St- 53- Trst, četrtek dne 22. februarja 1912. Ljubljana Leto I, NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK PriC9mfl7lia A. UIH »Jutrol< ‘z^ai‘l vsakdan —tudi ob nedeljah in praz-I UOCIIIIOAlia Ol. *t »III" nikih — zjutraj. Rokopisi se ne vračajo, nefranki-rana pisma se ne sprejemajo. — Glavno uredništvo in uprava je v Trstu, ulica S. Francesco d Assisi, št. 20, kamor naj se naslovijo vse denarne pošiljatve in dopisi. — Za Ljubljano in okolico je uredništvo in uprava v hotelu „Malič“ v Ljubljani. — Po posti sprejemano stane Jutro11 mesečno K 1.50, četrtletno K 4.50, celoletno K 18.--za inozemstvo celoletno K 28.—. — Naročnina se plačuje vnaprej. — Ogiasi: i mm. visokosti četverostolpne vrste 6 vinarjev, pri večkratnem oglaševanju primeren popust. Mali oglasi : 5 vinarjev za besedo. — Za odgovor je priložiti znamko. Kaj se pripravlja ? Živimo v miru in plačujemo davke za vojaštvo, nove vojne ladije i. t. d. in mislimo, da smo lahko hrez skrbi, ali okolu nas se dogajajo reči; ki nam morajo vlivati dvome o tem, da bi nam bil mir zasiguran za daljši čas, vršijo se priprave, ki jih nikakor ne moremo smatrati za dobra znamenja, pač P«t so te priprave — prav slaba znamenja. V prvi vrsti je kaj čudno, da se na av-strijsko-italijanski meji kupičijo z obeh strani večje množine vojaških čet in raznih vojaških potrebščin. Avstro-Ogrska in Italija sta sicer še vedno medsebojno zvezani, ali v trdnost in odkritosrčnost te zveze ne veiu-jejo več niti politični analfabeti, ker je notorično, da na Dunaju ne poznajo nobene odkritosrčnosti naspi oti Rimu, v Rimu pa nasproti Dunaju ne. To je jasno, z Dunaja piha sovražen veter proti Rimu, iz Rima pa ravno tako sovražen veter proti Dunaju. In to sovraštvo ni majhno, ker sicer ne bi bilo takih vojnih priprav na obeh straneh, take priprave se vršijo samo — pred vojno. Napačno bi bilo misliti, da vlada ta napetost med Dunajem in Rimom radi tridentinske in primorske lačke iredente. Korenine tega nasprotstva se nahajajo daleč od tega ozemlja, doli na Balkanu, ki ga smatrajo vodilni dunajski krogi za svojo domeno, objekt za zavojevanje in osvajanje, Italija pa zasleduje tam tudi svoje gospodarske in morda tudi politične interese. Tukaj je jedro vsem nesporazumom in napetosti med Dunajem in Rimom, radi Balkana pride med Avstro-Ogrsko in Italijo prej ali slej do vo ne. Italija je sedaj zavzeta v Afriki, kjer poskuša osvojiti Tripolitanijo, in več kot gotovo je, da pri takih razmerah niti ne misli na to, da bi začela kako vojno z Avstro-Ogrsko, ali z drugo kako državo sploh, ker niti Tripolitanije ne more osvojiti i.i poteče še dosti časa, dokler bo ona njena. Zato je naravnost otročje — naivno opravičevati avstro-ogrske vojne priprave ob italijanski meji z enakimi pripravami od italijanske strani. Nasprotno, obmejne \ojne priprave z italijanske strani so samo posledica takih priprav z avstro-ogrske strani, o tem ni nobenega dvoma, ker kakega napada z italijanske strani se Avstro-Ogrski absolutno ni treba bali. Čemu se torej pripravlja Avstro-Ogrska na vojno ? Ali hoče napasti na Italijo ? Po našem mnenju je