ni a nr or
SLEKOVEC ALEKSANDER NAZORJEVA 13, 66310 IZOLA
POŠTNINA PLAČANA PRI POSTI
AS
folo 0RTANDo7jm
(MF) Kaj se prav zares dogaja s to izolsko občino? Smo kot nekakšni roboti: premikamo se, pa nikamor ne pridemo. Povrhu vsega ostajamo brez moči prihodnost je vse bolj nedolčna, zmanjkuje nam optimizma in zagnanosti. V slabih pet kilometrov oddaljenem Kopru pa se dogaja nešteto stvari. Saj ne da se cedita med in mleko, vendar vsaj urejajo ceste, parkirišča, trgovska središča, pretlakovali so staro mesto, spet pripravljajo sejem Primorska razstavlja, obujajo staro mesto, skratka postajajo upravno središče v katerega bomo vsak čas hodili tako kot v Ljubljano ali Trst.
V Izoli pa smo se lotili pretlakovanja ulic brez finančnega kritja in zdaj grozi, da bomo poleti ena sama turistična greznica. Vstopne ceste v mesto so v nemogočem stanju, javno kopališče je brez upravljalca, promenada nad posebno plažo ni dokončana, mesto je svinjsko, polno prahu in najrazličnejše plastike, morje in obala sta zasvinjana kot vedno, parkiranje še vedno nedorečeno in parkirišča neod-dana, turistične prireditve so postale kukavičje jajce, ki se ga podtika najbolj naivnemu, število zadetih mladih ljudi se povečuje iz dneva v dan.
Pri vsem tem pa imamo inštitucije, od občinske uprave do Komunale, komunalnih inšpektorjev in redarjev, policajev, vseh vrst inšpektorjev, turistično društvo, valilnico in komisijo, imamo cel kup ljudi,
ki so plačani zato, da se takšne stvari uredijo. Namesto tega se zdi, da jim je glavna skrb zadržati to varno, lepo, materinsko državno službo, ki morda ni najbolj plačana, je pa zagotovo najbolj oblastna in zanesljiva.
In tako nikogar iz občinske stavbe očitno ne moti, da se po Ljubljanski pretaka odprta gnojnica, nikogar ne moti, da je kontejner za smeti postavljen sredi parka,
nikogar ne moti da še sedaj ni jasno, kdo organizira Praznik pomladi, nikogar ne moti, da po mestu vozijo avtomobilski kamikaze, nikogar ne moti da je izolska mladina totalno brez perspektiv in rešitev. Medtem pa si nekateri ta svet predstavljajo tako-le: Mi smo tukaj. Vložite prošnjo in mi bomo ocenili kaj z njo.
Tudi za nas bo prišel čas, ko bomo lahko ocenili kaj in kako.
INDIANA IONES V IZOLI
Trgovci in stanovalci Ljubljanske in Koprske ter sosednjih ulic so v teh dneh izredno slabe volje, saj so postali ena sama velika žrtev urbanistično gradhinskega kiksa imenovanega pretlakovanje ulic starega mesta. Nihče nima nič proti pretlakovanju, pravijo, toda to so visokostrokovna dela, ki morajo imeti svoj red. V izolskem primeru pa se zdi, kot da hi bili na Golem otoku. Dela se zato, da se dela, vsi predvideni in obljubljeni roki so zdavnaj prekoračeni, izvajalci pa skrivoma priznavajo, da pred novim letom dela ne bodo končana.
Gradbišče je slabo zavarovano, zagotovila izvajalcev, da bodo
dostopi do trgovin urejeni pozabljena, celotna konstrukcija pa menda sploh ni pokrita in tako izvajalec dejansko kreditira izolsko občino, kar pomeni, da tudi s penali za nespoštovanje pogodbe ne bo nič.
Trgovci so še posebej razburjeni, saj se prodaja ni le zmanjšala ampak povsem ustavila, saj je nemogoče pričakovati, da se bodo kupci kot v kakšnem filmu Indiana Jonesa, prebijali do trgovin. Čas takšne navezanosti je minil in zdaj vsak hodi tja, kjer mu najbolj ustreza. Vrstijo se pogovori s krajevno skupnostjo, sledijo peticije na občino, vendar pravega odgovora ni. Trgovci že napovedujejo protiakcije:	neplačevanje
akontacije prometnega davka in neplačevanje najemnine. In kam bo pripeljalo takšno vojskovanje nesposobnih in nebogljenih?
V tej številk
- PUNTA POD RUŠO
- TURIZEM DO MRAKA
- PALICA	)E
LEPA
Izolo bo od četrtke, 19. mo ja od 11.00 ure lepša za okoli 2.000 mladih cvetic.
Tudi letos, že tretje leto zapored, so namreč v Agrarijini PURISIMI vzgojili enoletne lončnice, ki jih bo "minister za turizem" v Izolskem IS, Branko Simonovič , pred uredništvom Man-drača delil izolskim gospodinjam in vsem tistim, ki jim ni vseeno, v kakšnem mestu živimo.
Istočasno pa je v uredništvo prišla ideja, da bi v Izoli razpisali tekmovanje za najlepše urejeno fasado in hišo nasploh. Ideja je tukaj, zdaj jo mora le še kdo prijeti za roge.
 m
PRIZNANJE PESNIKU EDELMANU JURINČIČU
EDELMAN J U R I N Č I Č
&&0MÌ	hvk
'"“N 1 C"	51 S K i
Letos so gospodje na oblasti zelo radodarni s podeljevanjem nagrad kulturnim delavcem.
Nagrado sklada ALOJZA KOCJANČIČA je namreč poleg Šavrinke KOZANE KOŠTIAL prejel tudi slovenski istrski pesnik EDELMAN JURINČIČ za posebne dosežke pri oblikovanju, raziskovanju in ohranjanju kulturne identitete Istre.
