^ VESTNIK
OKRAJA
KOPER
LETO !	KOPER, 31. AVGUSTA 1956	*	*	ŠTEV 42
VSEBINA
Sklepi občinskih ljudskih odborov o spremembah in dopolnitvah statutov za občino Divača, Hrpelje, Ilirska Bistrica, Izola in Koper Objave občinskih ljudskih odborov
Občina Postojna
Odlok o višini najemnine za poslovne prostore v občini Postojna Občina Piran
— Odlok o turistični taksi za tiste, ki se mudijo kot turisti na območju občine Piran
—	Odlok o najvišji tarifi za dimnikarske usluge na območju občine Piran
—	Odlok o spremembi odloka o posesti psov
Poročilo s seje Sveta za gospodarstvo Mojstrski in pomočniški izpiti
Jesensko priznavanje plemenjakov
**
Register gospodarskih in zadružnih organizacij
Sklepi občinskih ljudskih odborov
o spremembah in dopolnitvah statutov za občino Divača, Hrpelje, Hirska Bistrica, Izola in Koper
OBČINA DIVACA
Na podlagi 7. člena splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Uradni list FLRJ št. 26-269/55) je Občinski ljudski odbor Divača na seji dne 31. V. 1955 sprejel
SKLEP
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH STATUTA OBČINE DIVAČA
I.
50. člen statuta občine Divača, ki ga je spredel Občinski ljudski odbor Divača na seji dne 31. januarja 1956, se spremeni in se giasi:
»Občinski ljudski odbor Divača ima za opravljanje izvršilnih in določenih upravnih zadev iz občinske pristojnosti tele svete:
1.	Svet za splošno upravo in notranje zadeve, ki ga sestavljajo predsednik in štirje člani;
2.	Svet za družbeni plan in finance, ki ga sestavljajo predsednik in štirje člani;
3.	Svet za gospodarstvo, ki ga sestavljajo predsednik in osem članov;
4.	Svet za komunalne in stanovanjske zadeve, ki ga sestavljajo predsednik in šest članov;
5.	Svet za delo, ki ga sestavljajo predsednik m štirje člani;
6.	Svet za šolstvo, prosveto in kulturo, ki ga sestavljajo predsednik in osem članov;
7.	Svet za zdravstvo, socialno varstvo in za varstvo družine, ki ga sestavljajo predsednik in osem članov.*
II.
51. Člen se spremeni in se glasi: sSvet za splošno upravo in notranje zadeve opravlja zadeve s področja organizacije in dela upravni organov ljudskega odbora, razen tistih zadev, ki spa dajo v področje drugih svetov, zadeve matične s uz e, zadeve varstva javnega reda in miru, varnos i pro meta, varnosti ljudi in premoženja in pomoči osebam, ki so odpuščene s prestajanja kazni.
Svet za družbeni plan in finance obravnava in določa dokončen predlog občinskega družbenega plana, občinskega proračuna in sklepnega računa, oprav ja zadeve v zvezi z izvajanjem občinskega družbenega plana in proračuna ter druge zadeve s področja ti-nanc.
Svet za gospodarstvo obravnava zadeve s področja industrije, rudarstva, obrtništva, blagovnega prometa, kmetijstva, gozdarstva, gostinstva, turizma in lova.
Svet za komunalne in stanovanjske zadeve opravlja zadeve s področja urbanizma, gradbeništva, prometa, cest, stanovanjske politike in varstva stanovanjskih pravic državljanov.
Svet za delo opravlja zadeve s področja dela in posredovanja dela.
Svet za šolstvo, prosveto in kulturo opravlja zadeve s področja šolstva, predšolske vzgoje in predvo-jaške vzgoje v šolah, ljudske prosvete in druge zadeve s področja prosvetnega in kulturnega dela.
Svet za zdravstvo, socialno varstvo in varstvo družine opravlja zadeve s področja zdravstva, splošnega varstva, skrbništva in druge zadeve socialnega varstva ter zadeve s področja varstva družine.*
III.
V	prvem odstavku 52. Člena se beseda ^Predsednike* nadomesti z besedo »Predsednika*.
Četrti odstavek se spremeni in se glasi:
»Predsednik, podpredsednik in uslužbenci ljudskega odbora okraja Koper in občine Divača ne morejo biti člani sveta*.
IV.
V	53. Členu se 2. točka spremeni in se glasi:
*2. izdajajo odredbe in upravna navodila za izvrševanje predpisov ljudskega odbora; odredbe in navodila za izvrševanje zakonov in drugih predpisov zveznih in republiških organov izdajajo le, če in kolikor so za to pooblaščeni;*
8.	točka se črta, sedanja 9. točka pa postane
8.	točka.
V.
V	drugem odstavku 55. člena se besede: »Svet za gospodarstvo oziroma komisija za proračun* nadomestijo z besedami: »Svet za družbeni plan in finance*.
VI.
66. člen se spremeni in se glasi:
»Za neposredno uporabo zakonov in drugih predpisov, za strokovno obdelavo in pripravo aktov ljudskega odbora in njegovih organov, za izvrševanje njihovih sklepov, za opravljanje drugih upravnih zadev ter za opravljanje administrativno-tehničnih zadev iz svoje pristojnosti ima ljudski odbor upravne organe;
Stran 390	URADNI
upravni organi so lahko: odseki, uprave, inšpektorati, direkcije, upravni zavodi in komisije.
Temeljni upravni organi se ustanavljajo, odpravljajo ali združujejo s statutom, ali v mejah statuta z odlokom ljudskega odbora.
Inšpektorati se lahko ustanovijo le, če je to določeno z zveznimi ali republiškimi predpisi.
Za opravljanje komunalnih služb in posameznih upravnih zadev lahko ljudski odbor ustanovi posebne zavode ali takim zavodom poveri te službe in zadeve.a
VII.
71. člen se spremeni in se glasi:
^Notranje organizacijske enote temeljnih upravnih organov so lahko referati in krajevni uradi.
Notranjo organizacijo temeljnih upravnih organov predpiše občinski ljudski odbor z odločbo, ki jo potrdi okrajni ljudski odbor.«
VIII.
Dosedanje besedilo statuta od 76. do vključno 87. člena se nadomesti z naslednjim besedilom:
3. Upravni organi občinskega ljudskega
odbora
a)	Temeljni upravni organi
76.	člen
Občinski ljudski odbor Divača ima tele odseke:
—	odsek za splošne zadeve,
—	odsek za finance,
—	odsek za gospodarstvo in komunalne zadeve.
77.	člen
Samostojen občinski inšpektorat je sanitarni inšpektorat.
78.	člen
Občinski ljudski odbor ima upravne komisije za izvajanje posameznih upravnih nalog.
Občinski ljudski odbor ima tudi komisije, ki so predvidene z zakoni ali s predpisi višjih državnih organov.
79.	člen
Na čelu posameznega odseka in drugih upravnih organov je šef.
Delo komisije vodi predsednik komisije.
b)	Delovno področje
80.	člen
Odsek za splošne zadeve opravlja splošno pisarniško službo; opravlja zadeve narodne obrambe; opravlja zadeve v zvezi s krajevnim redom in mirom, z varnostjo krajevnega prometa, s podaljšanjem delovnega časa v gostiščih; vodi knjige državljanskih stanj; sprejema prijave in odjave bivanja; opravlja zadeve v zvezi z organizacijo požarne varnosti in s službo protiletalskega varstva; opravlja upravne zadeve s področja zdravstva, socialnega varstva (socialne pomoči, varstva družine, skrbništva in podobno) in invalidskega varstva; opravlja upravne zadeve s področja šolstva, kulturnih zavodov, prosvetnih in kulturnih delavnosti ter telesne in predvojaške vzgoje; opravlja druge splošne upravne zadeve, ki ne spadajo v delovno področje drugih odsekov.
Odsek za splošne zadeve izvršuje nasproti občinskemu sanitarnemu inšpektoratu pravice in dolžnosti, ki so določene v 59. členu zakona o upravnih organih v Ljudski republiki Sloveniji.
81.	člen
Odsek za finance spremlja finančno izvrševanje občinskega družbenega plana in opravlja upravne zadeve iz občinske pristojnosti na področju finančnih obveznosti gospodarskih in drugih organizacij in državljanov do družbene skupnosti ter dohodkov družbenih skladov; na področju pripravljanja in izvrševanja občinskega proračuna; na področju kontrole izvrševanja občinskega proračuna ter proračunsko-računovodskega
VESTNIK	Štev. 42 — 31. avgusta 1958
materialnega poslovanja državnih organov, zavodov in družbenih skladov; na področju finančnega poslovanja gospodarskih in družbenih organizacij in na področju premoženjsko pravnih razmerij glede zemljišč ter evidence in varstva splošnega ljudskega premoženja.
V	sestavu odseka za finance je občinska uprava za dohodke.
82.	člen
Odsek za gospodarstvo in komunalne zadeve opravlja upravne zadeve s področja gospodarstva (industrije, rudarstva, obrtništva, blagovnega prometa, kmetijstva, gozdarstva, gostinstva in turizma, prometa, gradbeništva, vodnega gospodarstva in lova), urbanizma, komunalnih zadev, socialnega zavarovanja in dela ter posredovanja dela.
V	sestavu odseka za gospodarstvo in komunalne zadeve sta občinski tržni inšpektorat in občinski gradbeni inšpektorat.
83.	člen
Občinski sanitarni inšpektorat opravlja upravne zadeve iz občinske pristojnosti na področju sanitarnega nadzorstva, kolikor niso posamezne zadeve s tega področja dane v pristojnost drugim upravnim organom.
84.	člen
Na področjih, za katera so ustanovljeni inšpektorati, opravljajo inšpekcijsko službo občinski inšpektorji.
Inšpektorji samostojno opravljajo zadeve, ki so jim naložene z zakonom.
Če ni posebnega inšpektorata, opravljajo inšpekcijsko službo uslužbenci občinskega ljudskega odbora, ki jih za to pooblasti pristojni svet okrajnega ljudskega odbora; pooblaščeni uslužbenci opravljajo kot inšpektorji v imenu okrajnega ljudskega odbora vse ali določene zadeve inšpekcije iz delovnega področja tega ljudskega odbora.
Ljudski odbor lahko pooblasti uslužbenca ustreznega upravnega organa, da nadzoruje izvrševanje službe, ki je urejena s predpisi ljudskega odbora.
85.	člen
Upravni zavodi so lahko zavodi in uradi.
Upravni zavodi proučujejo in raziskujejo oziroma strokovno obdelujejo vprašanja z določenega področja in pripravljajo gradivo za občinski ljudski odbor in njegove svete ter za zvezne, republiške in okrajne upravne organe.
Upravnemu zavodu se lahko poleg strokovnih zadev z zakonom ali statutom dodelijo tudi posamezne druge upravne zadeve. Pri opravljanju teh upravnih zadev ima upravni zavod pravice in dolžnosti uprave, če ni z zakonom, s predpisom, izdanim na podlagi zakona ali s statutom drugače določeno.
86.	člen
Direkcije se ustanovijo za opravljanje takih upravnih zadev in z njimi zvezanih gospodarskih zadev, ki zahtevajo posebno organizirano službo in samostojnost pri opravljanju službe in poslovanja.
Direkcije imajo pri opravljanju upravnih zadev položaj ter pravice in dolžnosti uprave. S statutom ali odlokom, s katerim se ustanovi, se lahko da direkciji lastnost pravne osebe.
87.	člen
Komisije se ustanovijo za opravljanje določenih upravnih zadev, ki imajo pomen za dvoje ali več upravnih organov, oziroma upravnih zadev, ki spadajo v področje posameznega upravnega organa občinskega ljudskega odbora, pa zahtevajo po svoji naravi kolektivno reševanje.
Komisije imajo položaj ter pravice in dolžnosti uprave, če ni s statutom drugače določeno.
Komisija je kolegijsko telo; zadeve iz svoje pristojnosti rešuje samo na sejah.
Odsek, v katerega splošno področje spadajo pretežno zadeve iz pristojnosti komisije, opravlja strokovno in administrativno službo za komisijo in izvršuje njene sklepe.
štev, 42 — 31. avgusta 1956
URADNI VESTNIK
Stran 391
88.	člen
Občinski ljudski odbor lahko pooblasti upravne komisije, ki jih ustanovi za izvajanje posameznih upravnih nalog, za vodstvo upravnega postopka ali za izdajanje odločb samo v takih zadevah, za katere je to določeno s predpisi občinskega ljudskega odbora, če se določa po prosti presoji.
89.	člen
Uprave komisije občinskega ljudskega odbora, ki so določene s predpisi višjih državnih organov, opravljajo zadeve, ki so jim naložene s temi predpisi.
4. Sefi odsekov in šefi drugih samostojnih upravnih organov
90.	člen
Šefi odsekov in šefi drugih samostojnih upravnih organov na svojem področju:
1.	vodijo upravni postopek in izdajajo odločbe; postopek vodijo tudi takrat, kadar odloča o upravni zadevi ljudski odbor ali svet;
2.	organizirajo službo in določajo dodeljenim uslužbencem delovna mesta,
V zadevah, v katerih je v upravnem postopku odločil ljudski odbor ali svet, izda odločbo šef odseka.
Ljudski odbor lahko za izdajanje odločb v upravnem postopku pooblasti šefa notranje organizacijske enote občinskega upravnega organa, po potrebi pa tudi druge upravne in strokovne uslužbence.
91.	člen
Šef poroča tajniku ljudskega odbora o poslovanju in ukrepih, ki jih je storil za izboljšanje dela.
7.	Poseben občinski organ — Sodnik
za prekrške
92.	Člen
Upravni kazenski postopek o prekrških, določenih s predpisi občinskega ljudskega odbora ter o vseh prekrških, določenih z drugimi predpisi, za katere ni pristojen okrajni sodnik za prekrške ali kakšen drug državni organ, vodi na prvi stopnji sodnik za prekrške.
93.	člen
Sodnika za prekrške in njegovega namestnika voli in razrešuje ljudski odbor.
Za sodnika za prekrške in za njegovega namestnika je lahko izvoljen, kdor ima pravno fakulteto ali Višjo šolo Zveznega državnega sekretariata za notranje zadeve.
Do konca leta 1958 se lahko izvoli za sodnika za prekrške tudi oseba, ki nima pravne fakultete ali Višje šole Zveznega državnega sekretariata za notranje zadeve, če ima vsaj dve leti upravne prakse; vendar pa taka oseba lahko ostane občinski sodnik za prekrške samo, Če v enem letu po izvolitvi napravi strokovni izpit.*
IX.
8.	do 92. člen postanejo 94. do 98. člen.
X
93.	člen postane 99. člen, njegov drugi odstavek pa se spremeni in se glasi:
*Ce se za razpis za mesto tajnika občinskega ljudskega odbora ne javi nihče, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka, se imenuje za tajnika oni udeleženec razpisa, ki je najprimernejši za to službo.*
XI.
94.	do 126. člen postanejo 100. do 132. člen.
XII.
Ta sklep velja, ko ga potrdi Okrajni ljudski odbor Koper.
Št. O1-80/4.
Divača, 31. maja 1956.
Predsednik
Janko Valentinčič 1 r.
OBČINA HRPELJE
Na podlagi 7. člena splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Uradni list FLRJ št. 26-269/55) je Občinski ljudski odbor Hrpelje na svoji seji dne 14. junija 1956 sprejel
SKLEP
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH STATUTA OBČINE HRPELJE
I.