to izključeno že a priori, ker Avstro-Ogrska nima od Italije kaj dobiti niti v slučtju, ako bi jo popolnoma porazila, samo radi tega, da bi se ponašala z zmago nad Italijo, pa vendar ne pošlje toliko ljudi v klavnico. Avstrijske vojne priprave ob italijanski meji so torej namenjene Italiji samo posredno, za slučaj, da bi Italija hotela ovi-ati Avstro-Ogrsko pri njenih vojnih operacijah kje drugje, n. pr. — na Balkanu. Na Dunaju je prišla na površje struja, ki zahteva, da se na vsak način izkoristi položaj ki je nastal z italijansko-turško vojno, radi katere je Italija nasproti vsaki drugi državi takorekoč brez moči. Ta struja hoče da bi se napravil, dokler je Italija zaposlena v Afriki, nov kore k v prodiranju proti Solunu — v interesu Velike Gennanije. Naši klerikalci bodo seveda rekli, da je to prodiranje v interesu južnega Slovanstva; kakor pravijo tudi na aneksjo Bosne in Hercegovine, da se je izvršila v našem interesu, če- LISTEK. Nostradamus. DEVETO POGLAVJE. Razbojniki, II. Lagarde in Montgomery. Royal ga je ošinil z uničujočim pogledom in skomizgnil z ramami. Denar ! Kakšno neumno vprašanje. On ni imel nikdar beliča v svojem usnjatem pasu. Planil je r.a prosto; četvorica mu je sledila, hlepeča gp razuzdanem veselju. V trenotku, ko so hoteli zaviti v ulico Troussevacke, je Strapafar zažvižgal. Mahoma je bila četa skupaj in je stala nepremično, z bodalom v roki, vrat iztegnjen, oči prežeče v noč : pred njimi je hodila neka družba po isti poti. „Dvanajst jih je*, je zamrmral Royal de Beaurevers. „Strela, kakšne oči ima golobček!- je menil Strapafar. W-'* Royalovi tovariši so videli samo nerazločno maso, izginjajočo v temi. tudi slepci lahko vidijo, da se je izvršila samo v interesu nemštva, madjarstva in rimskega klerikalizma. Ta struja je, kakor že omenjeno, sedaj na Dunaju na površju, vojna stranka ima neomejen upliv in pri takih razmerah je mir v veliki nevarnosti; ozračje je težko, približujejo se nam težki dnevi, ki nam jih prerokujejo — da rekapituliramo ta izvajanja — naslednja dejstva: Želja uplivnih v dunajskih krogih po novih osvajanjih na Balkanu ; zaposlenje Italije v Afriki, kar izvršitev te želje močno olajšuje ; vojne priprave v Bosni-Hercegovini in ob italijanski meji in, končno, stremljenje za dosego sporazuma med Dunajem in Petrogradom v balkanskem vprašanju, ki se pri neslovanski politiki ruskega dvora lahko doseže, ako se — vsaj v principu — že ni dosegel. Pomislimo na vse to in ne bo nam težko dobiti odgovora na vprašanje: kaj se pripravlja ? Nič dobrega se nam ne pripravlja ker vojna gotovo ni nobena dobrota, posebno -ako se mora prelivati kri — za tuje interese proti svojim lastnim koristim. Iz Voloske-Opatije. Tragičen dogodek. Pred dobrim letom naselila sta se v Opatiji trgovca Slavko Vin-kovič in M. Tupij obadva rodom Srba. V Opatiji otvorila skupaj modno trgovino in delala sta še precej dober posel. Ali, kakor so po navadi že „kompanioni“, da si eden drugemu preveč ne zaupa, tako sta bila tudi ta dva. Po kratkem času sta se ločila in šla vsaki svojo pot. Vinkovid kupil je od trgovca I. Zamrazila v Opatiji