Njegova zasluga je torej odkrivanje in ohranjanje kulturne identitete Istre, kar je zlasti izraženo v njegovih literarnih delih. Poleg tega je v preteklih letih veliko prispeval k oživljanju Društva slovenskih primorskih pisateljev in k izhajanju revije FONTANA. Jurinčičeva zasluga pa je tudi, da je v pesmih, pisanih v knjižni slovenščini, polnopravno uporabil narečne
istrske izraze, kot: Štirne, fontane, kon-fini, pergole, mora, šagra, škure, korone, ronki itd.
Njegova vztrajnost in doslednost pesniškega izraza pa sta tudi močno vplivala na mlajšo pesniško generacijo, ki je z navdušenjem sprejela pesniške refleksije osredotočene na težaško delo kmetov in ribičev, dveh različnih svetov, nad katerima so se vrsto let vili "črni oblaki".
Gregorčičeva 38 Izola
PRODAJA KOZMETIKE IN GOSPODINJSKIH PRIPOMOČKOV
Srednja gostinska in turistična šola Izola
Šolsko leto bomo na Srednji gostinski in turistični šoli in v Domu učencev zaključili z več prireditvami, na katere vabimo tudi druge.
Zvrstile se bodo vsak četrtek v tednu.
V četrtek, 12. maja bo ob 19. uri zaključni kviz, ki ga prirejajo v Domu učencev.
Še prav posebno zanimivo pa bo 19. maja na modni reviji za mlade, kjer bo modni atelje Origano iz Ankarana pokazal zadnjo kolekcijo oblačil za mlade. Modna revija bo na prostem, na ploščadi pred restavracijo šole ob 19. uri.
Zadnji četrtek v mesecu, 26. maja pa bo nastopila igralka Jerca Mrzel s koncertom uglasbene poezije Kajuha in Brechta. Koncert bo ob 10. uri v restavraciji šole.
KRAŠKA KOPRIVA NE POZEBE
(80-letnica mladinske pisateljice Brane Jurca)
Verjetno na slovenskem ni otroka, ki ni prebral vsaj eno delo izredno priljubljene pisateljice BRANKE JURCA. Njena ustvarjalnost je v celoti posvečena mladim bralcem, pravljičnemu svetu otrok, ki še ne poznajo grdobij in hudobij odraslih. Že za prvo knjigo RODIŠ SE SAMO ENKRAT je prejela precej priznanj, nato pa so knjige sledile kot po tekočem traku. Iz prvega obdobja velja omeniti zgodbe, ki so izšle v knjigi BRATEC IN SESTRICA. V kasnejšem obdobju se je lotila pubertetniške tematike (UHAČ IN NJEGOVA DRUŠČINA, VOHLJAČ, KO ZORIJO JAGODE itd.) in napisala več kot 35 del mladinske proze. Veliko njenih knjig je bilo prevedenih v ruščino, češčino, poljščino, moldavščino, nemščino, hrvaščino, srbščino in lužiško srbščino, kar je že samo po sebi zgovoren dokaz njene priljubljenosti tudi izven naših državnih meja. Nenazadnje velja omeniti, da je vrsto let urejala CICIBANA in revijo OTROK IN DRUŽINO, ter da so njeni obiski v knjižnicah enkratno doživetje za otroke, ki šele "vstopajo" v življenje oziroma "zorijo" kot jagode.
ao
&&& težite	a
lf£> JU» uatefl®
Kljub zavidljivi obletnici vledimo razvoju fotografije.
EXPRESS RAZVIJANJE IN IZDELAVA BARVNIH FOTOGRAFIJ
Verjetno mnogi ne vedo, da orno med prvimi v Sloveniji in prvi na Primorvkem razvijali barvne filme m izdelovali barvne fotografije. To omo dovegli z lavino tehnologijo, pra vimi malimi izumi. V Ciuhi elektronike pa orno izkoristili znanje drugih m ve vrhunvko opremili za izdelavo barvnih fotografij.
In kaj zmoremo? Vve, od fotografij za dokumente, portretnih fotografij, in fotoreportaž v pomembnih dogodkov (poroke, rojvtni dnevi, obhajilo, birma itd.) do reprodukcij v tarili fotografij, razvijanja vveh vrvt barvnih filmov m diapozitivov.
Hvala vvern, ki v te nam zvevli vva La leta.
Dora Benčič
KO TRAJA SOLA JE NAJLEPŠE MISLITI NA POČITNICE
ZVEZA TELESNOKULTURNIH DRUŠTEV OBČINE IZOLA
ORGANIZIRA LETOVANJE-KOLONIJO ŠOLSKIH OTROK V ŠOLSKIH POČITNICAH
KDAJ
KJE
CENA
Otroci od l.do 4.razreda osnovne šole od 18.do 28..iuli.ia
Učenci od 5-do 8.razreda pa od ?8.julija do 1.avgusta
Tabor športne unije Slovenije v MOZIRJU v Savinjski dolini
Cena kolonije s prevozom znaša 13.200 sit, vključuje pa 7 polnib penzionov in prevoz.
Na Zvezi telesnokulturnih društev Izola v Kraški 1, vsak dan od 8.do 10.ure ter vsak ponedeljek in sredo od 16.do 18.ure.
Ob prijavi se vplača 3000 sit akontacije,rok prijave je do 18.maja
INFORMACIJE
na sedežu Zveze telesnokulturnih društev Izola vsak delovni dan od 8.do 13.ure,tel 61-ol3
PRIJAVE
B L J E N I
V ZELENO MOZIRJE
M.
Adriatic
Vem, tla mi bo ob «trani stala dobra zavarovalnica
>
Izola
Drevored I. maja 4A Tel.: 066/67-050
VSE FOTOGRAFSKE STORITVE
UKmmotoMut
VÌIHN
IZDELAVA VIZITK
mmvmumm
nmmmm
PRODAJA FOTOALBUMOV
Veselimo se Vašega obiska.