58 člen Statuta občine Hrpelje, ki ga je sprejel Občinski ljudski odbor Hrpelje na seji dne 28 1. 1956, se spremeni in se glasi:
Občinski ljudski odbor Hrpelje ima za opravljanje izvršilnih in določenih upravnih zadev iz občinske pristojnosti tele svete:
1.	svet za splošno upravo in notranje zadeve, ki ga sestavljajo predsednik in štirje člani;
2.	svet za družbeni plan in finance, ki ga sestavljajo predsednik in šest članov;
3.	svet za gospodarstvo, ki ga sestavljajo predsednik in osem članov;
4.	svet za komunalne in stanovanjske zadeve, ki ga sestavljajo predsednik in šest članov;
5.	svet za delo, ki ga sestavljajo predsednik in šest članov;
6.	svet za šolstvo, prosveto in kulturo, ki ga sestavljajo predsednik in osem članov;
7.	svet za zdravstvo, ki ga sestavljajo predsednik in šest članov;
8.	svet za socialno varstvo in varstvo družine, ki ga sestavljajo predsednik in osem članov;
9.	svet za kmetijstvo, ki ga sestavljajo predsednik in osem članov.
II.
51. Člen se spremeni in se glasi:
Svet za splošno upravo in notranje zadeve opravlja zadeve s področja organizacije in dela upravnih organov ljudskega odbora, razen tistih zadev, ki spadajo v področje drugih svetov, zadeve matične službe, zadeve varstva javnega reda in miru, varnosti prometa, varnosti ljudi in premoženja in pomoči osebam, ki so odpuščene s prestajanja kazni.
Svet za družbeni plan in finance obravnava ter določa dokončen predlog občinskega družbenega plana, občinskega proračuna in sklepnega računa, opravlja zadeve v zvezi z izvajanjem občinskega družbenega plana in proračuna ter druge zadeve s področja financ.
Svet za gospodarstvo obravnava zadeve s področja industrije, rudarstva, obrtništva, blagovnega prometa, gostinstva in turizma.
Svet za komunalne in stanovanjske zadeve opravlja zadeve s področja urbanizma, gradbeništva, prometa, cest, stanovanjske politike in varstva stanovanjskih pravic državljanov.
Svet za delo opravlja zadeve s področja dela in posredovanja dela.
Svet za šolstvo, prosveto in kulturo opravlja zadeve s področja šolstva, predšolske vzgoje in predvojaške vzgoje na šolah, ljudske prosvete in druge zadeve s področja prosvetnega in kulturnega dela.
Svet za zdravstvo opravlja zadeve s področja zdr&vstva.
Svet za socialno varstvo in varstvo družine opravlja zadeve s področja splošnega varstva, skrbništva in druge zadeve socialnega varstva ter zadeve s področja varstva in družine.
Svet za kmetijstvo opravlja zadeve s področja kmetijstva in gozdarstva.
III.
V 53. členu se 2. točka spremeni in se glasi:
*2. izdajajo odredbe in upravna navodila za izvrševanje predpisov ljudskega odbora; odredbe in rivedila za izvrševanje zakonov in drugih predpisov
Stran 392
URADNI. VESTNIK
štev. 42 — 31. avgusta 1956
zveznih in republiških organov izdajajo le, če in kolikor so za to pooblaščeni;«
8. točka se črta, sedanja 9. točka pa postane 8. točka.
IV.
V drugem odstavku 55. člena se besede: *svet za gospodarstvo oziroma komisija za proračun« nadomestijo z besedami: *svet za družbeni plan in finance«.
V.
6.	člen se spremeni in se glasi:
*Za neposredno uporabo zakona in drugih predpisov, za strokovno obdelavo in pripravo aktov ljudskega odbora in njegovih organov, za izvrševanje njihovih sklepov, za opravljanje drugih upravnih zadev ter za opravljanje administrativno-theničnih zadev iz svoje pristojnosti ima ljudski odbor upravne organe; upravni organi so lahko: odseki, uprave, inšpektorati, direkcije, upravni zavodi in komisije.
Temeljni upravni organi se ustanavljajo, odpravljajo ali združujejo s statutom, ali v mejah statuta z odlokom ljudskega odbora.
Inšpektorati se lahko ustanovijo le, če je to določeno z zveznimi ali republiškimi predpisi.
Za opravljanje komunalnih služb in posameznih upravnih zadev lahko ljudski odbor ustanovi posebne zavode ali takim zavodom poveri te službe in zadeve«.
VI.
71. člen se spremeni in se glasi:
^Notranje organizacijske enote temeljnih upravnih organov so lahko referati in krajevni uradi.
Notranjo organizacijo temeljnih upravnih organov predpiše občinski ljudski odbor z odločbo, ki jo potrdi okrajni ljudski odbor«.
VII.
Dosedanje besedilo statuta od 76. do vključno 87. člena se nadomesti z naslednjim besedilom:
*3) Upravni organi občinskega ljudskega odbora
a) Temeljni upravni organi
76.	člen
Občinski ljudski odbor Hrpelje ima tele odseke:
—	odsek za splošne zadeve,
—	odsek za finance,
—	odsek za gospodarstvo in komunalne zadeve.
77.	člen
Samostojni občinski inšpektorat je sanitarni inšpektorat.
78.	člen
Občinski ljudski odbor ima upravne komisije za izvajanje posameznih upravnih nalog.
Občinski ljudski odbor ima tudi komisije, ki so predvidene z zakoni ali s predpisi višjih državnih organov.
79.	člen
Na čelu posameznega odseka je šef odseka, na čelu drugih upravnih organov pa šef.
Delo komisije vodi predsednik komisije.
b) Delovno področje
80.	člen
Odsek za splošne zadeve opravlja splošno pisarniško službo; opravlja zadeve narodne obrambe; opravlja zadeve v zvezi s krajevnim redom in mirom, z varnostjo krajevnega prometa, s podaljšanjem delovnega časa v gostiščih; vodi knjige državljaskih stanj; sprejema prijave in odjave bivanja; opravlja zadeve v zvezi z organizacijo požarne varnosti in s službo protiletalskega varstva; opravlja upravne zadeve s področja zdravstva, socialnega varstva (socialne pomoči varstva družine, skrbništva in podobno) in invalidskega varstva; opravlja upravne zadeve s področja šolstva, kulturnih zavodov, prosvetnih in kulturnih delavnosti ter telesne in predvojaške vzgoje; opravlja
druge splošne upravne zadeve, ki ne spadajo v delovno področje drugih odsekov.
Odsek za splošne zadeve izvršuje nasproti občinskemu sanitarnemu inšpektoratu pravice in dolžnosti, ki so določene v 59. členu zakona o upravnih organih v Ljudski republiki Sloveniji.
81.	člen
Odsek za finance spremlja finančno poslovanje občinskega družbenega plana in opravlja upravne zadeve iz občinske pristojnosti na področju finančnih obveznosti gospodarskih in drugih organizacij in državljanov do družbene skupnosti ter dohodkov družbenih skladov; na področju pripravljanja in izvrševanja občinskega proračuna; na področju kontrole izvrševanja občinskega proračuna ter proračunsko-računovodskega in materialnega poslovanja državnih organov, zavodov in družbenih skladov; na področju finančnega poslovanja gospodarskih in družbenih organizacij in na področju premoženjsko pravnih razmerij glede zemljišč ter evidence in varstva splošnega ljudskega premoženja.
V	sestavu odseka za finance je občinska uprava za dohodke.
82.	člen
Odsek za gospodarstvo in komunalne zadeve opravlja upravne zadeve s področja gospodarstva (industrije, rudarstva, obrtništva, blagovnega prometa, kmetijstva, gozdarstva, gostinstva in turizma, prometa, gradbeništva, vodnega gospodarstva in lova), urbanizma, komunalnih zadev, socialnega zavarovanja, dela in posredovanja dela.
V	sestavu odseka za gospodarstvo in komunalne zadeve sta občinski tržni inšpektorat in občinski gradbeni inšpektorat.
83.	člen
Občinski sanitarni inšpektorat opravlja upravne zadeve iz občinske pristojnosti na področju sanitarnega nadzorstva, kolikor niso posamezne zadeve s tega področja dane v pristojnost drugim upravnim organom.
84.	člen
Na področjih, za katera so ustanovljeni inšpektorati, opravljajo inšpekcijsko službo občinski inšpektorji.
Inšpektorji samostojno opravljajo zadeve, ki so jim naložene z zakonom.
Če ni posebnega inšpektorata, opravljajo inšpekcijsko službo uslužbenci občinskega ljudskega odbora, ki jih za to pooblasti pristojni svet okrajnega ljudskega odbora; pooblaščeni uslužbenci opravljajo kot inšpektorji v imenu okrajnega ljudskega odbora vse ali določene zadeve inšpekcije iz delovnega področja tega ljudskega odbora.
Ljudski odbor lahko pooblasti uslužbenca ustreznega upravnega organa, da nadzoruje izvrševanje službe, ki je urejena s predpisi ljudskega odbora.
85.	člen
Upravni zavodi so lahko zavodi in uradi.
Upravni zavodi proučujejo in raziskujejo oziroma strokovno obdelujejo vprašanja z določenega področja in pripravljajo gradivo za občinski ljudski odbor in njegove svete ter za zvezne, republiške in okrajne upravne organe.
Upravnemu zavodu se lahko poleg strokovnih zadev z zakonom ali statutom dodelijo tudi posamezne druge upravne zadeve. Pri opravljanju teh upravnih zadev ima upravni zavod pravice in dolžnosti uprave, če ni z zakonom, s predpisom, izdanim na podlagi zakona, ali s statutom drugače določeno.
86.	člen
Direkcije se ustanovijo za opravljanje takih uprav-mh zadev in z njimi zvezanih gospodarskih zadev, ki zahtevajo posebno organizirano službo in samostojnost pri opravljanju službe in poslovanja.
Direkcije imajo pri opravljanju upravnih zadev poiozaj ter pravice in dolžnosti uprave. S statutom ali odlokom, s katerim se ustanovi, se lahko da direkciji lastnost pravne osebe
Štev. 42 — 3t. avgusta 1956
URADNI VESTNIK
Stran 393
87.	člen
Komisije se ustanovijo za opravljanje določenih upravnih zadev, ki imajo pomen za dvoje ali več upravnih organov, oziroma upravnih zadev, ki spadajo v področje posameznega upravnega organa občinskega ljudskega odbora, pa zahtevajo po svoji naravi kolektivno reševanje.
Komisije imajo položaj ter pravice in dolžnosti uprave, če ni s statutom drugače določeno.
Komisija je kolegijsko telo; zadeve iz svoje pristojnosti rešuje samo na sejah.
Odsek, v katerega splošno področje spadajo pretežno zadeve iz pristojnosti komisije, opravlja strokovno in administrativno službo za komisijo in izvršuje njene sklepe.
88.	člen
Občinski ljudski odbor lahko pooblasti upravne komisije, ki jih ustanovi za izvajanje posameznih upravnih nalog, za vodstvo upravnega postopka ali za izdajanje odločb samo v takih zadevah, za katere je to določeno s predpisi občinskega ljudskega odbora, če se odloča po prosti presoji.
f 89. člen
Upravne komisije občinskega ljudskega odbora, ki so določene s predpisi višjih državnih organov, opravljajo zadeve, ki so jim naložene s temi predpisi.
4) Šefi odsekov in šefi drugih samostojnih upravnih organov
90.	člen
Šefi odsekov in šefi drugih samostojnih upravnih organov na svojem področju:
1.	vodijo upravni postopek in izdajajo odločbe; postopek vodijo tudi takrat, kadar odloča o upravni zadevi ljudski odbor ali svet;
2.	organizirajo službo in določajo dodeljenim uslužbencem delovna mesta.
V zadevah, v katerih je v upravnem postopku odločil ljudski odbor ali svet, izda odločbo šef odseka.
Ljudski odbor lahko za izdajanje odločb v upravnem postopku pooblasti šefa notranje organizacijske enote občinskega upravnega organa, ko potrebi pa tudi druge upravne in strokovne uslužbence.
91.	člen
Šef poroča tajniku ljudskega odbora o poslovanju in ukrepih, ki jih je storil za izboljšanje dela.
7.	Poseben občinski organ Sodnik za prekrške
92.	člen
Upravni kazenski postopek o prekrških, določenih s predpisi občinskega ljudskega odbora ter o vseh prekrških, določenih z drugimi predpisi, za katero ni pristojen okrajni sodnik za prekrške ali kakšen drug državni organ, vodi na prvi stopnji občinski sodnik za prekrške.
93.	člen
Sodnika za prekrške in njegovega namestnika voli in razrešuje ljudski odbor.
Za sodnika za prekrške in za njegovega namestnika je lahko izvoljen, kdor ima pravno fakulteto ali Višjo spio Zveznega državnega sekretariata za notranje zadeve.
Do konca leta 1958 se lahko izvoli za sodnika za prekrške tudi oseba, ki nima pravne fakultete ali Višje šole Zveznega državnega sekretariata za notranje zadeve, če ima vsaj dve leti upravne prakse; vendar pa taka oseba lahko obstane občinski sodnik za prekrške samo, če v enem letu po izvolitvi napravi strokovni izpita
VIII.
88.	do 92. člen postanejo 94. do 98. člen.
IX.
93. člen postane 99. člen, njegov drugi odstavek pa se spremeni in se glasi;
K Če se na razpis za mesto ta jnika občinskega ljudskega odbora ne javi nihče, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka, se imenuje za tajnika oni udeleženec razpisa, ki je najprimernejši za to službo«.
X.
94. do 126. člen postanejo 100. do 132. člen.
XI.
Ta sklep velja, ko ga potrdi Okrajni ljudski odbor Koper.	,
Štev. 01/1-515/4
Hrpelje, 14. junija 1956.
Predsednik Anton Ovčarič 1. r.
OBČINA ILIRSKA BISTRICA
Na podlagi 7. člena Splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Uradni list FLRJ št. 26-269/55} in
1.	točke 24. člena Statuta občine Ilirska Bistrica z dne 25. januarja 1956 je Občinski ljudski odbor Ilirska Bistrica na svoji seji dne 29. maja 1956 sprejel
SKLEP
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH STATUTA OBČINE ILIRSKA BISTRICA
I.
50.	člen Statuta občine Ilirska Bistrica, ki ga je sprejel Občinski ljudski odbor Ilirska Bistrica na seji dne 25. januarja 1956, se spremeni in se glasi:
»Občinski ljudski odbor Ilirska Bistrica ima za opravljanje izvršilnih in določenih upravnih zadev iz občinske pristojnosti tele svete:
I.	. svet za splošno upravo in notranje zadeve, ki ga sestavljajo predsednik in šest članov;
2.	svet za družbeni plan in finance, ki ga sestavljajo predsednik in osem članov;
3.	svet za gospodarstvo, ki ga sestavljajo predsednik in deset članov;
4.	svet za komunalne zadeve, ki ga sestavljajo predsednik in šest članov;
5.	svet za stanovanjske zadeve, ki ga sestavljajo predsednik in šest članov;
6.	svet za delo, ki ga sestavljajo predsednik in osem članov;
7.	svet za šolstvo, ki ga sestavljajo predsednik in šest članov;
8.	svet za prosveto in kulturo, ki ga sestavljajo predsednik in šest članov;
9.	svet za zdravstvo, ki ga sestavljajo predsednik in šest članov;
10.	svet za socialno varstvo in varstvo družine, ki ga sestavljajo predsednik in šest članov;
II.	svet za kmetijstvo in gozdarstvo, ki ga sestavljajo predsednik in deset članov;
12.	svet za turizem in gostinstvo, ki ga sestavljajo predsednik in štirje člani;
13.	svet za telesno vzgojo, ki ga sestavljajo predsednik in osem članov.
II.
51.	člen se spremeni in se glasi:
»Svet za splošno upravo in notranje zadeve opravlja zadeve s področja organizacije in dela upravnih organov ljudskega odbora, razen tistih zadev, ki spadajo v področje drugih svetov, zadeve matične službe, zadeve varstva javnega reda in miru, varnosti prometa, varnosti ljudi in premoženja ter pomoči osebam, ki so odpuščene s prestajanja kazni.