trgovino in jo pod imenom njegove sestre, katera se zove »Pe-jin* vodil na svojo roko, a Tupij, ki je dobil od Vinkoviča njegov del izplačan, šel je po svetu, v društvu neke Nemke s katero je živel v konkubinatu. Pred kakimi šestimi mesci se je pa Tupi s to žensko vrnil v Opatijo, kjer je, v občini „Veprinac“ s pomočjo Vinkoviča otvoril gostilno. Ta posel mu pa menda ni šel dobro od rok, ker je še vedno nadlegoval svojega nekdanjega kompanjoua za dener, kateri mu je, kakor skoz in skoz dober človek, tudi nekoliko časa dajal. Ko se mu je pa že preveč zdelo, mu je dajal pa razumeti, da je tega že dovolj in da mu ne more več v tem oziru pomagati, ker sam potrebuje denar. V soboto, 17. t. m. pa dobi pismo v katerem mu Tupij javlja, da v pon-deljek 19. t. m. iztečejo 2 menice glaseče na 8000 kron katere, da je on, Vinkovič svoječa-sno podpisal. Ker pa Vinkovič o podpisih bodi katere menice v korist Tupija ni nič vedel in je takoj sumil, da je Tupij falsifi-ciral podpise, podal se je v nedeljo 18. t. m v družbi rojaka Mandiča k Tupiju in zahteval od njega pojasnilo glede menic, katere mu v pismu omenja. Tupij mu pa pravi, da menice z njegovimi podpisi faktično obstoje in da jih on nima pri sebi ampak, da se iste že nahajajo v rokah odvetnika Costantinija v Volovski, na kar se je Vinkovič poslovil od Tupija in odšel v Opatijo, kjer se je še isti večer na plesu dobro zabaval. Drugi dan. v pondeljek, šel je pa takoj zjutraj k omenjenemu odvetniku, ki pa o menicah sploh ni nič vedel. Razo- „On vidi ponoči kakor o belem dnevu". „Stari Brabant mi je povedal, zakaj", je dejal Royal in se zdrznil. „Zakaj ? Povejte! Zakaj prodirajo vaše oči temo ?* .Zato, ker so se odprle v njej“, je odgovoril Royal. „Rojen sem v temnici". Klateže je pretresla čudna groza. „Na pomoč! Morilci." je zaklical v daljavi prestrašen glas. .Napadajo!“ je dejal Royal. Razbojniki so...“ „Deliti bodo morali z nami!" „Nič deliti! Ves plen je naš!" „Da, naš!“ je rekel Royal s čudnim glasom. Zaleteli so se, Royal na čelu. Četvorica je tekla za njim, obraze spačene od pohlepa, nosove iztegnjene kakor volkovi. — Zdajci je zagledal Beaurevers neznano dvanajstorico, ki se je vrtela okrog svojih Žrtev. ,Na pomoč!" se je zaslišalo še enkrat. „Prihajamo !* je zagrmel Beaurevers z grmečim glasom. V treh skokih je bil pri brezoblični skupini, ki se je trgala v temi. Isti hip je zarjul nekdo izmed dvanajstorice: Nazaj! Sledil je nagel beg; par zamolklih kletvic še, in vse čaran, vsled te predrzne prijateljeve goljufije, podal se je v svojo trgovino, kamor je kmalu nato, okoli 11 ure dopoldne, prispel tudi Tupij, ki je takoj zahteval od njega denar. Razjarjen vsled načina, na katerega je hotel njegov rojak in prijatelj iz njega izvabiti denar, očital je njemu marsikaj, vsled česa se je ta razjezil, in počel kričati na njega v trgovini, kar pa Vinkoviču seveda ni bilo prav in ga je pozval, da naj se v trgovini dostojno ponaša ali naj pa nemudoma isto zapusti, ker od njega na noben način ne dobi niti vinarja več. In ker Tupij le ni hotel iti vun niti biti tiho poslal je Vinkovič svojega pomočnika po