Študent naj bo!... so reku.
Študent in poslovnež naj bo!...
smo rekli v
Splošni banki Koper
in se odločili ponuditi možnost sodobnega poslovanja s Tekočim računom, z bankomatom, z ACTIVO...
Dijaki in študentje,
vse ugodnosti in podrobnosti Vam bomo razložili v katerikoli naši enoti.
Obiščite nas!
splošna banka koper
* DAMSKE IN MOŠKE TORBICE, DENARNICE, PASOVI, ETUII ZA (KOZMETIKO, DOKUMENTE, OČALA, ČEKOVNICE, KLJUČE, VIZITKE )
* POTOVALNI IN POSLOVNI KOVČKI, CEKARJI, STENSKE URE IN VELIKO DRUGIH UPORABNIH DARIL
TEL. 67-188
ZA DOSEDANJE ZAUPANJE SE VSEM STALNIM STRANKAM LEPO ZAHVALJUJEMO. NOVE STRANKE PA LEPO VABIMO NAJ SI OGLEDAJO NAŠO PONUDBO
MANDRAČ je tednik KS občine Izola Naslov: Veliki trg 1, 66310 Izola, tel/fax.:066/61-139 Predsednik časopisnega sveta: Zorka Sosič Glavni in odg. urednik: Drago Mislej
Uredništvo: 1). Mislej, V. Ostrouška, N.Zajc, T. Ferluga, Orlando H. (fotoreporter), E. Sahbaz, I. Vrtnik-Blaško, 1. Knez, S. Gabre Tehnični urednik: Davorin Marc Tednik izhaja v nakladi 6000 izvodov, cena 0 Sit.
Založnik, elektronski prelom: GRAFITI' LINE, doo Izola, 61-139 l isk: Pigraf Piran
A~>tc/an DzuŽlna (PRI PEKARNI GREGORIČ )
uim7
GORTANOVA 2. IZOLA
PRAZNIK POMLADI BO!
Tradicionalni in neuničljivi praznik pomladi bo tudi letos in sicer v soboto in nedeljo 28. in 29. maja. Osrednje prizorišče bo ob mandraču, zabaviščni park v izmeri 2000 m bo na parkirišču pri ladjedelnici, kjer bo takrat potekal tudi sejem PRONAUTICA 94. Na Velikem trgu se obeta bogat program: V soboto KARAOKE TV Koper in RITMO LOCO. V nedeljo nastop Romane Kranjčar, Cantapiccolo, koncert črnskih duhovnih s kvartetom 7+ in 3 Big Band Orchestra. Poleg tega še tekmovanje natakarjev, prikaz ribiških spretnosti in vesele igre.
Oba dneva bo akademski slikar Janez Matelič na prostem tiskal grafike v akciji: 1000 grafik za 1000 Izolanov.
TURISTIČNA VALILNICA ODPIRA VRATA
Še pred tradicionalnim Praznikom pomladi bo odprla vrata Turistična valilnica, ki ima prostore na Sončnem nabrežju št. 4. V na novo urejenih prostorih bo delovala Turistično informativna pisarna (TIP), kjer se bodo v sodelovanju z OKTPS zbirale in posredovale turistične informacije o Izoli in Obali ter Krasu. V ta namen je prav danes izšla prva številka tedenskega informativnega lista z imenom TIP, ki v štirih jezikih prinaša informacije za domače in tuje turiste.
V pripravi pa je tudi katalog zasebnih sobodajalcev, kakršni so v navadi v vseh turistično razvitih deželah in krajih. Barvni katalog po posebej primerno gradivo za sejme v pripravi na naslednjo turistično sezono. Zasebni sobodajalci bodo povabila k sodelovanju v pripravi kataloga prejeli v naslednjih dneh.
m.	^
L.	■
■
r-
NEKOČ SO ŽIVELI RIBICI
Dr. Goran Filipi : Zgodovina "lesenega" ladjedelništva 3. del
VPLIV BENETK
V Vlil. stoletju, sočasno z vzponom hrvaške in neretvanske pomorske sile, se je pričela razvijati Venecija. Že v X. stoletju je Venecija pritegnila obalna istrska mesta,predvsem zaradi oskrbe svojih ladjedelnic z lesom, ki ga v okolici Benetk ni.
Začetki beneškega ladjedelništva segajo v davne čase; oblikovalo in izpopolnjevalo se je pod vplivom dosežkov narodov s katerimi so Benečani imeli stike. Do IX. stoletja so imeli beneški ladjedelničarji vzor v Bizancu, a so proti koncu stoletja začeli izdelovati lastne tipe velikih ladij. Že v istem stoletju so beneški mojstri presegli svoj vzor. Edine tekmece so Benetke imele v drugih italijanskih mestih. Razvoj pomorstva v Benetkah je v naslednjih stoletjih bistveno pospešil vpliv Serenissime ob jadranskih obalah.
9. junija 1409 so Benetke od neapeljskega vladarja odkupile mesto Zadar skupaj s pravicami do Dalmacije. Leta 1420 so priznala oblast Benetk tudi mesta Trogir, Split in Kotor ter otoki Brač, Hvar in Korčula. Na ta način je imela Venecija v lasti celotno dalmatinsko primorje, razen območja reke Neretve, ki ga je zasedla pozneje, leta 1481, in Dubrovniške republike, ki se je leta 1467 učinkovito zaščitila od beneškega osvajanja tako, da je izprosila zaščito pri Turkih. To so časi ogromnega vpliva beneškega ladjedelništva na ladjedelništvo vzhodne jadranske obale, čigar razvoj je odslej popolnoma odvisen od pomorske politike Benetk.