Svet za družbeni plan in finance obravnava in določa dokončen predlog občinskega družbenega plana, občinskega proračuna in sklepnega računa, opravlja zadeve v zvezi z izvajanjem občinskega družbenega plana in proračuna ter druge zadeve s področja financ.
Svet za gospodarstvo obravnava zadeve s področja industrije, rudarstva, obrtništva in blagovnega prometa.
Stran 394
URADNI VESTNIK
štev. 42 — 31. avgusta 1956
Svet za komunalne zadeve opravlja zadeve s področja urbanizma, gradbeništva, prometa in cest ter druge komunalne zadeve.
Svet za stanovanjske zadeve opravlja zadeve s področja stanovanjske politike In varstva stanovanjskih pravic državljanov.
Svet za delo opravlja zadeve s področja dela in posredovanja dela.
Svet za šolstvo opravlja zadeve s področja šolstva, predšolske vzgoje in predvojaške vzgoje v šolah.
Svet za prosveto in kulturo opravlja zadeve s področja ljudske prosvete in druge zadeve s področja prosvetnega in kulturnega dela
Svet za zdravstvo opravlja zadeve s področja zdravstva.
Svet za socialno varstvo in varstvo družine opravlja zadeve s področja splošnega varstva, skrbništva, varstva družine in druge zadeve socialnega varstva.
Svet za kmetijstvo in gozdarstvo opravlja zadeve s področja kmetijstva, gozdarstva, lova in ribolova.
V.
66. člen se spremeni in se glasi:
"Za neposredno uporabo zakonov in drugih predpisov, za strokovno obdelavo in pripravo aktov ljud- , skega odbora in njegovih organov, za izvrševanje njihovih sklepov, za opravljanje drugih upravnih zadev ter za opravljanje administrativno-tehničnih zadev iz svoje pristojnosti ima ljudski odbor upravne organe; upravni organi so lahko: odseki, uprave, inšpektorati, direkcije, upravni zavodi in komisije.
Temeljni upravni organi se ustanavljajo, odpravljajo ali združujejo s statutom, ali v mejah statuta z odlokom ljudskega odbora.
Inšpektorati se lahko ustanovijo le, če je to določeno z zveznimi ali republiškimi predpisi.
Za opravljanje komunalnih služb in posameznih upravnih zadev lahko ljudski odbor ustanovi posebne zavode ali takim zavodom poveri te službe in zadeve.
VI.
^Svet za turizem in gostinstvo opravlja zadeve s področja turizma in gostinstva.
Svet za telesno vzgojo opravlja zadeve s področja telesne vzgoje.
III.
53. člen se spremeni in se glasi;
*Sveti ljudskega odbora na svojem področju:
1.	skrbijo za to, da se izvršujejo zakoni in drugi predpisi višjih državnih organov in smernice, ki so jih izdali za to upravičeni organi za izvrševanje teh predpisov; skrbijo, da se izvršujejo predpisi občinskega ljudskega odbora in njegove smernice za izvrševanje teh predpisov;
2.	izdajajo odredbe in upravna navodila za izvrševanje predpisov ljudskega odbora; odredbe in navodila za izvrševanje zakonov in drugih predpisov zveznih in republiških organov izdajajo le, če in kolikor so za to pooblaščeni;
3.	obravnavajo načelna vprašanja iz svojega delovnega področja, usmerjajo delo ustreznih upravnih organov in nadzorujejo izvrševanje svojih sklepov;
4.	predlagajo ljudskemu odboru, da izda predpise in druge akte in da odredi potrebne ukrepe;
5.	dajejo komisiji za volitve in imenovanja predloge za volitve, imenovanja, postavitve in razrešitve, če so za to pooblaščeni;
6.	predlagajo ustanovitev, združitev in ukinitev zavodov;
7.	dajejo predpisano potrditev oziroma pritrditev iz pristojnosti ljudskega odbora, razen če spada to v izključno pristojnost ljudskega odbora ali drugih organov;
6. opravljajo druge izvršilne in upravne zadeve, ki so z zakoni ali z drugimi predpisi višjih državnih organov, s tem statutom ali z drugimi predpisi ljudskega odbora dane v njihovo področje.
Sveti so za svoje delo odgovorni ljudskemu odboru. Ljudski odbor lahko razveljavi ali odpravi ne-zakonii akt sveta; vsak drug akt sveta, razen če je bil izdan v upravnem postopku, pa lahko spremeni s svojim aktom ali pa naroči svetu, naj svoj akt spremeni sam po danih smernicah.
Pri sprejemanju novega akta se mora svet držati smernic, ki mu jih je dal ljudski odbor.
Ce ljudski odbor odpravi smernice, ki jih je izda] svet, lahko ljudski odbor tudi sam izda nove smernice
IV.
55. člen se spremeni in se glasi:
^Predlog družbenega plana in predlog proračun se objavita, da se omogoči organom upravljanja gc spodarskih in družbenih organizacij ter zavodom zbc rom volivcev in krajevnim odborom, da dajo 'svoj pripombe m predloge.	J
Pripombe in predloge, ki jih pri sestavi končneg besedila družbenega plana ali proračuna ne upoštciX mora svet za družbeni plan in finance predložiti ob črnskemu ljudskemu odboru skupno s predlogi plan oziroma proračuna,	^ s p an
71. člen se spremeni in se glasi:
^Notranje organizacijske enote temeljnih upravnih organov so lahko referati in krajevni uradi.
Notranjo organizacijo temeljnih upravnih organov predpiše občinski ljudski odbor z odločbo, ki jo potrdi okrajni ljudski odbor.
VII.
Dosedanje besedilo statuta od 76. do vključno 87. člena se nadomesti z naslednjim besedilom:
3) Upravni organi občinskega ljudskega odbora
a)	Temeljni upravni organi
76.	člen
Občinski ljudski odbor Ilirska Bistrica ima tele odseke;
—	odsek za splošne zadeve,
—	odsek za finance,
—	odsek za gospodarstvo in komunalne zadeve.
77.	člen
Samostojni občinski inšpektorat je sanitarni inšpektorat.
78.	člen
Občinski ljudski odbor ima upravne komisije za izvajanje posameznih upravnih nalog.
Občinski ljudski odbor ima tudi komisije, ki so predvidene z zakoni ali s predpisi višjih državnih organov.
79.	člen
Na čelu posameznega odseka je šef odseka.
Delo komisije vodi predsednik komisije.
b)	Delovno področje
80. Člen
Odsek za splošne zadeve opravlja splošno pisarniško službo; opravlja zadeve narodne obrambe; opravlja zadeve v zvezi s krajevnim redom in mirom, z varnostjo krajevnega prometa, s podaljšanjem delovnega casa v gostiščih; vodi knjige državljanskih stanj; sprejema prijave in odjave bivanja; opravlja zadeve v zvezi z organizacijo požarne varnosti in s službo protiletalskega varstva; opravlja upravne zadeve s področja zdravstva, socialnega varstva (socialne pomoči, varstva družine, skrbništva in podobno) in invalidskega varstva; upravne zadeve s področja šol-
Posvetnih in kulturnih de-dvnosti ter.telesne m predvojaške vzgoje; opravlja druge splošne upravne zadeve, ki ne spadajo v delovno področje drugih odsekov.
^ splošne zadeve izvršuje nasproti občin-
ki so	inšpektoratu pravice in dolžnosti,
ki so določene v 59. členu Zakona o upravnih organih v Ljudski republiki Sloveniji	^	orgamn
81. člen
Odsek za finance spremlja občinskega družbenega plana in
finančno
opravlja
izvrševanje zadeve iz
Štev. 42 — 31. avgusta 1956
URADNI VESTNIK
Stran 395
občinske pristojnosti na področju finančnih obveznosti gospodarskih in drugih organizacij in državljanov do družbene skupnosti ter dohodkov družbenih skladov; na področju pripravljanja in izvrševanja občinskega proračuna ter proračunsko-računovodskega in materialnega poslovanja državnih organov, zavodov ter družbenih skladov; na področju finančnega poslovanja gospodarskih in družbenih organizacij in na področju premoženjsko-pravnih razmerij glede zemljišč ter evidence in varstva splošnega ljudskega premoženja.
V	sestavu odseka za finance je občinska uprava za dohodke.
82.	člen
Odsek za gospodarstvo in komunalne zadeve opravlja upravne zadeve s področja gospodarstva (industrije, rudarstva, obrtništva, blagovnega prometa, kmetijstva, gozdarstva, gostinstva in turizma, prometa, gradbeništva, vodnega gospodarstva, lova in ribolova), urbanizma in komunalnih zadev, socialnega zavarovanja, dela in posredovanja dela.
V	sestavu odseka za gospodarstvo in komunalne zadeve sta občinski tržni inšpektorat in občinski gradbeni inšpektorat.
83.	člen
Občinski sanitarni inšpektorat opravlja upravne zadeve iz občinske pristojnosti na področju sanitarnega nadzorstva, kolikor niso posamezne zadeve s tega področja dane v pristojnost drugim upravnim organom.
84.	člen
Na področjih, za katere so ustanovljeni inšpektorati, opravljajo inšpekcijsko službo občinski inšpektorji.
Inšpektorji samostojno opravljajo zadeve, ki so jim naložene z zakonom.
Ce ni posebnega inšpektorata, opravljajo inšpekcijsko službo uslužbenci občinskega ljudskega odbora, ki jih za to pooblasti pristojni svet okrajnega ljudskega odbora; pooblaščeni uslužbenci opravljajo kot inšpektorji v imenu okrajnega ljudskega odbora vse ali določene zadeve inšpekcije iz delovnega področja tega ljudskega odbora.
Ljudski odbor lahko pooblasti uslužbenca ustreznega upravnega organa, da nadzoruje izvrševanje službe, ki je urejena s predpisi ljudskega odbora.
85.	člen
Upravni zavodi so lahko zavodi in uradi.
Upravni zavodi proučujejo in raziskujejo oziroma strokovno obdelujejo vprašanja z dotičnega področja in pripravljajo gradivo za občinski ljudski odbor in njegove svete ter za zvezne, republiške in okrajne upravne organe.
Upravnemu zavodu se lahko poleg strokovnih zadev z zakonom ali statutom dodelijo tudi posamezne druge upravne zadeve. Pri opravljanju teh upravnih zadev ima upravni zavod pravice in dolžnosti uprave, če ni z zakonom, s predpisom, izdanim na podlagi zakona, ali s statutom drugače določeno.
86.	člen
Direkcije se ustanovijo za opravljanje takih upravnih zadev in z njimi zvezanih gospodarskih zadev, ki zahtevajo posebno organizirano službo in samostojnost pri opravljanju službe in poslovanja.
Direkcije imajo pri opravljanju upravnih zadev položaj ter pravice in dolžnosti uprave. S statutom ali odlokom, s katerim se ustanovi, se lahko da direkciji lastnost pravne osebe.
87.	člen
Komisije se ustanovijo za opravljanje določenih upravnih zadev, ki imajo pomen za dvoje ali več upravnih organov, oziroma upravnih zadev, ki spadajo v področje posameznega upravnega organa občinskega ljudskega odbora, pa zahtevajo po svoji naravi kolektivno reševanje.
Komisije imajo položaj ter pravice in dolžnosti uprave, če ni s statutom drugače določeno.
Komisija je kolegijsko telo; zadeve iz svoje pristojnosti rešuje samo na sejah.
Odsek, v katerega splošno področje spadajo pretežno zadeve iz pristojnosti komisije, opravlja stro-
kovno in administrativno službo za komisijo in izvršuje njene sklepe.
88.	člen
Občinski ljudski odbor lahko pooblasti upravne komisije, ki jih ustanovi za izvajanje posameznih upravnih nalog, za vodstvo upravnega postopka ali za izdajanje odločb samo v takih zadevah, za katere je to določeno s predpisi občinskega ljudskega odbora, če se odloča po prosti presoji.
89.	člen
Upravne komisije občinskega ljudskega odbora, ki so določene s predpisi višjih državnih organov, opravljajo zadeve, ki so jim naložene s temi predpisi.
4) Šefi odsekov in drugih samostojnih upravnih organov
90.	člen
Sefi odsekov in drugih samostojnih upravnih organov na svojem področju:
1.	vodijo upravni postopek in izdajajo odločbe; postopek vodijo tudi takrat, kadar odloča o upravni zadevi ljudski odbor ali svet;
2.	organizirajo službo in določajo dodeljenim uslužbencem delovna mesta.
V zadevah, v katerih je v upravnem postopku odločil ljudski odbor ali svet, izda odločbo šef odseka.
Ljudski odbor lahko za izdajanje odločb v upravnem postopku pooblasti šefa notranje organizacijske enote občinskega upravnega organa, po potrebi pa tudi druge upravne in strokovne uslužbence.
91.	člen
Sef poroča tajniku ljudskega odbora o poslovanju in ukrepih, ki jih je storil za izboljšanje dela.
7. Posebni občinski organi Sodnik za prekrške
92.	člen
Upravni kazenski postopek o prekrških, določenih s predpisi občinskega ljudskega odbora ter o vseh prekrških določenih z drugimi predpisi, za katere ni pristojen okrajni sodnik za prekrške ali kakšen drug državni organ, vodi na prvi stopnji občinski sodnik za prekrške.	^
Sodnika za prekrške in njegovega namestnika voli in razrešuje ljudski odbor.
Za sodinka za prekrške in za njegovega namestnika je lahko izvoljen, kdor ima pravno fakulteto ali Višjo šolo Zveznega državnega sekretariata za notranje zadeve.
Do konca leta 1958 se lahko izvoli za sodnika za prekrške tudi oseba, ki nima pravne fakultete ali Višje šole Zveznega državnega sekretariata za notranje zadeve, če ima vsaj dve leti upravne prakse; vendar pa taka oseba lahko ostane občinski sodnik za prekrške samo, če v enem letu po izvolitvi napravi strokovni izpit.	vili
88. do 92. člen postanejo 94. do 98. člen.
IX.
93.	člen postane 99., njegovo besedilo se spremeni in se glasi:
"Za tajnika občinskega ljudskega odbora se lahko postavi, kdor ima dovršeno pravno fakulteto, strokovni izpit in najmanj pet let strokovne prakse.
Če se na razpis za mesto tajnika občinskega ljudskega odbora ne javi nihče, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka, se imenuje za tajnika oni uslužbenec razpisa, ki je najprimernejši za to službo.
X.
94.	do 126. člen postanejo 100. do 132. člen.
XI.
Ta sklep velja, ko ga potrdi Okrajni ljudski odbor Koper.
Štev. 2519/1.
Ilirska Bistrica, 29. maja 1956.
Predsednik Anton Gustinčič ! r.
Stran 396
URADNI VESTNIK
Štev. 42 — 31. avgusta 1956
OBČINA IZOLA
Na podlagi 7. člena Splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Uradni list FLRJ št. 26/55) je Občinski ljudski odbor Izola na seji dne 29. maja 1956 sprejel
SKLEP
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH STATUTA OBČINE IZOLA
(Uradni vestnik okraja Koper št. 19/56)
I.
