Gospodarstvo.
Nekaj opazk k sadnemu ogledu v Ptuju.
V 37. št. tega lista sem povabil posest -nike-sadjarje, da mi gredo na roko pri prireditvi sadnega ogleda v Ptuju. Tem pozivu so se hvalevredno odzvali sledeči gospodje : Franjo Mihelio iz Dubrave pri Zavrču s posebno lepo in Številno zbirko sadja, nadalje oskrbnik   Majcen iz Podlehnika, gospodarski
upravnik Kegl, dr. B. Štuhec, L. Slavič iz Ptuja, župan Zelenik in nadučitelj Lešnik iz Vurberga. S pomočjo teh gospodov sem priredil dne 2. oktobra sadni ogled v dvorani Narodnega doma v Ptuju. Na ogled so bile postavljene sledeče sadne vrste: jabolka — boskopski kosmač, kanadka, voščenka, zlata parmena, ribstonski peping, beli zimski kalvil, rumeni belfler, londonski peping, kardinal, francoski kosmač, jesenski kosmač, damasonka, parkerjev peping, šampanjska reneta, anana-sova reneta, rumeni rihard, zeleni štetinec, staj. mašancgar, bobovec, pisana lesnika, vilčnica, tirolski špičkar, škarlatni kuzinot, rdeči livadar, rdeči železnikar, rdeči golobar, gdanski robač, triersko vinsko jabolko in 6 nepoznanih jabolčnih vrst; hruške — Weiler-jeva moštnica, koroška moštnica, Liegelovka, jesenska maslenka, Sterkmanova maslenka, Clairgeau, Napolenovka, zimska dekanka, regentka, Dielovka in mišnica (vodenica); nadalje hrušova in jabolčna kutina, nešplja in domača breskev.
Vrhutega so bile na ogled razne sadne konzerve, kakor: suho sadje, kompoti, marmelade in šoki; razentega razni aparati kakor: za lupljenje in sušenje sadja, za pripravljanje kompotov, marmelad in sokov.
Posetnikov je bilo okoli 30.
Prireditev je kolikortoliko uspela, toda svojega pravega namena — to je: slišati mnenje praktičnih sadjarjev, katere vrste bodisi domače ali pa tekom let vpeljane tuje bi bilo v bodoče pomnoževati — pa vsled premalega zanimanja ni dosegla.
Upajmo, da dosežejo to bodoče enake prireditve.             Vinarski inštruktor Zupane.
*                     *
*
Uvoz živine v Italijo zopet dovoljen. Italijanska vlada je dvignila uvozno prepoved na jugoslovansko živino, vsled česar je izvoz živine v Italijo zopet dovoljen. Opozarjamo na to vse kmetovalce, da ne bodo prodajali živine pod ceno.
Za izvoz Živine V Italijo je potreben vizum italijanskega konzulata. Ministrstvo za kmetijstvo naznanja, da zahtevajo italijanska ob-lastva na vseh potrdilih o zdravosti živine, mesa ali mesnih izdelkov, ki se uvažajo v Italijo, vizum ital'janskega konzulata; sicer ni to nič druzega kakor odiranje naših ljudi in najbrže tudi lepa prilika, da dobe italijanski mešetarji monopol za izvoz živine, toda za enkrat se je treba po tem ravnati. Skrbite pa, da bo plačal vizum vedno le iz-vozničar!
Draginja na Dunaju. Na Dunaju rastejo cene neverjetno hitro, 1 kg fine moke stane 300 K, sladkorja 33G K, krompirja 64 K, masti 1000 K, prostega mila 600 K, ena škatlja kondenziranega mleka 270 K, 1 kg govejega mesa 340 K, liter olja 600 K, zelenjava od 40—100 K po kg. Kakor se vidi, so zlati časi za nelegitimne trgovce in veriž-nike prenehali.
Ali se res sme, oziroma mora letošnjemu moštu dodjati voda? Tako me je vprašal pred nekaj dnevi neki vinogradnik ter je pripom-
nil, da je njegovemu sorodniku svetoval neki nadzornik, naj primeša letošnjemu moštu nekoliko vode. Dvomim, da je bil ta nadzornik vinarski ali kletarski strokovnjak. Bržčas je ta nadzornikov nasvet sploh izmišljen, da se na ta način -opravičuje krščenje letošnjega pridelka. Moj odgovor na zgorajšnje vprašanje je sledeči: Vode primeša bodisi moštu ali vinu lahko poljubno množino oni, ki ga zavživa ; pa tudi temu svetujem storiti to neposredno pred zavživanjem, torej v kupici in ne v sodu. Oni pa, ki pridela vino za prodajo ali ki trguje z vinom, naj krščenje mošta, in vina opusti, sicer si skvari svoje blago in izvrši vrhutega vse kazni vredno dejanje. Ni ga strokovnjaka, pa tudi ne vinogradnika, ki bi lahko dokazal opravičenost dodatka vode k moštu ali vinu. Dokazovati kvarljivost takega početja bo menda odveč. Vsak, ki je količkaj pri zdravi pameti, mora uvideti, da je tako ravnanje ali neumno ali zlobno in tedaj vse obsodbe vredno. Eazentega je dodatek vode moštu ali vinu v svrho prodaje po sedaj še veljavnem vinskem zakonu, oziroma zakonu o živilih strogo prepovedan in se prestopki v tem osiru, ako se jih izsledi, občutno kaznujejo.
—    2    —