Do leta 1420, ko Serenissima na vzhodnem Jadranu še ni imela toliko moči, ni bilo za vzhodnojadranske ladjedelničarje praktično
nobenih omejitev, le da svojih ladij niso smeli prodajati tujcem brez posebnega dovoljenja Benetk. Žaradi velikega povpraševanja se je ladjedelništvo v vzhodnojadran-skih središčih zelo lepo razvijalo. Na ta razvoj so vplivali tudi bogati in kakovostni gozdovi v zaledju. V XV. stoletju pa se je pomorska politika Beneške republike bistveno spremenila. Hude restrikcije so se stopnjevale in je ladjedelništvo vzhodnih jadranskih mest zabredlo v težko krizo. Leta 1502 je beneški Senat sprejel rezolucijo, ki prepoveduje vsem dalmatinskim ladjedelnicam izdelavo ladij iznad 200 starov nosilnosti - za kršilce odloka, so bile predvidene stroge kazni. Od tedaj so v Dalmaciji izdelovali le manjša plovila ali pa popravljali beneške galeje. Tako stanje je trajalo do leta 1623, ko so ukinili to prepoved.
Zaradi pomorske politike Beneške republike se na severnem Jadranu ladjedelništvo dolgo ni moglo razviti: dejavnost je omembe vredna le v Senju.
POMEN KORČULE
Poglavitna ladjedelniška središča na vzhodni jadranski obali so bila Senj, Hvar, Vis, Korčula, Trogir, Split, Dubrovnik in Kotor. Najbolj znane in cenjene ladjedelnice so bile na otoku Korčuli. Praktično je edino Korčula uspela preživeti 120-letno beneško zatiranje dalmatinskega ladjedelništva in se celo razviti. Ker je Korčula zelo pomembna za širjenje ladjedelniške obrti proti severu, se bomo malo poglobili v njen razvoj.
V najstarejših časih je bila Korčula najprej močna utrdba ilirskih gusarjev, pozneje pa
neretvanskih. Najbrž so oboji svoje ladje gradili na tem otoku, ki je bil zelo bogato poraščen z gozdovi. Prvi mojstri s Korčule se v pisnih virih omenjajo šele v XIV. stoletju, vendar pa lahko domnevamo da jeladjedel-ništvo na otoku sega v mnogo starejše čase. Intenzivnemu razvoju ladjedelništva na Korčuli lahko sledimo od XV. stoletja dalje. Spodbudo najdemo v cvetenju dubrovniškega ladjarstva, ki mu lokalno ladjedelništvo ni bilo več kos. V XV. stoletju se v pisnih virih pogosto omenja dejavnost ko-rčulske ladjedelnice (škvar), slava njenih delavcev pa je dosegla tudi Benetke in celo Turčijo.
Kot smo že povedali, je Korčula, za razliko od drugih dalmatinskih mest, najlaže prenesla prepoved iz leta 1502, ki je celih 120 let dušila ladjedelniško dejavnost vzhodnojad-ranskih mest. Kljub prepovedi, se je naša obrt na Korčuli uspešno razvijala in je postala najbolj znana in najpomembnejša na vzhodnem Jadranu. Do rahle krize je prišlo šele leta 1526, ko je Dubrovnik zgradil ladjedelnico v Gružu in je bilo Dubrovčanom prepovedano naročati ali popravljati ladje v Korčuli.
Leto 1623 je zelo pomembno za zgodovino korčulskega ladjedelništva. Tedaj so se otoški mojstri združili v stanovsko zadrugo "Banka sv. Jožefa". Statut združenja so istega leta potrdile beneške oblasti; in še celo dovolile korčulskim mojstrom izdelavo ladij neomejene nosilnosti. Tako je imelo korčulsko ladjedelništvo bistveno boljše pogoje za razvoj od drugih primorskih mest. Od XVII. stoletja uporablja tudi Serenissima korčulsko ladjedelnico za lastne potrebe.
mm*
M
à
Občinski možje bodo zamenjali avtopark, naš fotoreporter pa je odkril, da so zaposlili tudi novega službenega šoferja.
Po znanem zvoniku v Pisi smo dobili drugo svetovno arhitektonsko čudo. Cre za izolski carinski pomol za katerega pravijo, da se bo zrušil brez tuje pomoči.
Če sta dve stale palle di P. Coppo. Na fotografiji je palla di Pietro toppo
Rezervni urednikTomaž Ferluga: Kateri idiot je sestavil to stran.
Pozdrav iz Ljubljanske ulice
POZDRAV IZ CAMPA »JADRANKA"- IZOLA
Pogled iz kortežanskih otrok iz Kort na Korte.
mmmrn
Frizerski salon za gospoda: BULDOŽER
Bog je visoko in vzpon do njega naporen. Tile možje so blizu cilja.
V soboto, 7. 5., so pele palice, ki so jih vihteli člani morskošportnega ribolovnega kluba "Menola Izvedli so namreč prvo izbirno tekmovanje za državno prvenstvo članov s čolna s palico. Nastopilo je 14 tekmovalcev na sedmih čolnih.
Pokazalo se je, da so si v klubu izbrali pravo ime, saj je bila večina ulovljene ribe ravno menola. Potrdili pa so tudi sloves Izolanov, ki so od zmeraj veljali za dobre ribiče, saj je 12 članov kluba, ki so vztrajali do konca, v par urah nalovilo 41 kg rib.
Najuspešnejši so bili:
1. Boris Šukljan,
2. Savo Bembič,
3. Zvone Crgurovič.
Ves čas tekmovanja je bilo, kot se za prave ribiče spodobi, zelo veselo. Padale so šale in opazke vseh vrst. Edino menolam ni bilo do smeha, saj so reve po končanem tehtanju, (1 gr ribe je pomenil eno točko) morale končati na roštilju, ki ga je pridno, že prej pripravil dežurni ribopekač Iko. Tehtanje in slavje ulova je potekalo na terasi hotela Marina, ki je mojstrom ribolova rade volje priskočil na pomoč. Kvaliteto ribolovne opreme pa je motrilo budno oko Lax Fish marketa. V klubu zaenkrat še niso iskali sponzorjev a glede na dobre ideje, ki jih imajo za delovanje v bodoče, jih bodo morda že v bližnji prihodnosti rabili. Tako kot tudi posluh naših občinskih mož, saj gre ne-navsezadnje za Izolo in njeno predstavitev okolju in ljudem, ki nas bodo obiskali. A o tem drugič saj njihove ideje zaslužijo kaj več, kot zgolj par vrstic.