50.	člen statuta se spremeni in se glasi:
Občinski ljudski odbor Izola ima za opravljanje
izvršilnih in določenih upravnih zadev iz občinske pristojnosti tele svete:
1.	svet za splošno upravo in notranje zadeve, ki ga sestavljajo predsednik in osem članov;
2.	svet za družbeni plan in finance, ki ga sestavljajo predsednik in osem članov;
3.	svet za gospodarstvo, ki ga sestavljajo predsed-, nik in osem članov;
4.	svet za ribištvo, ki ga sestavljajo predsednik in šest članov;
5.	svte za kmetijstvo, ki ga sestavljajo predsednik in šest članov;
6.	svet za komunalne zadeve, ki ga sestavljajo predsednik in osem članov;
7.	svet za stanovanjske zadeve, ki ga sestavljajo predsednik in šest članov;
8.	svet za delo, ki ga sestavljajo predsednik in osem članov;
9.	svet za šolstvo, prosveto in kulturo, ki ga sestavljajo predsednik in osem članov;
10.	svet za telesno vzgojo, ki ga sestavljajo predsednik in osem članov;
11.	svet za zdravstvo in socialno varstvo, ki ga sestavljajo predsednik ni šest članov;
12.	svet za varstvo družine, ki ga sestavljajo predsednik in šest članov.«
II.
51.	člen se spremeni in se glasi:
-Svet za splošno upravo in notranje zadeve opravlja zadeve s področja organizacije in dela upravnih organov ljudskega odbora, razen tistih zadev, ki spadajo v področje drugih svetov, zadeve matične službe, zadeve varstva javnega reda in miru, varnosti prometa, varnosti ljudi in premoženja in pomoči osebam, ki so odpuščene s prestajanja kazni.
Svet za družbeni plan in finance obravnava in določa dokončen predlog občinskega družbenega plana, občinskega proračuna in sklepnega računa, opravlja zadeve v zvezi z izvajanjem občinskega družbenega plana in proračuna ter druge zadeve s področja financ.
Svet za gospodarstvo obravnava zadeve s področja industrije, rudarstva, obrtništva, blagovnega prometa, gostinstva, turizma in lova.
Svet za ribištvo opravlja zadeve s področja ribištva.
Svet za kmetijstvo opravlja zadeve s področja kmetijstva in gozdarstva.
Svet za komunalne zadeve opravlja zadeve s področja urbanizma, gradbeništva, prometa in cest ter druge komunalne zadeve.
Svet za stanovanjske zadeve opravlja zadeve s področja stanovanjske politike in varstva stanovanjskih pravic državljanov.
Svet za delo opravlja zadeve s področja dela in posredovanja dela.
Svet za šolstvo, prosveto in kulturo opravlja zadeve s področja šolstva, predšolske vzgoje in predvojaške vzgoje v šolah, zadeve s področja ljudske prosvete in druge zadeve s področja prosvetnega in kulturnega dela.
Svet za telesno vzgojo opravlja zadeve s področja telesne vzgoje.
Svet za zdravstvo in socialno varstvo opravlja zadeve s področja zdravstva, zadeve s področja splošnega varstva, skrbništva in druge zadeve socialnega varstva.
Svet za varstvo družine opravlja zadeve s področja varstva družine.«
III.
V	prvem odstavku 53. člena se 2. točka spremeni in se glasi:
-.Izdajajo odredbe in upravna navodila za izvrševanje predpisov ljudskega odbora; odredbe in navodila za izvrševanje zakonov in drugih predpisov zveznih in republiških organov izdajajo le, če in kolikor so za to pooblaščeni.«
Na koncu 3. točke se namesto besede -ukrepov« postavi beseda -sklepov«.
8.	točka se črta, 9. točka pa postane 8. točka.
IV.
V	drugem odstavku 55. člena se namesto besed: _______-svet za gospodarstvo oziroma komisija za proračun« postavijo besede: ... -.svet za družbeni plan in finance ...«
V.
Člen 66, se spremeni in se glasi:
-Za neposredno uporabo zakonov in drugih predpisov za strokovno obdelavo in pripravo aktov ljudskega odbora in njegovih organov, za izvrševanje njihovih sklepov, za opravljanje drugih upravnih zadev ter za opravljanje administrativno-tehničnih zadev iz svoje pristojnosti ima ljudski odbor upravne organe; upravni organi so lahko: odseki, uprave, inšpektorati, direkcije, upravni zavodi in komisije.
Temeljni upravni organi se ustanavljajo, odpravljajo ali združujejo s statutom ali v mejah statuta z odlokom ljudskega odbora.
Inšpektorati se lahko ustanovijo le, če je to določeno z zveznimi ali republiškimi predpisi.
Za opravljanje komunalnih služb in posameznih upravnih zadev lahko ljudski odbor ustanovi posebne zavode ali takim zavodom poveri te službe in zadeve.«
71. člen se spremeni in se glasi:
-Notranje organizacijske enote temeljnih upravnih organov so lahko referati.
Notranjo organizacijo temeljnih upravnih organov predpiše občinski ljudski odbor z odločbo, ki jo potrdi okrajni ljudski odbor.«
VII.
Dosedanje besedilo statuta od 76. do vključno 87. člena se nadomesti z naslednjim besedilom:
-.3) Upravni organi občinskega ljudskega odbora
a)	Temeljni upravni organi
76.	člen
Občinski ljudski odbor Izola ima tele odseke:
1.	odsek za splošne zadeve,
2.	odsek za finance,
3.	odsek za gospodarstvo in komunalne zadeve.
77.	člen
Samostojen občinski inšpektorat je sanitarni inšpektorat.
78.	člen
Občinski ljudski odbor ima upravne komisije za izvajanje posameznih upravnih nalog.
Občinski ljudski odbor ima tudi komisije, ki so predvidene z zakoni ali predpisi višjih državnih organov.
- 79. člen
Na čelu posameznega odseka in drugih upravnih organov je šef.
Delo komisije vodi predsednik komisije.
b)	Delovno področje
80.	člen
Odsek za splošne zadeve opravlja splošno pisarniško službo; opravlja zadeve narodne obrambe; opravlja zadeve v zvezi s krajevnim redom in mirom, z varnostjo krajevnega prometa, s podaljšanjem delovnega časa v gostiščih; vodi knjige državljanjskih stanj; spre-
Štev. 42 — 31. avgusta 1956
URADNI VESTNIK
Stran 397
jema odjave in prijave bivanja; opravlja zadeve v zvezi z organizacijo požarne varnosti in s službo protiletalskega varstva; opravlja upravne zadeve s področja zdravstva, socialnega varstva (socialne pomoči, varstva družine, skrbništva in podobno) in invalidskega varstva; upravne zadeve s področja šolstva, kulturnih zavodov, prosvetnih in kulturnih delavnosti ter telesne in predvojaške vzgoje; opravlja druge splošne upravne zadeve, ki ne spadajo v delovno področje drugih odsekov.
Odsek za splošne zadeve vzdržuje nasproti občinskemu sanitarnemu inšpektoratu pravice in dolžnosti, ki so določene v 59. členu zakona o upravnih organih v Ljudski republiki Sloveniji.
81.	člen
Odsek za finance spremlja finačno izvrševanje občinskega družbenega plana in opravlja zadeve iz občinske pristojnosti na področju finančnih obveznosti gospodarskih in drugih organizacij in državljanov do družbene skupnosti ter dohodkov družbenih skladov; na področju pripravljanja in izvrševanja občinskega proračuna ter proračunsko-i*ačunovodskega in materialnega poslovanja državnih organov, zavodov in družbenih skladov; na področju finančnega poslovanja gospodarskih in družbenih organizacij in na področju premoženjsko-pravnih razmerij glede zemljišč ter evidence in varstva splošnega ljudskega premoženja.
V	sestavu odseka za finance je občinska uprava za dohodke.
82.	člen
Odsek za gospodarstvo in komunalne zadeve opravlja upravne zadeve s področja gospodarstva (industrije, rudarstva, obrtništva, blagovnega prometa, kmetijstva, gozdarstva, gostinstva in turizma, prometa, vodnega gospodarstva, lova in ribolova), urbanizma in komunalnih zadev, socialnega zavarovanja, dela in posredovanja dela.
V	sestavu odseka za gospodarstvo in komunalne zadeve sta občinski tržni inšpektorat in občinski gradbeni inšpektorat.
83.	člen
Občinski sanitarni inšpektorat opravlja upravne zadeve iz občinske pristojnosti na področju sanitarnega nadzorstva, kolikor niso posamezne zadeve s tega področja dane v pristojnost drugim upravnim organom.
84.	člen
Na področjih, za katere so ustanovljeni inšpektorati, opravljajo inšpekcijsko službo občinski inšpektorji.
Inšpektorji samostojno opravljajo zadeve, ki so jim naložene z zakonom.
Če ni posebnega inšpektorata, opravljajo inšpekcijsko službo uslužbenci občinskega ljudskega odbora, ki jih za to pooblasti pristojni svet okrajnega ljudskega odbora; pooblaščeni uslužbenci opravljajo kot inšpektorji v imenu okrajnega ljudskega odbora vse ali določene zadeve inšpekcije iz delovnega področja tega ljudskega odbora.
Ljudski odbor lahko pooblasti uslužbenca ustreznega upravnega organa, da nadzoruje izvrševanje službe, ki je urejena s predpisi ljudskega odbora.
85.	člen
Upravni zavodi so lahko zavodi in uradi.
Upravni zavodi proučujejo in raziskujejo oziroma strokovno obdelujejo vprašanja z dotičnega področja in pripravljajo gradivo za občinski ljudski odbor in njegove svete ter za zvezne, republiške in okrajne upravne organe.
Upravnemu zavodu se lahko poleg strokovnih zadev z zakonom ali statutom dodelijo tudi posamezne druge upravne zadeve. Pri opravljanju teh upravnih zadev ima upravni zavod pravice in dolžnosti uprave, če ni z zakonom, s predpisom, izdanim na podlagi zakona, ali statutom drugače določeno.
86.	člen
Direkcije se ustanovijo za opravljanje takih upravnih zadev in z njimi zvezanih gospodarskih zadev, ki zahtevajo posebno organizirano službo in samostojnost pri opravljanju službe in poslovanja.
Direkcije imajo pri opravljanju upravnih zadev položaj ter pravice in doižnosti uprave. S Statutom ali odlokom, s katerim se ustanovi, se lahko da direkciji lastnost pravne osebe.
87.	člen
Komisije se ustanovijo za opravljanje določenih upravnih zadev, ki imajo pomen za dvoje ali več upravnih organov, oziroma upravnih zadev, ki spadajo v področje posameznega upravnega organa občinskega ljudskega odbora, pa zahtevauo po svoji naravi kolektivno reševanje.
Komisija je kolegijsko telo; zadeve iz svoje pristojnosti rešuje samo na sejah.
Komisije imajo položaj ter pravice in dolžnosti uprave, če ni s statutom drugače določeno.
Odsek, v katerega splošno področje spadajo pretežno zadeve iz pristojnosti komisije, opravlja strokovno in administrativno službo za komisijo in izvršuje njene sklepe.
88.	člen
Občinski ljudski odbor lahko pooblasti upravne komisije, ki jih ustanovi za izvajanje posameznih upravnih nalog, za vodstvo upravnega postopka ali za izdajanje odločb samo v takih zadevah, za katere je to določeno s predpisi občinskega ljudskega odbora, če se odloča po prosti presoji.
89.	člen
Upravne komisije občinskega ljudskega odbora, ki so določene s predpisi višjih državnih organov, opravljajo zadeve, ki so jim naložene s temi predpisi.
4) Šefi odsekov in drugih samostojnih upravnih
organov
90.	člen
Šefi odsekov in drugih samostojnih organov na svojem področju:
1.	vodijo upravni postopek in izdajajo odločbe; postopek vodijo tudi takrat, kadar odloča o upravni zadevi ljudski odbor ali svet;
2.	organizirajo službo in določajo dodeljenim uslužbencem delovna mesta.
V zadevah, v katerih je v upravnem postopku odločil ljudski odbor ali svet, izda odločbo šef odseka.
Ljudski odbor lahko za izdajanje odločb v upravnem postopku pooblasti šefa notranje organizacijske enote občinskega upravnega organa, po potrebi pa tudi druge upravne in strokovne uslužbence.
91.	člen
Šef poroča tajniku ljudskega odbora o poslovanju in ukrepih, ki jih je storil za izboljšanje dela.
7 POSEBNI OBČINSKI ORGANI Sodnik za prekrške
92.	člen
Upravni kazenski postopek o prekrških, določenih s predpisi občinskega ljudskega odbora ter o vseh prekrških, določenih z drugimi predpisi, za katere ni pristojen okrajni sodnik za prekrške ali kakšen drug državni organ, vodi na prvi stopnji občinski sodnik za prekrške.
93.	člen
Sodnika za prekrške in njegovega namestnika voli in razrešuje ljudski odbor.
Za sodnika za prekrške in za njegovega namestnika je lahko izvoljen, kdor ima pravno fakulteto ali Višjo šolo Zveznega državnega sekretariata za notranje zadeve.
Do konca leta 1958 se lahko izvoli za sodnika za prekrške tudi oseba, ki nima pravne fakultete ali Višje šole Zveznega državnega sekretariata za notranje zadeve, če ima vsaj dve leti upravne prakse; vendar pa
Stran 398
URADNI VESTNIK
Štev. 42 — 31. avgusta 1956
taka oseba lahko ostane občinski sodnik za prekrške samo, če v enem letu po izvolitvi opravi strokovni izpit.«
VIII.
88. in 89. člen postaneta 94. in 95. člen.
IX.
90.	člen postane 96. člen, njegov 2. odstavek pa se spremeni in se glasi:
Ce se na razpis za mesto tajnika občinskega ljudskega odbora ne javi nihče, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka, se imenuje za tajnika tisti uslužbenec, ki je najprimernejši za to službo.«
X.
91.	do 94. člen postanejo 97. do 100. člen.
XI.
95.	člen postane 101. člen, kateremu pa se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
"Odločbe o postavitvi in razrešitvi drugih uslužbencev ljudskega odbora izdaja tajnik ljudskega odbora; tajnik ljudskega odbora odloča tudi o drugih službenih razmerjih teh uslužbencev, če ni z zakonom drugače določeno.«
XII.
96.	do 123. člen postanejo 102. do 129. člen. .
XIII.
Ta sklep stopi v veljavo, ko ga potrdi Okrajni ljudski odbor Koper.
Štev.: 01-1966/1.
Izola, 29. maja 1956.
Predsednik Srečko Vičič, 1. r.
OBČINA KOPER
Na podlagi 7. člena splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Ur. 1. FLRJ št. 26/55) je Občinski ljudski odbor Koper na svoji seji dne 31. maja 1956 sprejel
SKLEP
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH STATUTA OBČINE KOPER
I.
50. člen statuta občine Koper, ki ga je sprejel Občinski ljudski odbor Koper v prečiščenem besedilu na svoji seji dne 25. februarja 1956, se spremeni in se glasi:
"Občinski ljudski odbor Koper ima za opravljanje izvršilnih in določenih upravnih zadev iz občinske pristojnosti tele svete:
13.	Svet za socialno varstvo, ki ga sestavljajo predsednik in 6 članov;
14.	Svet za varstvo družine, ki ga sestavljajo predsednik in 6 članov.«
II.
51. člen se spremeni in se glasi:
"Svet za splošno upravo in notranje zadeve opravlja zadeve s področja organizacije in dela upravnih organov občinskega ljudskega odbora, razen tistih zadev, ki spadajo v področje drugih svetov, zadeve matične službe, zadeve varstva javnega reda in miru, varnosti prometa, varnosti ljudi in premoženja in pomoči osebam, ki so odpuščene s prestajanja kazni.
Svet za družbeni plan in finance obravnava in določa dokončen predlog občinskega družbenega plana, občinskega proračuna in sklepnega računa, opravlja zadeve v zvezi z izvajanjem občinskega družbenega plana in proračuna ter druge zadeve s področja financ.
Svet za gospodarstvo obravnava zadeve s področja industrije, rudarstva, obrtništva, blagovnega prometa, lova in ribolova.
Svet za komunalne zadeve opravlja zadeve s področja urbanizma, gradbeništva, prometa in cest ter druge komunalne zadeve.
Svet za turizem opravlja zadeve s. področja turizma in gostinstva.