stražnika sam se je pa obrnil in šel proti drugi sobi. To priliko izrabil je pa Tupij, potegnil revolver in vstrelil Vinkoviča dvakrat v hrbet in ta se je na mestu zgrudil, zadet v srce, mrtev na tla, Tupij pa skroz vrata vun in jo je vbral proti svojemu domu, brez da bi se ozrl na vbogo žrtev. Ni pa prišel domu, ko ga je že žandar dotekei, ga aretiral, vklenil in ga peljal nazaj v Opatijo in potem v Volovsko v zapor. Ta tragedija, ko se je doznala, pretresla je vsakega v Opatiji — Volovski, ker posebno Vinkovič je bil tu zelo priljubljena oseba. Vbogi sestri je ob tako tragično zgubljenem bratu skoraj počilo srce, ko je prišla na lice mesta. Pokojni Vinkovič je bil še mlad človek, star okoli trideset let, lepe zunanjosti in kakor že omenjeno v vseh tukajšnjih krogih zelo priljubljena oseba. Ubijalcu bode tudi toliko let, ali vse ravno nasprotno od žrtve njegove nenasitnosti. Ne kesa se svojega čina, in pravi da je šel zato takoj domu, ker je mislil, da ni tako hndo. Zverina v človeški podobi. Slovensko Izobraževalno in podporno društvo v Opatiji. Naznana se članom in članicam, da bode od sedaj vnaprej društvena knižnica odprta tudi ob nedeljah in praznikih od 7 —9 ure zvečer. Če kateri član kaj Želi radi sprembe ali uvedenja v korist čla-n.v ali društva sploh, naj izvoli to napisati v knjigo želja in pritožb, katera je vedno na razpolago na mizi v čitalniški sobi Društveni prostori otvoreni so do nadaljne odredbe vsak delavni dan od 5-9 'ure zvečer a ob nedeljah in praznikih od 9. ure zjutraj do 9 ure zvečer. čudna obitelj. Že zadnjič se je o ti obi-telji, ki sliši na slovensko ime omenilo par vrstic, katere pa kakor vse kaže niso nič pomagale, ker gospod oče v javnih lokalih ravno zavnalaš govori s svojo gospodično hčerko nemški, namreč toliko kolikor zna. Zaradi njegove izjave, da on ni „Slovenec,‘ nas pa prokleto malo glava boli, ker nič bo-ljega ne želimo kakor to, da bi bil pač on zadnji „Slovenec* ki sam prizna, da ni Slovenec. Veste gosp. G. ljudi, ki so vredni storiti z slovenskim dopisom, kar ste vi storil, pa mi v svojih vrstah ne potrebujemo in Vas pač privoščimo vsakemu ki vas hoče. Prava .Slovenska'1 duša tega ne dela, prava ^Slovenska" hči se ne vriva na raznih nemških maškaradah za prvi dar, in prava „Slo-venska" ne gre plesati v lokale, ki so obviti z nemškimi zastavami, in če se takim Slo- vencem kaj tacega spočita naj položijo lepo roko na srce in naj rečejo „mea culpa", a ne se pogrezati še bolj v blato, kakor se je že pogreznjeno. Včasih se je take ljudi na- zivalo z „Izdajalci“ in še celo divji Turki so je izginilo. Vznemirjen in začuden je gledal Beaurevers ta nagli odstop. Klateži, slaveči svojo zmago s glasnimi vzkliki, niso gubili časa z začudenjem, nego so se vrgli na otete: >Ves plen je naš!* Pred njimi je stala dama, nepremično in zaničljivo, kakor da je ne gane nobena stiska; pred njo je bil stopil, hoteč jo braniti, moški visoke rasti, in poleg njega druga ženska, ki je neprestano vreščala s presunljivim glasom, videča, da so volkovi pregnali tigre, zato, da jo sami napadejo. Trinque-maille je razsodil s prvim pogledom, da je tista ženska, ki gleda tako zaničljivo, gospa. »Tukaj tiči novec !