Tekst in foto: I.V.B.
Tako pa Kameleoni (Marjan Malikovič) lovijo kalamare. Ajajajajaj...
Če ne bi bilo bivših političnih	To so bili "ta glavni". Desno pa
tovarn, kilo bi da! tute /a ribolov?	najbolj "ta glavni", Vlado Štrukelj.
Takole so stehtali zmagovalce, pravzaprav njihove žrtve.
lirkinci s Prega rja so se nekaj trudili a jim tekočina okrog čolna ni posebej ugajala
Pni so za vsak slučaj imeli večji čoln, da ne hi zmanjkalo prostora za plen.
dobro, da ribarnico odprejo dovolj zgodaj, so rekli nekateri.
*
NOGOMET Znaki bolezni ali znaki zdravljenja?
Izolski nogometaši so na nedeljskem gostovanju v Ajdovščini očitno prestopili mejo tolerantnosti uprave, morda pa tudi navijačev. Poraz proti povprečni ekipi Primorja, ki se krčevito bori proti izpadu iz lige je toliko bolj boleč, ker Izolani niti na trenutek niso bili dorasli nasprotniki domačinom, ki so jih nadigrali tehnično, taktično in predvsem z borbenostjo. Prvi polčas so še nekako vzdržali, potem pa je prišla do izraza slaba telesna pripravljenost in neresno delo nekaterih igralcev, ki so enostavno premalo pripravljeni za naporno prvoligaško tekmovanje.
Pri vsem tem je najbolj zanimivo to, da igralci menda redno prejemajo plačo ali kakorkoli se že temu reče, da ima trener Žlogar podporo uprave, vendar gre voz nezadržno navzdol. Pot do resnega, urejenega, legalnega in predvsem realnega delovanja nogometnega kluba je očitno dolga in polna težav.
Da je temu tako priča tudi sk lep Upravnega odbora kluba, ki je na sestanku po srečanju v Ajdovščini izrekel podporo trenerju Žlogarju, hkrati pa izrekel še dva suspenza. Prejela sta jih standardna igralca: Perkat in Ružnič. Tako sta se pridružila Čučku, ki je še vedno v suspenzu.
V soboto 14. maja ob 16.30 bodo (očitno zelo pomlajeni) Izolani igrali na domačem stadionu z moštvom Živil iz Naklega,
VESLAČI PLUS
mm.
vmm.
tmm.
	
	
Sobota, 14.5. ob 16.30 STADION IZOLA IZOLA:ŽIVILA
Črni vikend mladih selekcij
Prejšnji konec tedna je bil za vse izolske selekcije izredno neuspešen, saj so izgubili vsi, od članov do starejših pionirjev, le mlajši pionirji so zmagali v Dekanih in se povzpeli na vrh prvenstvene lestvice. MLADINCI IZOLA:DRAVA (Ptuj) 2:3
S tem porazom so izolski mladinci zdrsnili na 12. mesto prvenstvene lestvice 1. slov. lige za mladince
KADETI - IZOLA:DRAVA 0:3 (prekinj. v 80 minuti)
Ko je dokaj nezanesljivi sodnik Spasojevič izključil še petega domačega igralca je seveda odpiskal tudi konec tekme.
ST. PIONIRJI IZOLA:PIRAN 0:2
V tekmi s vrstniki iz sosednje občine so izolski starejši pionirji zapravili prvo mesto na lestvici.
Ml.PIONIRJI JADRAN Dekani:IZOLA 1:5
PRIMORSKA LIGA
ŽELEZNIC AR: AVTOPLUS Korte 1:0 (0:0)
Igralci iz Kort v Divači niso razočarali. Ravno nasprotno, bili so povsem enakovredni domačinom, ki so si zmago prislužili le z izredno borbenostjo. Gostitelji so dosegli zadetek osem minut pred koncem tekme. Najboljši pri Kortežanin je bil vratar Prodan.
VESLAŠKI USPEHI NA DUNAJU IN V TRSTU
Mlajši mladinci izolskega Arga Galeba so na veslaški regati na Dunaju dosegli svojevrsten uspeh. Posadka četverca s krmarjem (Danijel HRVAT, Maks VONČINA, Dejan ZOLCAR, Zoran JOVIČIČ in Zoran TOMIČ), je v spremstvu trenerja Iztoka Butinarja premočno zmagala, isti veslači pa so potem nastopili še v dveh dvojnih dvojcih in osvojili 1. in 3. mesto.
Na regati ob 90 letnici tržaškega veslaškega kluba NETTUNO pa so v konkurenci 250 veslačev iz 16 klubov izolski pionirji in mlajši mladinci osvojili pet prvih, sedem drugih in osem tretjih mest ter pokal najuspešnejše tuje ekipe.
JUTRI ZAČNE JADRALNI MATCH RACE
O tekmovanju jadralcev za državno prvenstvo v match raceu nismo dobili nobenih obvestil, tako da lahko postrežemo le z informacijo, da bodo tekme v petek, soboto in nedeljo v Izolskem zalivu. V primeru slabega vremena bodo jadrali še v ponedeljek. Kandidati za Končno zmago pa so: Dušan Puh, Mitja Kosmina in Samo Potokar.