Svet za kmetijstvo opravlja zadeve s področja kmetijstva in gozdarstva.
Svet za stanovanjske zadvee opravlja zadeve s področja stanovanjske politike in varstva stanovanjskih pravic državljanov.
Svet za delo opravlja zadeve s področja dela in posredovanja dela.
Svet za šolstvo opravlja zadeve s področja šolstva in predšolske vzgoje ter predvojaške vzgoje v šolah.
Svet za prosveto in kulturo opravlja zadeve s področja ljudske prosvete in druge zadeve s področja prosvetnega in kulturnega dela.
Svet za telesno vzgojo opravlja zadeve s področja telesne vzgoje.
Svet za zdravstvo opravlja zadeve s področja zdravstva.
Svet za socialno varstvo opravlja zadeve s področja splošnega varstva, skrbništva in druge zadeve socialnega varstva.
Svet za varstvo družine opravlja zadeve s področja varstva družine.
III.
V 53. členu se 2. točka spremeni in se glasi:
"2. izdajajo odredbe in upravna navodila za izvrševanje predpisov ljudskega odbora, odredbe in navodila za izvrševanje zakonov in drugih predpisov zveznih in republiških organov izdajajo le, če in kolikor so za to pooblaščeni«.
8.	točka se črta, sedanja 9. točka pa postane 8. točka.
1.	Svet za splošno upravo in notranje zadeve, ki ga sestavljajo predsednik in 6 članov;
2.	Svet za družbeni plan in finance, ki ga sestavljajo predsednik in 10 članov;
3.	Svet za gospodarstvo, ki ga sestavljajo predsednik in 10 članov;
4.	Svet za komunalne zadeve, ki ga sestavljajo predsednik in 8 članov;
5.	Svet za turizem, ki ga sestavljajo predsednik in 6 članov;
6.	Svet za kmetijstvo, ki ga sestavljajo predsednik in 6 članov.
7.	Svet za stanovanjske zadeve, ki ga sestavljajo predsednik in 6 članov;
8.	Svet za delo, ki ga sestavljajo predsednik in 8 članov;
9.	Svet za šolstvo, ki ga sestavljajo predsednik in 6 članov;
10.	Svet za prosveto in kulturo, ki ga sestavljajo predsednik in 6 članov;
11.	Svet za telesno vzgojo, ki ga sestavljajo predsednik in 6 članov;
12.	Svet za zdravstvo, ki ga sestavljajo predsednik in 6 članov;
IV.
V drugem odstavku 55. člena se besede "Svet za gospodarstvo oziroma Komisija za proračun predložiti«, nadomestijo z besedami: "Svet za družbeni plan in finance predložiti«.
V.
66. člen se spremeni in se glasi:
"Za neposredno uporabo zakonov in drugih predpisov za strokovno obdelavo in pripravo aktov ljudskega odbora in njegovih organov, za izvrševanje njihovih sklepov, za opravljanje drugih upravnih zadev ter za opravljanje administrativno-tehničnih zadev iz svoje pristojnosti ima ljudski odbor upravne organe; upravni organi so lahko: oddelki, odseki, uprave, inšpektorati, direkcije, upravni zavodi in komisije.
Temeljni upravni organi se ustanavljajo, odpravljajo ali združujejo s statutom, ali v mejah statuta z odlokom ljudskega odbora.
Inšpektorati se lahko ustanovijo le, če je to določeno z zveznimi ali republiškimi predpisi.
Za opravljanje komunalnih služb in posameznih upravnih zadev lahko ljudski odbor ustanovi posebne zavode ali takim zavodom poveri te službe in zadeve.
Štev. 42 — 31. avgusta 1956
URADNI VESTNIK
Stran 399
VI.
71. člen se spremeni in se glasi:
"Notranje organizacijske enote temeljnih upravnih organov so lahko odseki, referati in krajevni uradi.
Notranjo organizacijo temeljnih upravnih organov predpiše občinski ljudski odbor z odločbo, ki jo potrdi okrajni ljudski odbor.*
VII.
Dosedanje besedilo statuta od 76. do vključno 87. člena se nadomesti z naslednjim besedilom:
"3. Upravni organi občinskega ijudskega odbora
a)	Temeljni upravni organi
76.	člen
Občinski ljudski odbor Koper ima tele oddelke:
—	oddelek za splošne zadeve,
—	oddelek za finance,
—	oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve,
—	oddelek za zdravstvo in socialno varstvo.
77.	člen
Samostojni občinski inšpektorat je sanitarni inšpektorat.
78.	člen
Občinski ljudski odbor ima upravne komisije za izvajanje posameznih upravnih nalog.
Občinski ljudski odbor ima tudi komisije, ki so predvidene z zakoni ali s predpisi višjih državnih organov.
79.	člen
Na čelu posameznega oddelka je načelnik oddelka, na čelu drugih upravnih organov pa šef.
Delo komisije vodi predsednik komisije.
b)	Delovno področje
80.	člen
Oddelek za splošne zadeve opravlja splošno pisarniško službo; opravlja zadeve narodne obrambe; opravlja zadeve v zvezi s krajevnim redom in mirom, z varnostjo krajevnega prometa, s podaljšanjem delovnega časa v gostiščih; vodi knjigo državljanskih stanj; sprejema prijeve in odjave bivanja; opravlja zadeve v zvezi z organizacijo požarne varnosti in s službo protiletalskega varstva; opravlja upravne zadeve s področja šolstva, kulturnih zavodov, prosvetnih in kulturnih delavnosti ter telesne in predvojaške vzgoje in vse druge upravne zadeve, ki ne spadajo v delovno področje drugih oddelkov.
81.	člen
Oddelek za finance spremlja finančno izvrševanje občinskega družbenega plana in opravlja upravne zadeve iz občinske pristojnosti na področju finančnih obveznosti gospodarskih in drugih organizacij in državljanov do družbene skupnosti ter dohodkov družbenih skladov; na področju pripravljanja in izvrševanja občinskega proračuna; na področju kontrole izvrševanja občinskega proračuna ter proračunsko-računovodskega poslovanja državnih organov, zavodov in družbenih skladov; na področju finančnega poslovanja gospodarskih in družbenih organizacij in na področju premoženjsko-pravnih razmerij glede zemljišč ter evidence in varstva splošnega ljudskega premoženja.
V	sestavu oddelka za finance je občinska uprava za dohodke.
82.	člen
Oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve opravlja zadeve s področja gospodarstva (industrije, rudarstva, obrtništva, blagovnega prometa, kmetijstva, gozdarstva, gostinstva, turizma, prometa, gradbeništva, vodnega gospodarstva, lova in ribolova), urbanizma, komunalnih zadev, socialnega zavarovanja, dela in posredovanja dela.
V	sestavu oddelka za gospodarstvo in komunalne zadeve sta občinski tržni inšpektorat in občinski gradbeni inšpektorat.
83.	člen
Oddelek za zdravstvo in socialno varstvo opravlja upravne zadeve s področja zdravstva, socialnega varstva, (socialne pomoči, varstva družine, skrbništva in podobno) in invalidskega varstva.
Oddelek za zdravstvo in socialno varstvo izvršuje nasproti občinskemu sanitarnemu inšpektoratu pravice in dolžnosti, ki so določene v 59. členu Zakona o upravnih organih v Ljudski republiki Sloveniji..
84.	člen
Občinski sanitarni inšpektorat opravlja upravne zadeve iz občinske pristojnosti na področju sanitarnega nadzorstva, kolikor niso posamezne zadeve s tega področja dane v pristojnost drugim upravnim organom.
85.	člen
Na področjih, za katera so ustanovljeni inšpektorati, opravljajo inšpekcijsko službo občinski inšpektorji.
Inšpektorji samostojno opravljajo zadeve, ki so jim naložene z zakonom.
Ce ni posebnega inšpektorata, opravljajo inšpekcijsko službo uslužbenci občinskega ljudskega odbora, ki jih za to pooblasti pristojni svet okrajnega ljudskega odbora; pooblaščeni uslužbenci opravljajo kot inšpektorji v imenu okrajnega ljudskega odbora vse ali določene zadeve inšpekcije iz delovnega področja tega ljudskega odbora.
Ljudski odbor lahko pooblasti uslužbenca ustreznega upravnega organa, da nadzoruje izvrševanje službe, ki je urejena s predpisi ljudskega odbora.
86.	člen
Upravni zavodi so lahko zavodi in uradi.
Upravni zavodi proučujejo in raziskujejo oziroma strokovno obdelujejo vprašanja z določenega področja in pripravljajo gradivo za občinski ljudski odbor in njegove svete ter za zvezne, republiške in okrajne upravne organe.
Upravnemu zavodu se lahko poleg strokovnih zadev z zakonom ali statutom dodelijo tudi posamezne druge upravne zadeve. Pri opravljanju teh upravnih zadev ima upravni zavod pravice in dolžnosti uprave, če ni z zakonom, s predpisom, izdanim na podlagi zakona, ali s statutom drugače določeno.
87.	člen
Direkcije se ustanovijo za opravljanje takih upravnih zadev in z njimi zvezanih gospodarskih zadev, ki zahtevajo posebno organizirano službo in samostojnost pri opravljanju službe in poslovanja. Direkcije so lahko samostojne ali v sestavu ustreznega tajništva.
Direkcije imajo pri opravljanju upravnih zadev položaj ter pravice in dolžnosti uprave. S statutom ali z odlokom, s katerim se ustanovi, se lahko da direkciji lastnost pravne osebe.
88.	člen
Komisije se ustanovijo za opravljanje določenih upravnih zadev, ki imajo pomen za dvoje ali več upravnih organov, oziroma upravnih zadev, ki spadajo v področje posameznega upravnega organa občinskega ljudskega odbora, pa zahtevajo po svoji naravi kolektivno reševanje.
Komisije imajo položaj ter pravice dolžnosti uprave, če ni s statutom drugače določeno.
Komisija je kolegijsko telo; zadeve iz svoje pristojnosti rešuje samo na sejah.
Oddelek, v katerega splošno področje spadajo pretežno zadeve iz pristojnosti komisije, opravlja strokovno in administrativno službo za komisijo in izvršuje njene sklepe.
89 .člen
Občinski ljudski odbor lahko pooblasti upravne komisije, ki jih ustanovi za izvajanje posameznih upravnih nalog, za vodstvo upravnega postopka ali za izdajanje odločb samo v takih zadevah, za katere je to določeno s predpisi občinskega ljudskega odbora, če se odloča po prosti presoji.
Stran 400
URADNI VESTNIK
Štev. 42 — 31. avgusta 1956
90.	člen
Upravne komisije občinskega ljudskega odbora, ki so določene s predpisi višjih državnih organov, opravljajo zadeve, ki so jim naložene s temi predpisi.
4. Načelniki oddelkov in šefi drugih samostojnih upravnih organov
91.	člen
Načelniki oddelkov in šefi drugih samostojnih upravnih organov na svojem področju:
1.	vodijo upravni postopek in izdajajo odločbe; postopek vodijo tudi takrat, kadar odloča o upravni zadevi ljudski odbor ali svet;
2.	organizirajo službo in določajo dodeljenim uslužbencem delovna mesta.
V zadevah, v katerih je v upravnem postopku odločil ljudski odbor ali svet, izda odločbo načelnik oddelka.
Ljudski odbor lahko za izdajanje odločb v upravnem postopku pooblasti šefa notranje organizacijske enote občinskega upravnega organa, po potrebi pa tudi druge upravne in strokovne uslužbence.
92.	člen
Načelnik oziroma šef poroča tajniku ljudskega odbora o poslovanju in o ukrepih, ki jih je storil za izboljšanje dela.
7. Posebni občinski organi Sodnik za prekrške
93.	člen
Upravni kazenski postopek o prekrških, določenih s predpisi občinskega ljudskega odbora ter o vseh prekrških določenih z drugimi predpisi, za katere ni pristojen okrajni sodnik za prekrške ali kakšen drug državni organ, vodi na prvi stopnji občinski sodnik za prekrške.
94.	člen
Sodnika za prekrške in njegovega namestnika voli in razrešuje ljudski odbor.
Za sodnika za prekrške in za njegovega namestni-
Objave občinskih
OBČINA POSTOJNA
Na podlagi 1. točke IX. razdelka 2. poglavja priloge 1/A Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. list FLRJ št. 34/55), 3. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Temeljnega zakona o prekrških (Ur. list FLRJ št. 58-633/55) in 2. točke 24. člena Statuta občine Postojna je Občinski ljudski odbor Postojna na svoji seji dne 11. avgusta 1956 sprejel
ODLOK
O VIŠINI NAJEMNINE ZA POSLOVNE PROSTORE V OBČINI POSTOJNA
1.	člen
Višina najemnine določena v tem odloku, velja za vse poslovne prostore v občini Postojna.
Za poslovni prostor velja vsak prostor, ki se uporablja za poslovanje uradov, zavodov, množičnih organizacij in podjetij, za izvrševanje obrti in drugih poklicev, ali za skladišče, ali ki je za te namene zgrajen ali urejen in ki ne služi pretežno v stanovanjske namene. Za poslovne prostore se ne štejejo prostori, ki koristijo neposredno kmetijski proizvodnji.
V primeru, da se v sklopu stanovanjskega prostora uporablja del stanovanja v poslovne namene, se takšen prostor šteje za poslovni prostor in velja zanj najemnina, določena s tem odlokom.
2.	Člen
Spisek poslovnih prostorov izdela stanovanjska uprava, ki s tem izvaja kontrolo nad uporabo poslov-
ka je lahko izvoljen, kdor ima pravno fakulteto ali Višjo šolo Zveznega državnega sekretariata za notranje zadeve.
Do konca leta 1958 se lahko izvoli za sodnika za prekrške tudi oseba, ki nima pravne fakultete ali Višje šole Zveznega državnega sekretariata za notranje zadeve, če ima vsaj dve leti upravne prakse; vendar pa taka oseba lahko ostane občinski sodnik za prekrške samo, če v enem letu od izvolitve napravi strokovni izpit.«
VIII.
88.. 89., 90., 91. in 92. člen postanejo 95., 96., 97., 98. in 99. člen.
IX.
93.	člen postane 100. člen, njegov drugi odstavek pa se spremeni in se glasi:
»Ce se na razpis za mesto tajnika občinskega ljudskega odbora ne javi nihče, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka, se imenuje za tajnika oni udeleženec razpisa, ki je najprimernejši za to službo«.
X.
94.	do 126 člen postanejo 101. do 133. člen.
XI.
Ta sklep velja, ko ga potrdi Okrajni ljudski odbor Koper.
Štev. 01-487/56.
Koper, 31. maja 1956.
Predsednik Mirko Jelerčič, 1. r.
Okrajni ijudski odbor Koper je na seji Okrajnega zbora in na seji Zbora proizvajalcev 11. julija letos zgoraj navedene sklepe občin Divača, Hrpelje, Ilirska Bistrica, Izola in Koper potrdil (glej Uradni vestnik št. 37, stran 321). Prav tako so bili potrjeni tudi statuti občin Piran, Pivka, Postojna in Sežana (glej Uradni vestnik štev. 37, 38, 39 in 40).
ljudskih odborov
nih prostorov, kakor tudi nad tistimi deli stanovanjske površine, ki služijo lastnikom stanovanj za kakršnokoli pridobitveno dejavnost.
Evidenca stanovanjske uprave je odločilna pri presoji, kaj je v danem primeru smatrati za poslovni prostor in kaj za stanovanjski prostor.
