj se raztrosi na surove brazde in z bruno dobro pomeša z zemljo. Pri tem načinu spravljanja umet. gnoja v zemljo, se lahko seje že isti ali prihodnji dan. Če na opisani način pripravimo in dobro pognojimo zemljo, se žito že v jeseni dobro razvije iu pride dovolj krejiko in bogato zemljo. Star pregovor pravi: Kakšna setev takšna žetev. Žitni trg: Kljub dobri žetvi se cene žitu dvigajo. Cent se, da je v Jugoslaviji ca 60.000 vagonov pšenice presežka, vendar je prodaja popolnoma zasigvrana, ker je drugod, posebno v Ameriki, bila slubu letina.. Danes notira pšenica Din 170.— rž Din 160.—. pšeničn i moka 0 Din 270,— za 100 kg. franku vugoii Kranj. Krompir: Letina je skoraj povsod dobra, ker pa ni predviden noben izvoz, so cene zelo nizke. Roza krompir notira v Leskovcti Din 55.— do Din 40.—. Scnta Din 30.— do Din 33. Voltan Virovitica Din 22.— beli krompir Kila, Novisad Din 50.— beli ..kresnik" Zagreb Din 50.— do Din 55,— za 100 kg en gros, vendar do sedaj še ni prišlo do zaključkov. Fižol: Letina bo zelo dobra in kvalitativno bo blago lepo. Obstoja samo vprašanje, kam z blagom? Francija za ta kvartal ni dala ni-kakega kontingentu, z. Italijo še vedno ni prišlo niti do kakega prov izoričnega sporazumu, pu tudi potem ni mnogo upanja za kake večje kupčije. V Španiji so nemiri, tuko. da nimamo kupca /a u o S slovenski fižol. Anglija in Nemčija kupujeta večje množine fižola, vendar samo belega, ki pa kakor znano, pri nas ne uspeva. PREKLIC. Podpisana Jalen Ivana, posestnica ITttje št. 7 pri Kranju preklicttjem in obžalujem kleveto, katero sem izrekla o g. Malovrhu Jerneju, posestniku na Gorenji Savi povsem neosnova-iin ter se mu zahvaljujem, da mi je kleveto odpustil in odstopil od tožbe. Jalen Ivana I. r. HI H L I 06LHSI Za vsako besedo v malih oglasih se plača 0 50 D Najmanjši znesek je 6 Din Važno! Modroce! Otoinane, spalne di-vane itd. izvršuje solidno in po nizki ceni Bernard Maks, tapetnik, poleg Stare pošte, Kranj. Prodamo steklene balone v raznih veličinah od 10 — 60 litrov. Cena 1.— Din za liter prostornine. Runo Tržič. Otoinane, divane, modroce in vsa v to stroko spadajoča dela vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tapetnik, v hiši g. Kocbeka. Hiša nnprodaj-dvostanovanjska s sadnim vrtom. 1(1 minut iz. mesta. Vsled družinskih razmer nakup zelo ugoden. Več se poizve v upravi. Dva že rabljena, štedilnika se dobita za nizko ceno v Dijaškem zavodu v Kranju (Škofija). Odda se lepo stanovanje, kuhinja in soba bližini mesta. Naslov ,v upravi. Hiša naprodaj v Struževem št. 44. Interesenti naj se zglasijo pri g. Jakob Seliškarja. Škofja Loka. Hiša naprodaj - najlepša v Stražišču na vrhu stopnic. I ri stanovanjska. Interesenti naj se obrnejo na upravo lista. Hranilne knjižice Ljudske hranilnice in posojilnice v Kranju in druge vloge v večjih iu manjiih zneskih do Din 348.000.— kupim in izplačam takoj v gotovini. Trg. ag. bančnih in kreditnih poslov. Ljubljana Beethovnova u I. 1 t. I. Ozimna žitu moramo gnojiti pred setvijo in gnojile razln odgovarja za gnojenje initiai), /.a i jsko zi ml «*-^» -S. -V 'i in ii i j !>i.'je nitroloskal in nido'. *. V. Si. ... -*.-¡. V. *. t ^. -W ^ ^ f'fl*-'^--!'. . v t ra « i/ Centralne vinai'iie v Ljubljani. I rau-kopanska ulico M. bodo zadovoljila Vase pivce najbolj ! .^.^-• ini Ana Krista - KRAK J, poleg žup-ne cvi i ve N:"!n'je imam na zalogi tudi vsakovrstno žensko in moško perilo, predpasnike, nogavice itd. Podpirajte domačo obri! Slike za legitimacije najcenej šc in najlepše pri fotografu j li G -KRANJ (Sedaj nasproti trg. Sa' nifc). 4 legin •*.'-». <4. 1* "A. -W -fc V5. -ft, -ft. 'ft, ... % -i- %» ^ T.. . ,*„•.-. .- : . i..-..-..«-.., i yt3lîifHK*«a«BI Sa::ïo nekaj časa ! Vsuk, ki >e v moji m ateljeju fotografira in naroči (> razglednic dobi I ogledal-ce s svojo sliko iu kabinetno sliko brez-plač no. Fr iograf J U G - Kranj (sedaj nasproti trgovine Savnlk) maeije samo Din 2v.. amaterske kopiji komad Din t.-. :srw tt%J9NSHBMSOTBSBTW«>* ■ i.**. » r:- '¿«ti»' w za stavbe in pohïi.î»/ dobite ugodno prš .....—= štev N i y y Hajdic „MERKUR" Kranj Lastniki P. Majdiča dediči ¿a uredništvo in izdajatelj« odgovarja Kari Eržen v Kranju. Tiska TisLnrnn Tiskovnega društva v Kranju, predstavnik Prance ilhcrnik.