ROKOMET Prvi poraz Izole Kranj B:lzola 23:20 (11:11)
Po štirinajstih zaporednih zmagah je ženska ekipa izole prvič klonila v Kranju. Proti borbenim domačinkam so Izolanke igrale vse preveč rezervirano in neučinkovito in rezultat je bila prvi poraz v tem prvenstvu. Izolankam tako ne bo uspelo zmagati prvenstva brez izgubljene točke, še več, močno se bodo morale potruditi, da v zaključku prvenstva ne zapravijo vsega kar so do sedaj naredile. Na lestvici še naprej vodi Izola s petimi točkami naskoka pred ekipo Polja iz Ljubljane.
V soboto 14.5. igrajo Izolanke doma z ekipo Olimpija B in z morebitno zmago bi si teoretično že zagotovile prvo mesto in s tem vstop v enotno prvo državno ligo. Za Izolo so igrale : ZALOVIČ., LAKOŠELjAC B., HODŽIČ, TIČIČ, MATAHLIJA, MARKULIČ,LAKOŠELjAC P., VIDMAR, NADAREVIČ, STUBELj . ŠMITRAN,
Starejše deklice lzola:Piran B 43:10
V prvenstveni rokometni tekmi za starejše deklice je ekipa Izole visoko premagala oslabljeno ekipo iz Pirana. Za Izolo so igrale: Kutin, Hodžič 13, Nadarevič 4, Šmi-tran Danjela 2, Kovljenič 7, Smerdu 6, Šmitran Dražena 8, Leksič, Šmitran Zvezdana 2, Simonovič 1, Kofalt in Fabjančič.
VELIK USPEH MLAJŠIH DEKLIC DRUGE V FINALU DRŽ. PRVENSTVA
Na finalnem turnirju državnega prvenstva za mlajše deklice na Škofijah je ekipa Izole dosegla imetiten uspeh in po dramatičnih bojih osvojila odlično drugo mesto. Na turnirju je zmagala ekipa iz Žalca pred Izolo, Mlinotestom (Ajdovščina) in domačinkami Burjo. Izolanke so prvo tekmo z Žalcem igrale z veliko tremo in izgubile z rezultatom 9:13 čeprav so med tekmo imele možnosti tudi za boljši razplet. Z rezultatom 11:11 se je nato končala tekma med Izolo in Ajdovkami. V zadnjem dramatičnem srečanju so Izolanke z borbeno kolektivno igro zasluženo premagale Burjo z rezultatom 12:10.
Ker sta ekipi Mlinotesta in Izole imele enako število točk sta morali izvajati še sedemmetrovke. Tu so se Izolanke bolje izkazale in zmagale s 3:2 in tako osvojile drugo mesto. Tako je ekipa mlajših deklic, ki jo vodi prof. Duška Čuk uspešno zaključila sezono in drugo leto zapored osvojila 2 mesto v državi.
DRUGO MESTO SO OSVOJILE: MERIMA ZEjNIČ, MARLEN LAZAR, jASNA RATOŠA, HANA ŠKRBEC, MI]A BOŠNJAK, IRMINA ZEJNIČ, BILJANA ŠMITRAN, TAŠJA ČOK, MOJCA STUBELJ, TANJA ADAMIČ, SNEŽANA ZELJKOVIC, PETRA BOŽIČ
PTT's NOT DEAD je vaša rubrika, spoštovani bralci. V njej objavljamo vaše odgovore, mnenja in reakcije na zapise v Mandraču ali dogodke okrog nas. Po sklepu časopisnega sveta prispevki za to rubriko ne smejo biti daljši od 45 tipkanih vrstic, morajo pa biti podpisani in sploh v skladu z ustrezno zakonodajo.
Naš naslov je: Mandrač, Veliki trg 1, 66310 Izola, telefon pa 066/61-139
KLUB STARŠEV SPET SPRAŠUJE
Zakaj ni odgovora na naše vprašanje, kaj bo s prometom okrog šole (ulica oktobrske revolucije, drevored 1. maja)? Odgovor še čakamo...Pričakujemo in zahtevamo ga čim-prej.
Na željo velikega števila staršev želimo vedeti, kakšna je perspektiva popolne osnovne šole (od 1. do 8. razr.) v Kortah. Starši in predvsem otroci so s sedanjo obliko dela zelo zadovoljni in si vsi želijo, da bi vseh osem let ostali v tem okolju. Veliko število staršev otrok, ki sedaj hodijo v mestno šolo V. Šmuc, bi želelo vključiti svoje otroke v to šolo.
Klub staršev se lepo zahvaljujejo gospe Silvani iz papirnice PIKA, ker je darovala paket družabnih iger za prvošolce, ki obiskujejo podaljšano bivanje.
Klub staršev za boljšo šolo Izola Pittonijeva 2, Tel.:65-311
IZJAVA TEGA TEDNA V mestu z nasmehom si želimo šolo in ravnatelja z nasmehom.
NASTOP KITARISTKE
Učitelji in učenci glasbene šole smo v sredo, 4. maja v svoji sredini gostili kitaristko Kseniji Bizjak. Ksenija Bizjak prihaja iz Ajdovščine in študira kitaro na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri prof. Andreju Grafenauerju. Letos bo zaključila študij v Sloveniji in ob tej priliki se nam je predstavila s svojim diplomskim programom. Prisotni smo imeli priložnost uživati v lepoti
kitarskega tona, ki je v prekrasnem, predvsem pa izredno akustičnem okolju baročne koncertne dvorane Besengijeve palače prišel do svoje polne veljave.
Mlada glasbenica je zlasti v drugem delu s skladbami Villa-Lobosa, Srebotnjaka in Morena-Torrobe dokazala svojo veliko muzikalnost in že kar zrelo interpretacij o. Talent torej, ki se bo prv gotovo še razvijal! Kseniji Bizjak želimo veliko sreče pri diplomi in na sprejemnih izpitih na Dunaju!