3.	člen
Zaradi določitve najemnin za poslovne prostore na območju Občinskega ljudskega odbora Postojna se razdeli obstoječi razpoložljivi fond poslovnih prostorov na tri gospodarske okoliše:
I. okoliš: mesto Postojna, razen hiše Poropat na Tržaški cesti in zaselka Ravberkoman-da;
II. okoliš: Naselje Prestranek brez poslopij Kmetijskega posestva;
III.	okoliš: vse drugo območje občine.
4.	člen
Najemnina poslovnih prostorov za vsak gospodarski okoliš se določi v razponu in za posamezne kategorije poslovnih prostorov takole: za poslovne prostore:
a)	za upravne in obratne prostore v okolišu št. 1 — 70 do 120 din za nP;
b)	za upravne in obratne prostore v okolišu št. 2 — 40 do 100 din za m*;
c)	za upravne in obratne prostore v okolišu št. 3 — od 30 do 80 din za m*;
za skladišča:
Štev. 42 — 31. avgusta 1956
URADNI VESTNIK
Stran 401
a)	za skladiščne prostore v okotišu št. 1 — od 50 do 100 din za m*;
b)	za skladiščne prostore v okolišu št. 2 — od 50 do 90 din za m*;
c)	za skladiščne prostore v okolišu št. 3 — od 20 do 40 din za m*;
za garaže:
a)	za garažne prostore v okolišu št. 1 od 50 do 100 din za m i;
b)	za garažne prostore v okolišu št. 2 od 30 do 80 din za m *;
c)	za garažne prostore v okolišu št. 3 od 20 do 40 din za m*.
5.	Člen
Za poslovni prostor v okviru stanovanjskega prostora se plačuje najemnina, ki znaša trikratno najemnino, določeno za tisti del stanovanjskega prostora.
6.	člen
Na osnovi določenih bajemnin za poslovne prostore se sklepajo najemne pogodbe prosto s tem, da se pogodbene stranke prosto dogovorijo o višini najemnine za posamezni poslovni prostor, katera pa v nobenem primeru ne more biti nižja ali višja od najemnin, določenih s tem odtokom.
7.	člen
Od najemnin za poslovne prostore v hišah, ki so last splošnega ljudskega premoženja, družbenih in zadružnih organizacij ter v zasebnih hišah, ki so vključene v stan. skupnost, odvaja stanovanjska uprava oz. hišni svet v občinski kreditni sklad za zidanje stanovanjskih hiš 50%, ostalih 50% pa razdeli po 26. členu odloka o določitvi hiš, ki pridejo v stanovanjsko skupnost, organih upravljanja in stanovanjski tariti ter delitvi najemnine v sklade za območje mestne občine Postojna s poznejšimi spremembami in dopolnitvami.
Zasebni lastniki hiš, v katerih so poslovni prostori, ki pa niso vključene v stanovanjsko skupnost, odvajajo v občinski kreditni sklad za zidanje stanovanjskih hiš Občinskega ljudskega odbora Postojna 60% od poslovnih najemnin do vsakega 5. v mesecu.
8.	člen
Najemna razmerja po določbah tega odloka se morajo urediti v roku 1 meseca od dneva objave tega odloka v Uradnem vestniku okraja Koper.
9.	člen
Najemodajalec in najemojemalec se kaznujeta za prekršek do 3.000.— din, če ne uredita najemnega razmerja po določbah 9. člena tega odloka.
10.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Koper, najemnina določena s tem odlokom, pa se plačuje od 1. 7. 1956. dalje.
Štev. 03/1-2326
Postojna, 11. avgusta 1956.
Predsednik Jože Baša, 1. r.
Na podlagi 3. in 6. člena Uredbe o pravici ljudskih odborov, da lahko predpisujejo takse in prometni davek (Ur. 1. št. 19/53), 1. točke Odloka o najvišjih stopnjah turistične takse v LR Sloveniji (Ur. list št. 16/56) ter 2. točke 24. člena Statuta občine Piran je Občinski ljudski odbor Piran na svoji seji dne 28. julija 1956 sprejel
ODLOK
hotelu, gostinskem podjetju, počitniškem domu ali pri zasebnih fizičnih osebah, ki izdajajo tujske sobe.
3.	člen
Turistična taksa znaša vsako noč:
1. V času od 1. 5. do 31. 10. . . din 50.—
V ostalem času....................din 30—
4.	člen
Turistične takse ne plačajo tisti, ki jih kot svoje zavarovance pošiija na zdravljenje zavod za socialno zavarovanje in invalidi, ki prihajajo na območje občine Piran na zdravljenje po zdravniški odredbi.
5.	člen
Taksa se pobira v gotovini.
6.	čien
S turistično takso zbrana sredstva se odvajajo Turističnemu društvu Portorož in Turistično olepševalnemu društvu Piran, ki jih uporabita za izvršitev svojega delovnega programa.
7.	člen
Turistične takse so oproščeni: člani Počitniške zveze Jugoslavije, Zveze izvidniških organizacij Jugoslavije in društev Partizana, kadar taborijo v lastnih šotorih ali organiziranih počitniških kolonijah in pa Člani šolskih počitniških kolonij in ekskurzij, kadar se v skupinah nastanijo v za to določenih domovih, šolah, šotorih in podobno.
8.	člen
Člani Zveze sindikatov Jugoslavije, Zveze vojaških vojnih invalidov, Počitniške zveze Jugoslavije, Izvidniških organizacij Jugoslavije, Partizana, Društva upokojencev, športnih organizacij, pripadniki JLA in Ljudske milice ter člani njihovih ožjih družin uživajo 50% popust pri plačevanju turistične takse, navedene v 3. členu tega odloka.
9.	člen
Svet za turizem in gostinstvo lahko določi še nadaljnje olajšave odnosno oprostitve pri plačevanju turistične takse.
10.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Koper, uporablja pa se od 1. avgusta 1956 in se s tem dnem razveljavlja odlok o turistični taksi, ki ga je sprejel Občinski ljudski odbor Piran dne 6. 10. 1955.
Štev. 0102-2092/4
Piran, 28. julija 1956.
Predsednik
Davorin Ferligoj, 1. r.
Občinski ljudski odbor Piran je na podlagi 2. točke 24. člena Statuta občine Piran in v zvezi z določbami Zakona o pristojnosti okrajnih in občinskih ljudskih odborov v zadevah, ki so urejene z dosedanjimi republiškimi predpisi (Ur. list LRS št. 26/130/55) ter na podlagi 1. poglavja 3. člena točke c 7) Odloka OLO o izenačenju predpisov bivših okrajnih ljudskih odborov Koper, Postojna in Sežana na območju okraja Koper ter o določitvi organov, ki so pristojni za posamezne zadeve (Ur. list LRS št. 2/56) na svoji redni seji dne 28. 7. 1956 sprejel
ODLOK
O NAJVIŠJI TARIFI ZA DIMNIKARSKE USLUGE NA OBMOČJU OBČINE PIRAN
O TURISTIČNI TAKSI ZA TISTE, KI SE MUDIJO KOT TURISTI NA OBMOČJU OBČINE PIRAN
1.	člen
Turist je vsakdo, ki v občini Piran nima stalnega bivališča in prenočuje tukaj vsaj enkrat.
2.	člen
Turistična taksa se pobira od nočnin in jo plača vsak turist, ki proti plačilu prenočnine prenočuje v
1. člen
Najvišja tarifa, do katere smejo dimnikarji določiti cene za ometanje kurilnih naprav v občini, se določi takole:
1. Odprto kuhinjsko ognjišče 2 Kmečka kuhinja z dvojnim stropom
3.	Plezalni dimniki vseh kurilnih naprav razen pod tč. 1: a) v pritlični hiši b) za vsako nadaljne nadstropje
90,— din 110 — din
60 — din 20.— din
Stran 402
URADNI VESTNIK
Štev. 42 — 31. avgusta 1956
30.
10,
10.
5.-
din
din
din
din
4.	Ruski valjasti dimniki:
a)	-v pritlični hiši
b)	za vsako nadaljne nadstropje
5.	Dimna cev do 2 m
Za vsak nadaljni meter
6.	Dimniki centralnih ogrevalnih naprav ali parnih pekovskih peči:
a)	do vštetega 1. nadstropja
b)	za vsako nadaljne nadstropje
c)	od etažnih peči in tehničnih štedilnikov do I. nadstropja
č) za vsako nadaljne nadstropje
7.	Kanal centralne ogrevalne naprave, pekovske parne peči in tehničnih štedilnikov:
a)	čiščenje z orodjem za m
b)	plezalni kanali za m
8.	Štedilniki, vštevši dimno cev do lm:
a)	z eno pečico in kotličkom
b)	z dvema pečicama in kotličkom
9.	Štedilniki v gostinskih obratih in zavodih:
a)	navadni
b)	mizni
c)	mizni veliki
10.	Grelci vode
11.	Grelci posode
12.	Parni kotel s kanalizacijo
13.	Običajna železna peč z 2 m cevi
14.	Peči sistema Lutz in podobno:
a)	brez pečice
b)	z eno pečico
c)	z dvema ali več pečicami
15.	Pekovska peč na premog ali drva, navadna, vštevši dimnik, kanal in duške
16.	Pekovska parna peč:
a)	z eno etažo — hladna
b)	z eno etažo — vroča
c)	z dvema etažemo — hladna
d)	z dvema etažama — vroča
17.	Etažna peč za centralno gretje z dimnimi odvodi
18.	Centralne ogrevalne naprave z dimnimi odvodi:
a)	z majhnim kotlom
b)	s srednjim kotlom
c)	z velikim kotlom
19.	Odpiranje, zapiranje in čiščenje lončenih peči z materialom
20.	Izžiganje dimnikov, vštevši material
21.	Pregled dimnikov v novih stavbah do I. nadstropja
Za vsako nadaljne nadstropje
22.	Čiščenje visoko stoječih parnih kotlov
2.	člen
največ do 15% pribitka k tarifi iz 1. člena tega odloka se sme zaračunati:
a)	za kraje, ki so oddaljeni več kot 5 km od sedeža dimnikarskega okoliša,
b)	če dimnikarski okoliš, v katerega območju je kraj, ni zaseden in opravlja v njem usluge dimnikar iz drugega okoliša.
90.—	din
30.—	din
90.—	din
20.—	din
15.—	din
40.—	din
40.—	din
60.—	din
150.—	din
200.—	din
300.—	din
30.—	din
50.—	din
30.—	din
40.—	din
40 —	din
60 —	din
70.—	din
100.—	din
180 —	din
240.—	dni
250.—	din
360.—	din
80 —	din
120.—	din
180 —	din
340.—	din
360.—	din
300.—	din
70.—	din
20.—	din
300 —	din
in sicer	
3.	člen
Za dimnikarska dela, ki so združena s posebnimi nevarnostmi, kar velja za tarife iz 1. člena pod točko 3 in 4 se sme zaračunati pribitek od 35 do 50%.
4.	člen
Za dimnikarska dela, ki se opravljajo po posebnih naročilih ter ob nedeljah in praznikih, se sme zaračunati največ 30% pribitka.
Za nočno nadurno delo v času od 22. do 6. ure zjutraj se sme zaračunati na tarife iz 1. člena 35% pribitka.
5.	člen
Za storitve, ki niso naštete v 1. členu (čiščenje tovarniških dimnikov in podobno) se določijo tarife sporazumno s koristnikom.
6.	člen
Vse kurilne naprave in dimni odvodi, ki se v poletnih mesecih ne uporabljajo, bodisi ker ni potrebno ogrevanje prostorov, bodisi ker se uporabljajo električne, plinske ali druge naprave, niso podvržene obveznemu pregledu in ometanju v teh mesecih. Lastnik takih kurilnih naprav mora to predhodno prijaviti dimnikarju svojega okoliša.
Kurilne naprave in dimni odvodi iz prvega odstavka tega člena se morajo v času od pomladi, ko se nehajo uporabljati, pa do jeseni, ko se znova začno uporabljati, enkrat pregledati in očistiti in to najkasneje do konca oktobra.
7.	člen
Pavšalno plačevanje dimnikarskih storitev je dovoljeno po dogovoru med dimnikarjem in strankami.
8.	člen
Za kontrolni pregled dimnikov in peči, ki jih dimnikar ne čisti, se plača 50% tarife iz 1. člena tega odloka.
Ce dimnikar ne opravi dela ali kontrolnega pregleda, ni upravičen zahtevati nobene pristojbine.
9.	člen
Dimnikar mora za opravljanje storitve izstaviti potrdilo o plačilu s specifikacijo opravljenih storitev in z navedbo tarifnih postavk.
To potrdilo je dolžan spisati v dvojniku ter hraniti en izvod v svrho kontrole. Potrdilo mora dimnikar izročiti stranki tudi v slučaju, da ta potrdila ne zahteva.
^	10. člen
Z denarno kaznijo do 3.000.— din se za prekršek kaznuje:
a)	dimnikar, ki zaračuna ali sprejme pristojbino, čeprav ni izvršil določene storitve,
b)	dimnikar, ki prekrši določbo 9. člena tega odloka,
c)	kdor krši določbe 6. člena tega odloka.
Dimnikar, ki za dimnikarske storitve zaračuna več,
kot je določeno s tarifo v 1. členu tega odloka, se kaznuje po točki b) 19. člena Uredbe o ureditvi in opravljanju dimnikarske službe (Ur. list LRS št. 21/50, s spremembami v Ur. listu LRS št. 14/52).
11.	člen
Ta odlok stopi v veljavo 15 dni po objavi v Uradnem vestniku okraja Koper.
Štev. 01-2099/4
Piran, 28. julija 1956.
Predsednik
Davorin Ferligoj, 1. r.
Na podlagi 2. točke 104. člena, 24. člena Statuta občine Piran in 5. člena Temeljnega zakona o varstvu živine pred živalskimi kužnimi boleznimi (Uradni list FLRJ št. 26-291/54) je Občinski ljudski odbor Piran na XII. seji dne 28. 7. 1956 sprejel sklep
O SPREMEMBI ODLOKA o posesti psov,
ki ga je sprejel Občinski ljudski odbor Piran na svoji seji dne 6. 10. 1955, ki se v prečiščenem besedilu glasi:
ODLOK O POSESTI PSOV 1. člen
Kdor ima na območju občinskega ljudskega odbora Piran psa, se mora ravnati po določbah tega odloka, če se menja oseba lastnika, če pes pogine, se pokonča, ali če pobegne. Rok prijave oziroma odjave je 8 dni.
Štev. 42 — 31. avgusta 1956
URADNI VESTNIK
Stran 403
2. člen
Pa tem odloku se psi razvrstijo:
a)	v lovske pse,
b)	v športne pse,
c)	v pse čuvaje,
d)	v druge pse.
Lovski in športni psi služijo potrebam lova in športa. Lovski in športni pes more biti samo čistopa-semski pes, ki ima rodovnik ali potrdilo o vpisu, ki ga je izdala kinološka organizacija po svojih pravilih.
K čistopasemskim psom štejejo tudi službeni psi varnostnih organov, lavinski m reševalni psi ter psi, ki so vzgojeni, da vodijo slepe.
Psi čuvaji so psi, ki jih lastnik uporablja za varovanje hiš, skladišč, vrtov, tovarn in podobno. Objekt, oz. prostor, ki ga naj pes čuva, je treba v prijavi označiti. Pes čuvaj je lahko tudi čistopasemski pes.
Med druge pse štejejo psi, ki niso razvrščeni v kategorijo čistopasemskih psov oziroma psov čuvajev.
Pse razvrsti po tem odloku tajništvo za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora, V dvomljivih primerih pribavi tajništvo mnenje kinološke organizacije v Kopru.	3 člen
Prijava psov na območju ljudskega odbora je obvezna. Prijaviti je treba pse, stare nad 6 mesecev.
Prijaviti je treba tudi pse, ki pridejo prehodno na območje ljudskega odbora, vendar za čas, daljši od 30 dni.
Rok prijave je 8 dni.
Prijavo mora lastnik psa obnoviti vsako leto do 31. januarja.