Darinka Jug
REZULTATI OBČINSKEGA TEKMOVANJA MLADIH MATEMATIKOV OŠ VOJKE ŠMUC
Istočasno so se pomerili v matematiki najboljši osnovnošolci v državi. Najuspešnejši med njimi na OŠ Vojke Smuc so bili:
8. razredi:
1. MARTIN MILANIČ
2. ŽIGA MAZI
3. ALEN OBLAK 7. razredi:
1. MARTINA KLARIČ
2. MATEJ PALČIČ 6. razredi:
1. SAMO GRGUROVIČ
2. MOJMIR TULJAK
3. PETER REPEK
4. SKOK ALEKSIJ
5. ANA JOVANOVIČ
6. NANIKA KOKALJ
7. SAŠA KLOBASA
Ti učenci so dosegli srebrna Vegova priznanja in tudi nagrajeni bodo, saj so nagrade prispevali Mehano, Kompas Portorož, Zavarovalnica Triglav, LB Splošna Banka Koper, papirnica Pika Izola, Nautilus in Bravos Ankaran.
ČESTITAMO !
UČITELJI MATEMATIKE IZ OŠ VOJKA ŠMUC
BREZPLAČNI MALI OGLAS
PRODAM
Rabljeno pohištvo -komplet.
Po zelo ugodni ceni !
Alietova 18, 1. nadstr. (Gunjač)
S
RIBIŠTVO IN TRGOVINA d.o.o. tel.: 65-580
Dnevno sveža riba in školjke
SI I K/\
PROMET V. DfKFKEMlCnirfAMI
dipl. oec.
Ivan Konstantinovi«;
Sončno nabrežje 14 66310 IZOLA tel./fax. 066/63-211
PRODAJA - NAKUP - ZAMENJAVA
ive'videti lepši
g
BIIZ0M Ljubljanska 24,Tel.: 066/61-403
•	-.v-	•	•
wMfr
Na torkovi redni seji izvršnega sveta so člani spet obravnavali prispele prošnje o podaljšanju obratovalnega časa gostinskim lokalom. Ponovno sta prispeli prošnji o podaljšanju obratovalnega časa lokala Ganoni Kava Bar in Kava Bar Krog oba lokala iz Dantejeve ulice. Izvršni svet je neusmiljen in lokaloma podaljšanja urnika ne dovoli. Svojo neusmiljenost izvršni svet utemeljuje z razlago, da sta omenje-	__________________________________________________
na lokala v strnjenem	mestnem
naselju.
Odločitev vlade gre razumeti, razumeti pa gre tudi gostince, ki prav od poletja največ pričakujejo in njihova vloga se nanaša le na poletni čas. Tudi letos je na slovensko obalo pričakovati vsaj takšen naval turistov kot lani (najbrž pa še večji) in gostje na dopustu ponavadi he gredo spati že ob 23-ih. S tega vidika je vladina odločitev le nekoliko preveč konservativna.
Sicer pa ponekod že dobro vedo, da turistični denar in nočni mir ne gresta ravno skupaj.
(TF)
WELCOME TO
CLUB
aktivne počitnice ( v angleščini ali nemščini i
PUNTA POD RUŠO
Četrtkovo zasedanje skupščine so delegati le delno vzeli zares. Pod streho jim je uspelo spraviti le skupno zasedanje zborov, na katerem so sicer sprejeli dve pomembni oddločitvi. Zasedanje posameznih zborov pa so prekinili, ker ni bila zagotovljena sklepčnost. Svojo nalogo je v celoti opravil le zbor združenega dela. Na skupnem zasedanju so poslanci sprejeli zahtevo, ki se nanaša na status izolske občine v bodoči lokalni samoupravi. Izolska skupščina zahteva status mestne občine, saj izpolnjuje vse detalji-rane pogoje, ki jih je za pridobitev tega statusa določil državni. Povrh vsega je imelo mesto Izola v obsegu današnje občine status mestne občine že od konca srednjega veka naprej, saj izolski najstarejši mestni statut izvira iz leta 1360. Izolska skupščine pa je pri Državnem zboru Republike Slovenije vložila še zahtevo, da se izolski občini dodeli poseben status po 26. členu Zakona o lokalni samoupravi zaradi zagotavljanja pogojev in pravic avtohtonega prebivalstva italijanske narodnosti in izpolnjevanja obveznosti države Slovenije in mestne občine Izola, ki izhajajo iz ustave in se tičejo narodnostno mešanih območij.
Kot vse kaže, pa se bo spet zapletlo pri urejanju prostora. Sporen je namreč Ureditveni načrt Pri Svetilniku. Ali bolje povedano, v samem načrtu je sporna podzemna garaža, ki bi jo gradili ob robu mesta, na Svetilniku. Vložen je namreč bil amandma na predlog odloka ureditvenega načrta, po katerem se garažna hiša ne bi gradila. Izdelovalci načrta so sicer povedali, da je načrt kompromis med željami in zmožnostmi, vendar nekateri o nujnosti garažne hiše "na koncu otoka" niso prepričani. Na razplet v zvezi s Svetilnikom bo torej potrebno počakati vsaj do naslednjega sklica skupščine, ali pa morda še več.
(TF)
NOV GOSPODAR VRTNARIIE
Na javni razpis Za oddajo izolske vrtnarije v najem se je prijavilo 6 kandidatov. Osnovni pogoji najema so bili zaposliti dva delavca, plačevati vse stroške, ki bremenijo vrtnarijo, odkupiti vse zaloge dendrološkega materiala. Minimalna mesečna najemnina je bila 2500 DF.M mesečno. Po krajši razpravi je komisija za oddajo vrtnarije v najem ugotovila, da je najugodnejši ponudnik koprsko podjetje Cedra d.o.o.. Podjetje nudi najemnino v višini 3000 DEM mesečno, direktorica podjetja pa je bila zaposlena na Komunali Izola kot vodja vrtnarije. Od izolskih podjetij sta se na razpis prijavila semenarna Agrovem in cvetličarna Orhideja. Izvršni svet se je z ugotovitvijo komisije strinjal in soglašal z oddajo vrtnarije Cedri d.o.o..