Vse določbe, ki veljajo za lastnika psa po tem odloku, veljajo tudi za vsako osebo, ki psa redi, ki ji je pes zaupan, ali ki ima na kakršenkoli način psa, ne glede na lastništvo.
4.	člen
Obvezna je tudi odjava psa. Lastnik odjavi psa, če se menja oseba lastnika, če pes pogine, se pokonča, ali če pobegne. Rok prijave oziroma odjave je 8 dni,
5.	člen
Lastnik odda prijavo in odjavo psa tajništvu za gospodarstvo ljudskega odbora, ki vodi register psov. V registru psov se vpišejo ime in naslov lastnika psa, oz. njegovega imetnika, ime, opis in starost ter pasma psa, številka pasje znamke, morebitni podatki o vpisu v rodovno knjigo in plačilo pristojbine za cepljenje in pasjo znamko.
6.	člen
Pri prijavi in obnovitvi prijave izda tajništvo za gospodarstvo pasjo znamko in potrdilo o opravljenem vsakoletnem cepljenju proti steklini.
7.	člen
Pasje znamke za različne kategorije psov po tem odloku se morajo po obliki razlikovati. Obliko pasjih znamk določi oddelek za gospodarstvo ljudskega odbora.	....	. .
Na znamki se označi kraj izdaje, številka registracije in leto, za katero je znamka izdana.
Znamka se izda za koledarsko leto in velja do 31. januarja prihodnjega leta.
8.	člen
Pes mora stalno nositi ovratnik s pasjo znamko.
Ce se znamka izgubi, mora lastnik psa javiti to tajništvu za gospodarstvo in zaprositi za izdajo nove znamke.
Rok za prijavo je 3 dni.
9.	člen
Za psa čuvaja mora lastnik določiti zaprt aii dobro ograjen prostor. Ce to ni mogoče, mora biti pes pri
*'^Ce"iastnik psa čuvaja, ki je popadljiv, Opusti, ga mora voditi na povodcu in mora pes nositi nagobčnik.
10.	čien
Določba prejšnjega člena velja tudi za druge popadljive pse, ne glede na kategorijo, v katero so
uvrščeni.
Ob prostoru, v katerem je popadljiv pes, mora na vidnem mestu biti pritrjena svarilna tablica z napisom »popadljiv pese ali »hud pes«.
11. člen
Psi, razen popadljivih psov, se smejo izven hišnega prostora gibati prosto. Biti pa morajo v spremstvu iastnika ali druge osebe oziroma pod nadzorstvom.
Psi velikih pasem (ilirski in nemški ovčarji, deber-mani, boksarji, buldogi, doge, bernardinci) morajo imeti izven hišnega prostora nagobčnik. Ce jih vodi njihov lastnik na povodcu, nagobčnik ni potreben.
V hišnem prostoru mora lastnik izven svojega stanovanja voditi psa na povodcu ne glede na kategorijo, v katero je uvrščen in ne glede na njegovo velikost.
če so vsi prizadeti stanovalci hiše sporazumni, lahko odkaže hišni svet oziroma lastnik hiše za psa poseben prostor izven lastnikovega stanovanja, oziroma dovoli, da se pes v hišnem prostoru ah v določenih delih hišnega prostora giblje prosto. Lastnik je dolžan voditi psa na potrebo izven hišnega prostora, ozi-^ roma v hišnem prostoru, ki ga odkaže hišni svet oz. lastnik hiše.
Hišni prostor je prostor v hiši, ki ga uporabljajo vsi ali več stanovalcev, kakor na primer stopnišče, veža, v hišo spadajoče dvorišče, vrt in podobno.
12.	člen
Za odrejo psov, to je za vzgajanje mladičev, mora lastnik urediti poseben primeren prostor. Prostor mora ustrezati higienskim predpisom. Tajništvo za gospodarstvo ljudskega odbora lahko prepove odrejo mladih psov tistemu, ki nima za to primernega prostora.
13.	člen
Lastnik je dolžan skrbeti, da je pes čist in nahranjen. Lastnik psa ne sme mučiti.
14.	člen
Ce zboli pes na steklini, mora to lastnik takoj javiti tajništvu za gospodarstvo. Lastnik mora istočasno psa varno zapreti in ukreniti potrebno, za zavaruje pred psom okolico.
Enako mora lastnik postopati, če se pri psu pojavi sum stekline.
15.	člen
Lastnik mora takoj javiti antirabični postaji Okrožnega higienskega zavoda v Kopru, če je pes koga ugriznil. Prijavo je dolžan dati tudi zdravnik, oziroma oseba zdravstvene stroke, h kateri se je zatekel ugrizeni ali zanj kdo drugi.
16.	člen
Prepovedano je:
a)	voditi pse v javne lokaie, na otroška igrišča in javna kopališča ter na živilske trge;
b)	voditi brezne psice na javne prostore.
Po parkih in pokopališčih se smejo voditi psi samo na povodcu.
Javni prostor po tem odioku je prostor, ki je namenjen javnemu prometu, kakor tudi prostor, ki je dostopen javnosti.
17.	člen
Da se prepreči prenos stekline in drugih nalezljivih bolezni, oziroma ugrizi in druge poškodbe po psih, se smejo poloviti vsi psi, ki pohajkujejo brez nadzorstva ter psi, ki ne nosijo pasje znamke.
Pes, ki je bil ujet po določbah prejšnjega odstavka, se na zahtevo vrne lastniku, kolikor dokaže, da je bil prijavljen in registriran. Vrnitev psa mora lastnik zahtevati v 5 dneh. Pes se lastniku vrne, če piača
hranarino.
Tarifo za hranarino določi tajništvo oz. svet za gospodarstvo ljudskega odbora.
Ce lastnik ne prijavi zahtevo za vrnitev v roku, določenem v drugem odstavku tega člena, oz. če ne plača hranarine, se pes pokonča. Tajništvo za gospodarstvo lahko določi, da se tako ujet čistokrvni pes.
Stran 404
URADNI VESTNIK
Štev. 42 — 31. avgusta 1956
za katerega se ne javi lastnik, lahko izroči kinološki organizaciji.
18.	člen
če je pes za okolico nevaren in ga ni mogoče zadostno zavarovati, ali Če lastnik v nasprotju s sanitar-niim predpisi in določbami tega odloka psa zanemarja, se pes lahko lastniku odvzame in pokonča.
Na predlog prizadetih strank se lahko odvzame in pokonča tudi pes, ki stalno zavija ali tuli in tako moti okolico.
O odvzemu psa po določbah tega člena odloča tajništvo za gospodarstvo ljudskega odbora.
Lovljenje, hranjenje in pokončavanje psov po tem odloku izvršuje po navodilih tajništva za gospodarstvo občinski konjač.
19.	člen
Kdor krši predpise 3, 4, in 8 do 16. člena tega odloka se kaznuje z denarno kaznijo do 3.000.— din.
Kazen izreka sodnik za prekrške ljudskega odbora.
20.	člen
Navodila za izvajanje tega odloka izda po potrebi svet za gospodarstvo ljudskega odbora.
21.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Koper.
Štev. 01-188
Piran, 28. julija 1956.
Predsednik
Davorin Ferligoj, 1. r.
Poročilo s seje Sveta za gospodarstvo
20. seje Sveta za gospodarstvo, ki je bila 23. t. m., sta se med drugimi udeležila tudi predsednik in podpredsednik OLO Albin Dujc in Franc Klobučar.
V začetku so razpravljati o plačevanju anuitet za posojila iz okrajnega investicijskega sklada, za kar je bila nedavno imenovana komisija, ki naj pripravi ustrezne pred-ioge. Po poročilu direktorja Komunalne banke Rada Ostrouške znašajo lanski brutto dohodki investicijskega sklada OLO 388 milijonov 750 tisoč dinarjev. Ce upoštevamo zmanjšanje sklada z 20% omejitvijo, z jamstvi in vplačili dopolnilne u-deležbe v skupnem znesku 61 milijonov 790 tisoč dinarjev, je torej netto priliv sklada 326 milijonov 960 tisoč dinarjev. Sredstva iz preteklih let znašajo 2 milijardi 348 milijonov 756 tisoč koriščenih kreditov in tako ostane 32 milijonov 414 tisoč dinarjev likvidnih sredstev. Skupne obveze za dopolnilno ude-iležbo so določene na 115 milijonov 781 !soč amarjev, medtem pa je
vplačanih le 33 milijonov 120 tisoč dinarjev in je torej treba vplačati iz skiada na račun dopolnilne udeležbe še 82 milijonov 661 tisoč dinarjev. To pomeni, da trenutno ni več možno prevzemati obvezndsli na račun sklada, ker imajo prednost izplačila za dopolnilno udeležbo. Na podlagi takega stanja je komisija izdelala predlog za ustrezno ureditev odplačevanja posojil iz o-ikrajnega investicijskega sklada, ki ga je Svet z manjšimi spremembami potrdil.
V nadaljevanju seje so podrobno razpravljali o vodno-gospodarskih vprašanjih; najbolj zanimiva razprava je bila o vodovodih. Potrošnja se je od ieta 1948 do leta 1956 skoraj potrojila, porastla je kar na 150 tisoč kubničnih metrov vode letno. Temu pa sedanje naprave, v takem stanju kot so, skoraj niso kos. Zlasti velja to za mestna omrežja v Kopru, Izoli, Portorožu in Piranu. Značiinost tukajšnjega vodovoda je tudi v tem, da je poraba vode pozimi polovico manjša kot poleti, medtem ko je to nihanje v ostalih krajih manj omcutno, saj je največja raziika komaj 20 aii 30%.
Značilno za naše mestne vodovode je tudi dejstvo, da je nanje priključeno v sorazmerju z ostalimi mesti reiativno majhno Število hiš, imamo pa zato več javnih iztokov. Uprava vodovoda si prizadeva urediti kar največ hišnih priključkov; napravijo jih 150 do 200 na leto.
Pred leti so znašale izgube vode iz naše vodovodne napeljave tudi do 70%. Z določenimi ukrepi so to zmanjšati na 15%, za kar gre priznanje delovnemu kolektivu Okrajnega vodovoda. Potrebe za obnovitev vodovodnih naprav in napeljav niso majhne, kajti cevovodi so že zastareli in na nekaterih mestih ne ustrezajo več higienskim predpis-som. Najnujnejše je obnoviti ulična omrežja v Kopru, Izoii in Piranu. Približno 8 km starega cevovoda bi bilo potrebno zamenjati z novim in skoraj povsod vzporedno s tem obnoviti tudi kanalizacijsko n ape! ja vo.
Rižanski vodovod bo treba prihodnje teto rekonstruirati, kajti kot smo že omeniti, potrošnja vode stalno narašča s tem, ko gradijo v naših krajih precej novih industrijskih obratov in stanovanjskih naselij. Z obnovo rižanskega vodovoda in delnim povečanjem njegovih zmogljivosti pa ne bo mogoče ugoditi kmetijskim potrebam, t. j. zahtevam po velikih količinah vode za namakanje vrtov in polj. Za rešitev-tega problema bodo morali verjet- -no kmetijski strokovnjaki, skupno v Vodno skupnostjo iskati druge vire cenejše vode.
Glede na namakanje polj in vrtov je treba omeniti, da vodovodna voda temu ne ustreza, ker zaradi klora slabša oziroma zmanjšuje rodovitnost. Za namakanje bi bilo morda bolje, da bi se kmetijci posluževali manjših izvirov. Prav bi biio preprečiti možnost koriščenja vode Rudnika črnega premoga, Sečovlje, ki jo črpajo iz rovov v morje v nemajhnih količinah, tudi do 12 tisoč m3 dnevno. Taka neočiščena voda bi bila po vsej verjetnosti dosti primernejša za zalivanje.
Rekonstrukcija vodovoda ni nujna samo zaradi tega, ker nam v poletnih mesecih manjka vode, ampak tudi zaradi tega, ker n^m za-
radi dotrajanih cevovodov in slabe kanalizacije preti nevarnost okužbe; to je zlasti nevarno, kadar so cevi izpraznjene in lahko vsrkajo nečisto vodo. Do sedaj je uprava Vodovoda to vprašanje reševala na ta način, da so imeli cevi stalno pod pritiskom in ni mogia nečista voda pronicati vanje. S povečanjem potrošnje pa to ne bo več izvedljivo.
Ko je nato direktor Okrajnega vodovoda Karel Kiun poročal še o sredstvih za obnovitev vodovodnih naprav, m jm je uprava uspeta
zbrati, so bili člani Sveta mnenja, da bi bilo zgrešeno, če bi z vodovodom upravljale občine, le-ta napaja področje več občin hkrati, razen tega pa bi uprava mogla zbrati več sredstev za obnovitev, če bi bili oproščeni občinskih dajatev.
Freskrba z vodo je tudi v ostalih predelih okraja skoraj povsod z redkimi izjemami izredno slaba; vodovodi ne morejo pokriti vseh potreb. To najboij občutijo v višinskih predelih Istre (okoliš Marezige, Šmarje do Črnega kala), v Brkinih in tudi v večjem delu bivšega sežanskega okraja ni stanje skoraj nič boljše. Začeta so že bila nekatera dela za izboljšanje stanja, n. pr. povečanje vodovoda Ilirska Bistrica. S prečrpavanjem vode v Starodu bi oskrbovali naselja vzdolž ceste od Mučičeve ravni do Kozine in odtod do Divače, vendar deta počasi napredujejo, ker ni zadosti investicijskih sredstev. Zgrajen je bil tudi cevovod s črpalkami od Rihember-ga do Sežane, ki sedaj oskrbuje to mesto z zadostno količino vode, ni pa dosege! svojega namena, namreč, da bi oskrbovali z njo še okoliška naselja. Tudi ta dela so bila ustavljena zaradi premajhnih denarnih sredstev. Vodnih virov nam za zgraditev novih vodovodov ne manjka in kaže, da bo to vprašanje najbolje reševati v okviru Vodne skupnosti. kajti le-ta se bo ukvarjala tudi z vsemi ostalimi vodno-gospo-darskimi vprašanji.
Precej obširna razprava je bila tudi o cenah vode, ki so pri nas zelo različne in ponekod tudi visoke zaradi izredno visokih vzdrževalnih stroškov vodovoda. Tam, kjer ne plačujejo vode po ekonomski ceni,
Št. 42 — 31. avgusta 1956
URADNI VESTNIK
Stran 405
uprave vodovoda ne ustvarjajo potrebnih sredstev niti za vzdrževalna dela. Ta problem narekuje temeljito razpravo, zdi se pa, da ne bo mogoče urediti tega vprašanja z enotnimi cenami, vendar bo možno zavzeti pri določanju cen enotno stališče in kriterije. Svet za gospodarstvo se je tudi strinjal s sklepom kolektiva Okrajnega vodovoda o znižanju cene vodi nekaterim večjim sezonskim gostinskim o-bratom, kot je (o predlagala Okrajna gostinska zbornica.
Zatem so člani Sveta razpravljati o jamstvih za investicijske kredite nekaterim gospodarskim organizacijam; Okrajnemu ijudskemu odboru bodo predlagali potrditev naslednjih jamstvenih izjav: nTURISTw, ANKARAN, za adaptacijo bivšega samostana, 24 milijonov 619 tisoč dinarjev. KMETIJSKI ZADRUGI KNEŽAK 2 milijona dinarjev za nakup tovornega avtomobila, PODJETJU nELEKTRO-KOPERit, za dograditev upravnega poslopja, v znesku 20 milijonov dinarjev, KMET1J-SKI ZADRUGI SV. ANTON, za do-vršitev zadružnega doma 4 milijone 513 tisoč dinarjev in POTOVALNEMU URADU nADRIAn, PORTOROŽ, za nakup štirih avtobusov, 17 miiijonov 300 tisoč dinarjev, PLANINSKI ZVEZI SLOVENIJE, za dograditev planinske koce na Slavniku prediagajo prispevek 370 tisoč dinarjev.