Edina investicija za katero se zanesljivo ve, kdo jo bo plačal in ki bo končana v dogovorjenem roku. Sicer pa na VEKŠU velja: Kdor ne zna poskrbeti zase ne more niti za druge. Zato so se na občini odločili tudi za mobitel in pomladitev voznega parka.
KONCESIONARJA ŠE NI
Tudi na javni razpis za oddajo parkirišč s koncesijo se je prijavilo kar nekaj kandidatov, natančneje pet. Med ponudniki najbolj izstopata Matic d.o.o. in Biser d.o.o., ki občini ponujata največji delež od posameznega parkirišča. Ker pa se člani izvršnega sveta niso nikakor mogli odločiti med omenjenima podjetjima so obe pozvali k dodatnim ponudbam oziroma garancijam. Za obe podjetji pa so tudi postavili enotno ceno parkiranja. Tako bo ura parkiranja v Izoli veljala 50 tolarjev, druga ravno tako, vsaka nadaljna pa sto tolarjev.
Sicer pa je razprava o oddaji parkirišč v najem pokazala velika nasprtoja v razmišljanju članov izvršnega sveta. Tako so kar precej časa razpravljali o temu ali bi bilo pametno pustiti prvo uro parkiranja zastonj, ali pa mogpče samo 15 minut. Nazadnje so z glasovanjem prišli do sklepa, da bodo prvi dve uri parkiranja ovrednoteni s po petdesetimi tolarji. Izvršnemu svet se z oddajo parkirišč zelo mudi, saj naj bi nov parkirni režim pričel veljati že s prvim junijem.
TURIZEM DO MRAKA
tel. (066) 70 - 500
Pa en lep svetlo plav pozdrav!
i i	_______
GALERI/E
INSULA - Na ogled so fotografije morja in obale, avtorja Zareta Veseliča.
Galerija Alga - Na ogled je fotografska razstava del JANE PEČEČNIK. Razstava bo odprta do 11. maja.
Kino ODEON
PETEK 13., SOBOTA 14.5.in NEDELJA 15.5.94 ob 18. in 20. uri, premiéra:
FINI GOSPOD, komedija
PONEDELJEK 16.5.94 ob 18. in 20. uri IVA OGNJEM ČRTI akcija
TOREK 17.5., SREDA 18.5. in ČETRTEK 19.5. ob 18. in
20.15 uri
PHILADELPHIA, amer drama
MKC
SOBOTA, 21. maj
TROMATIMI (Francija)
PETEK, 27. maj
No Comment (Split)
DRUGO
Kegljaški klub Izola vabi na že tradicionalni
KEGLJAŠKI PLES
z bogatim srečolovom in družabnimi igrami ("odštekana" igra za poslušalce RADIA MORJE, pasje dirke, kegljanje, čudni gost, malo matematike...)
PLES BO V SOBOTO 14.5.1994 V HOTELU DELFIN V IZOLI S PRIČETKOM OB 20 URI in 30 MINUT.
Če bo vsaj približno tako veselo kot je bilo na lanskem kegljaškem plesu, v kar pa ne dvomimo, se splača priti.
Nak, nak, gospodje tako ne gre več naprej. Namesto da bi se država in državljani po proletarskem veseljačenju spočili in se spoprijeli z novimi izzivi in se spet poveselili šele po novih delovnih zmagah, se nekateri naravnost ignorantsko obnašajo in si zmišljujejo vse mogoče vragolije. Dečki v uniformah pa delajo in delajo. Bomo (smo) res postali policijska država, v kateri bodo delali samo policisti?
Vzvratno vinjen
V Simonovem zalivu, v križišču je voznik kombija vozil vzvratno. Pred tem je nekaj spil, seveda. Pri vzvratni vožnji pa je bil nepreviden in zadel pešakinjo. Pešakinja je dobila kar hude telesne poškodbe, voznika pa so ovadili, kazensko kajpak.
Spet Lonka
Že nekaj časa je na Lonki vladal mir. Pa se je spomnil B.S., da včasih ni bilo tako. Šel je tja, našel nekaj prisotnih in jih jničel izzivati. Do veselega pretepa pa vseeno ni prišlo, saj so prišli dečki v uniformah in B.S. nakrcali in ga do iztreznitve obdržali pri sebi.
Sekira, pištole in bombe
Na jwlicijski postaji sta se 3. maja nekaj čez pol-noč zglasila od alkohola prizadeta občana ter dečkom povedala, da so ju na Svetilniku napadli neznanci oboroženi s sekiro, pištolami imeli pa naj bi tudi bombo. V resnici pa sta občana hotela v lokal na Svetilniku, ko je bil že zaprt. Ker ju niso spustili not, sta vinjenca fizično obračunala z osebjem. Ko so na postaji spoznali resnico so občana namestili pri njih in jima spisali predlog za sodnika za prekrške.
Droga v Blacku outu
Citirano iz policijske beležke: >Dne 7.5. ob 2.30 je bila opravljena kontrola gostinskih lokalov pod stadionom v Izoli. Pri tem je bilo ugotovljeno, da bi lokal (Black out, op. ur.) moral biti zaprl ob 2. uri, v času kontrole pa je bilo na kraju še okoli 300 gostov, na policijsko postajo je bilo privedenih 17 oseb, ena oseba je bila pridržana (tuj državljan) in predlagana sodniku za prekrške, prav tako so bili podani 4 predlogi sodniku za prekrške zoper osebe, ki so se nedostojno obnašale, 32 oseb je bilo legitimiranih, lastnik lokala bo prijavljen sodniku za prefftške, ker so bili v lokalu mladoletniki. Pri pregledu lokala je bilo na tleh najdeno cca. 2 grama odvržene indijske konoplje.<