Ob koncu seje so bili, po predlogu komisije za revizijo investicijskih programov, potrjeni naslednji investicijski programi:
Program KMETIJSKE ZADRUGE POSTOJNA, za adaptacijo zajtrkovalnice in slaščičarne, v znesku 1 milijon 082 tisoč dinarjev; program SPLOSNE PLOVBE, PIRAN, za koriščenje sredstev amortizacije za zamenjavo in prodajo osnovnih sredstev, za investicijsko in amortizacijsko vzdrževanje strojne opreme, popravilo kovačnice itd., v znesku 5 milijonov 414 tisoč dinarjev; program TRANSPORTNEGA PODJETJA alNTEREVROPAtt, KOPER, za nakup vozit 2 milijona 413 tisoč dinarjev; program MESTNE PEKARNE V POSTOJNI, za odkup parne peči, v znesku 1,620 tisoč dinarjev; SPLOSNE BOLNICE KOPER, za adaptacijo ginekološkega oddelka, 3,600 tisoč dinarjev; program za ZDRAVSTVENO POSTAJO V SEČOVLJAH 10,342 tisoč dinarjev; program OBČINE IZOLA, za ureditev kanalizacije, 148,922 tisoč dinarjev; tovarne mila MSALVETTlH, PIRAN, za nadomestitev strojev, 1,432 tisoč dinarjev, program za adaptacijo poslovnih prostorov za PROJEKTIVNI BIRO, KOPER, 8,301 tisoč dinarjev, program GOZDNEGA GOSPODARSTVA POSTOJNA 48 miiijonov 99 tisoč dinarjev, za wAVTOPREVOZ<( POSTOJNA 27.013 tisoč dinarjev, program OPEKARNE wRUDAu, IZOLA, za graditev peči, 8,764 tisoč dinarjev, program podjetja HRIBAR, IZOLA, za adaptacijska dela na pomolu i*d., 14,458 tisoč dinarjev, program MIZARSKE-
GA PODJETJA SENOŽEČE, za nakup strojev, 2,218 tisoč dinarjev, program za popravilo prevoznega parka in za manjše adaptacije podjetja nFRUCTUS«, KOPER 10 miiijonov dinarjev, program podjetja uKRASKI ZIDARM, SEŽANA, 3,215 tisoč dinarjev, KMETIJSKE ZA-
DRU KNEŽAK, za nakup tovornega vozita, 3.321 tisoč dinarjev, POTOVALNEGA URADA uADRIAK, PORTOROŽ, za nakup avtobusov, 28,800 tisoč dinarjev in podjetja BAVTOPREVOZR, SEŽANA, za nakup tovornega vozila in vzdrževanje naprav, 7,128 tisoč dinarjev.
Mojstrski in pomočniški izpiti
Izpitni komisiji pri Obrtni zbornici za okraj Koper za mojstrske in pomočniške izpite sta določili za opravljanje izpisov naslednje tri termine v letu:
15.	Januar,
L julij in
lastnoročno napisano prošnjo, kol-hovano s 30.— dinarji državne in 20.— dinarji okrajne takse. Prošnjam za pomočniške izpite je treba pritožiti;
spričevalo o predizobrazbi, učno pogodbo,
1. oktober.
Izpit morajo opraviti samo tistt kandidati, ki bodo 15 dni pred določenim rokom viožiii prošnje z zahtevanimi dokumenti pri obrtni zbornici za okraj Koper, Verdijeva uiica 6.
Mojstrski izpit bodo kandidati s področja okraja opraviii samo pred pristojno komisijo v Kopru, medtem ko bodo pomočniške izpite o-praviii kandidati iz občin Koper, Izoia in Piran v Kopru, iz občin ' Sežana, uivaca m rvoztna v čežani in iz občin Postojna, Hirrska Bistrica ter Pivka v Postojni.
Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje mojstrskega ah pomočniškega izpita, borajo vložiti
spričevalo o končnem izpitu nižje strokovne šole, potrdilo mojstra o prestani učni dobi.
Prošnje za mojstrski izpit pa morajo imeti naslednje priloge:
pomočniško spričevalo, oziroma spričevalo o uspešno končani strokovni šoli, ki daje kvalifikacijo obrtnega pomočnika, potrdilo o dobi zaposlitve kot pomočnik,
podpis strokovne zaposlitve do izpita in
potrdilo o bivanju v zadnjih šestih mesecih.
Pristojbine za izpit mora kandidat piačati pred izpitom.
Obrtna zbornica za okraj Koper
Jesensko priznavanje plemenjakov
Zaradi načrtne usmeritve živinorejske proizvodnje v našem okraju bo, na podlagi Odloka o odbiri plemenjakov, od 3. do 9. eeptembra letos jesensko priznavanje bikov, merjascev in ovnov.
J esensko p ri zna van j e (lic ene i ra-njel plemenjakov bo opravljeno po naslednjem časovnem in krajevnem razporedu:
ob 9.30 uri Ocizla, ob 11. uri Kozina, ob 12. uri Materija, ob 12.30 uri Odolina, ob 15. uri Slivje.
7. septembra 1956 ob 17. uri Pregarje, ob 8.30 uri Obrov, ob 10. uri Hrušica, ob 11. uri Račiče pri Podgradu.
Občina Koper:
3.	septembra 1956
ob 8. uri Križišče — Am ar je, ob 10. uri Puče pri mlinu, ob 11. uri Postaja Koper, ob 13. uri Vanganel, ob 14. uri Marezige, ob 15.30 uri Boršt, ob 17.30 uri Cezarji
4.	septembra 1956
ob 8. uri Valmartn, ob 9.30 uri Črni kal, ob 10.30 uri Osp, ob 12.30 uri Črnotiče, ob 14.30 uri Gračišče, ob 15.30 uri Graden, ob 17. uri Hrastovlje.
Občina Izola:
5.	septembra 1956
ob	8.	uri	Malije,
ob	9.	uri	Korte.
Občina Piran:
ob	11.	uri	Nova vas',
ob	12.	um	Križišče	— Sečovlje.
Občina Kozina:
6.	septembra 1956
ob 8. uri Podgorje,
Občina Divača:
7.	septembra 1956 ob 13.30 uri Rodik, ob 14.30 uri Mlisleče,
ob 16. uri Barka, ob 17. uri Škofije, ob 18. uri Gor. Vreme,
8.	septembra 1956
ob 8. uri Brežec pri Divači, ob 9.30 uri Lokev, ob 11.30 uri Senožeče, ob 12.30 uri Dolenja vas.
Občina Sežana:
11.	septembra 1956
ob 8. uri Sežana — posestvo KZ,
ob 9.30 uri Orlek,
ob 10.30 uri Žirje,
ob 13. uri Vrhovi je,
ob 14.uri Pliskovica,
ob 16. uri Tomaj — posestvo KZ.
12.	septembra 1956
ob 8. uri Grahovo brdo, ob 10. uri Križ pri Tomaju, ob 11.30 uri Kopriva, ob 13. uri Kobdilj,
Stran 406
URADNI VESTNIK
St. 42 — 31. avgusta 1956
ob 14. uri Gornja Branica, ob 16. uri Štjak.
13.	septembra 1956 ob 8, uri Dobravlje, ob 9.30 uri Kazlje, ob 11. uri Vrabče, ob 12. uri P dbrože pri Stnrjah,
Občina Postojna:
13.	septembra 1956
ob 15. uri Razdrto — državno posestvo,
ob 15.30 uri Malo Ubeljsko, ob 16.30 Hruševje — državno posestvo,
ob 17.30 urti Landol — državno potse9ttvo.
14.	septembra 1956
ob 8.30 uri Planina, ob 10. uri Studemo, ob 11. uri Bukovje, ob 12. uri pri Bolku, ob 14. uri KDZ Orehek, ob 15. uri posestvo Prestranek (Bilje),
ob 17. uri Rakitnik.
15.	septembra 1956
ob 8. uri Postajna, ob 9. uri Hrašče — državno posestvo,
ob 10. uri Mali otok,
ob 11- uri ekonomija KZ Postojna.
Občina Pivka:
15. septembra 1956 ob 13. uri Slavina, ob 14. uri Selce, ob 15. uri Petelinjo.
18.	septembra 1956
ob 8. uri Radohova vas, ob 9. uri Bač, ob 10. uri Palčje, ob 11. uri Posestvo Ravne ob 13. uri Dolane, ob 14. uri Mala Pristava, ob 15.30 uri Ostrožno brdo, ob 16.30 uri Dolnja Košana.
Občina litrska Bistrica:
19.	septembra 1956 ob 8. uri Dolenje, ob 9.30 uri Zabiče, ob 10.30 uri Koseze, ob 12. uri Prem,
ob 15.30 uri Knežak.
Odbiro plemenjakov bo odpravila posebna komisija, ki jo je določil Svet za kmetijstvo in gozdarstvo OLO Koper; občinski ljudski odbori in kmetijske zadruge bodo imenovali .svojega zastopnika.
Na priznavanje mora vsak oskrbnik ali rejec privesti plemenske bike dtare. nad eino letto, merjasce stare nad àestt mesecev in nad 10 mesecev stare ovne. Rejcem plemenjakom priporočamo, da privedejo tudi mlajše bike, merjasce in ovne, da jim bo mogla sttrokovna komisija dati mnenje in priporočila o nadaljnji reji.
Rejec ali oskrbnik plemenjaka mora prinesti k licenciranju:
1.	rodovniški izvleček; v kolikor ga nima, naj poizve o poreklu plemenjaka ter ai podatke zapiše.
2.	skočni zapisnik;
3.	potrdilo (pripusJtnice — licence) pristojnega upravnega organa,
da more plemenjaka pripuščati do dneva licenciranja.
Zastopnik občine mora prinesti na primer, kjer se bo opravljalo licenciranje, seznam nad eno leto starih bikov, s- točno označbo prebivališča rejca ali oskrbnika plemenjaka. Ugotoviti mora tudi, koliko plemenskih krav in nad eno letto starih telic odpade povprečno na enega plemenjaka in na plemenjaka v posameznem plemenskem krogu. Le tako bomo mogli dobiti točno sliko o obremenitvah posameznih bikov in potrebah po nakupu novih.
Rejcu, oziroma oskrbniku potrjenega plemenjaka, bo komisija izdala potrdilo — dovoljenje o pripu-ščanju (pripustnico — licenco).
Za bike, ki iz kateregakoli vzroka ne ustrezajo za pleme, bo izdala komisija odločbo, da se v določenem roku skopijo (kastrirajo) ali dajo v zakol. Skopljenje bikov in ovnov se bo opravilo na določenem kraju ob priliki licenciranja.
SPREMEMBE:
Reg b I 150/4
OBRTNO PODJETJE "PEKARNA IN SLAŠČIČARNA PIRAN
se z odločbo Občinskega ljudskega odbora Piran z dne 28. 6. 1956 št. 03/2-2387.1, spremeni v KOMUNALNO PODJETJE "PEKARNA IN SLAŠČIČARNA^
Reg b I 99/2
OBRTNO PODJETJE "BRIVNICA IN CESALNICA IZOLA
Konstituiranje podjetja:
13.4. 1956
Predložitev pravil:
17 . 7. 1956.
Reg I 94/3
"RIBA" RIBIŠKO IZVOZNO IN UVOZNO PODJETJE IZOLA
Konstituiranje podjetja:
26. junija 1956.
Predložitev pravil:
6. julija 1956.
Reg b I 75/4
"SLAVICA« TRGOVSKO PODJETJE Z INDUSTRIJSKIM BLAGOM NA DEBELO KOPER
Nov upravičenec za podpisovanje podjetja:
Frančiška Kaičič, knjigovodja — n a mestnik direk torj a, p odp Isu j e in opravlja vse posle v odsotnosti direktorja.
Reg b I 73/3
"BOR« TRGOVSKO PODJETJE ZA PROMET Z LESOM IN GRAD BENIM MATERIALOM KOPER
se z odločbo Občinskega ljudskega odbora v Kopru z dne 25. 6. 1956, št. 03/2-1710/1, spremeni in glasi:
"BOR« TRGOVSKO PODJETJE Z LESOM, KURIVOM IN GRADBENIM MATERIALOM KOPER.
Poslovni predmet podjetja: Trgovanje na debelo in na drobno z obdelanim in neobdelanim lesom, drvmi, premogom ter gradbenim materialom; posredovanje in komisijski posli; žaganje lesa na lastni Žagi.
Reg b II 59/4
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE "GRADNJE« POSTOJNA
Nov računovodja podjetja je:
Vida Malgay
Izbriše se dosedanji računovodja: Ivan Telič.
Reg b II 83/2
Oskrbnik ali rejec plemenjak bo kaznovan za prekrške:
1.	če ne' pripelje plemenjaka v določenem roku na komi si jaki pregled, z denarno kaznijo od 1.000 do 5.000 dinarjev;
2.	če ne da v določenem roku ako-pii-i plemenjaka, ki ni bil komisijsko priznan za plemenjenje, z denarno kaznijo od 5.000 do 10.000 dinarjev;
3.	če nepriznanega plemenjaka uporabi za pripuščanje, z denarno kaznijo od 8.000 do 10. dinarjev.
Dobri rejci in oskrbniki plemenjakov bodo za pravilno rejo nagrajeni. Podeljene bodo tudi nagrade rejcem starejših plemenjakov.
Občine, kmetijske zadruge, državna in zadružna posestva, državne in zadružne ekonomijte ter privatne rej-tce opozarjamo, da je licenciranje plemenjakov važen zootehnični u-'krep in da bomo pri letošnjem priznavanju plemenjakov najstrožje izvajali zakonske predpise zaradi načrtnega pospeševanja živinoreje.
KROJAŠKA DELAVNICA PIVKA
Vpiše se nov podpisnik:
Malka Rolth, knjigovodja in izbriše:	*
Matka Urbančič.
Reg b II 46/2
KRAJEVNA PEKARNA PIVKA
Vpiše se nov podpisnik:
Malka Rolih, knjigovodja
in izbriše: Malka Urbančič.
ZADRUGE Zadr b I 4/2
KMETIJSKA ZADRUGA z omejenim jamstvom PIVKA Novi čiani upravnega odbora so: Anton Lindič, Pivka 32, podpredsednik,
Alojz Penko, Palčje 32,
Anton Čeligoj, Farje,
Danilo Česnik, Hrastje 39,
Andrej Smrdelj, Petelinje 39, Franc Celhar, Selce 50,
Lovrenc Dekleva, Radohova vas 23
Marija Požar, Pivka 25.
Izbrišejo se naslednji Člani upravnega odbora:
Ivan Žele, Milan Perenič, Ivana Požar, Andrej Žele, Marija Česnik, Ivan Žitko, Ludvik Vilhar.
V neposredni dejavnosti zadruge so:
a)	Poslovalnica Pivka:
Prodaja mešanega industrijskega blaga, živil, gospodinjskih potrebščin, mlevskih izdelkov in semenskega blaga,
b)	Poslovalnica Trnje:
nakup in prodaja mešanega blaga na drobno, tobačnih izdelkov, vžigalic in cigaretnega papirja,
c)	Poslovalnica Selce: isto,
č) Poslovalnica Kal: isto,
d)	Poslovalnica Palčje: isto,
e)	Tržnica Pivka:
Prodaja zelenjave, i) Mlekarna Pivka:
Prodaja in zbiralnica mleka in drugih mlečnih proizvodov, g) Mesnica Pivka:
Prodaja mesa in mesnih izdelkov.
Izdaja in tiska časopisno-zaiožniško podjetje "Slovenski Jadran — Ureja Uredniški odbor OLG Koper — Odgovorni urednik Jože Ropotat
Register
gospodarskih in zadružnih organizacij