* je zaklical dobro-voljno. / Iztegnil je roko in prijel damo za ramo, dočim so planili njegovi tovariši nad ostali dve Žrtvi. Zdajci pa je Trinquemaille zatulil od bolečine ; Bouracan, Corpodidale in Strapafar so odleteli, porinjeni s strašno močjo. »Proč roke!* je renčal Royal, obdela-vaje jih s tistimi bunkami, ki so jih pripravljale v navdušenje, kadar so jih videli padati po tujih kosteh. »Kaj?* so vpraševali, bedasti od začudenja. „Madame“, je izpregovoril Beaurevers, jih obešali. Smo se razumeli. Drugič bomo pa malo bolj jasni, veste „fotr.“ Tujci v Opatij-Voloski. Opatijo-Volosko je obiskalo od 1. januarja do 14. februarja t. 1. 3138 oseb, od 8. do 14. februarja je prišlo 655 oseb a na 14. februarja je bilo nastanjenih v Opatiji-Voloski 1986 oseb. —r Iz slovenskih krajev. Iz Baške doline. Od vseh strani čujemo pritožbe zaradi draginje samo pri nas je vse tiho, kakor da bi bilo vse v najboljšem redu in vse naj bo'j po ceni, kar pa ni tako, posebno pri mesu ne. Preteklo leto je torej res živine precej podražilo, ali toliko vendar ne kakor mesar meso, in letos se je pa cena živine precej znižala in so tudi večinomu povsod mesarji cene mesu znižali, samo pri nas se to ni zgodilo, in temu je vzrok, ker imamo edinega stalnega mesarja, od Sv. Lu- cije do Podbrda in ta sveti možakar gotovo dela cene mesu kakor se mu poljubi. Zato bi pa bilo potrebno, da bi se c. kr. okrajno glavarstvo za to stvar kaj pobrigalo, kajti to je že preveč, vsaka stvar trpi le en čas. Več prizadetih, Iz Kranjske gore. Cenjeni čitatelji »Jutra" so čitali, da prirede Kranjsko gorski pevci svojo II. maškarado dne 17. t. m. v hotelu Razor. Ta maškarada se je tudi omenjenega dne ob najboljši udeležbi sijajno vršila vkljub vsem klerikalnim hujskarijam proti veselici. Kranjskogorski klerikalci, načelu jim župnik, so priredili ravno isti večer konkurenčno veselico v botelu »Slave* s prosto vstopnino. Agitirali in letali so od hiše do hiše, od vasi do vasi, hoteč s tem pevski maškaradi škodovati, a bilo je ravno nasprotno, stem so ji več koristili kot škodovali, ker pametnim ljudem se je zdela ta konkurenca jako nesramna in so prišli rajše na maškarado. Vkljub toliki agitaciji so zbobnali komaj par zagrizenih klerikalcev in klerikalk skupaj. Kaj tacega mislim, se še ni kmalu kje zgodilo kot pri nas, odkar imamo tega nevarnega župnika, ki ima toliko masla na glavi; če mu začnemo to maslo topiti, bo moral pustiti skopati jarek okoli župnišča, da se ne bo po cesti cedilo. Za danes naj zadostuje. Pa še prihodnjič kaj. DNEVNE VESTI. Manje riječi, više djela. (Manj besed, pa več dela.) Pod tem naslovom zaletel se je nekdo v zadnji „Naši Slogi" v nekaj, kar še sam prav dobro, ali pa sploh ne pozna. Povedati je hotel nekaj o zadnjem javnem skodu v Voloski, ki se je vršil, dne 11, t. m. pa je že takoj od početka zašel na na- pačno pot, vsled česar se takoj lahko prime tisto nevidno stvar na katero je ciljal, pa jo vsled njegove nespretnosti nikakor ni zadel. Od javnega shoda, zašel je naravnost v „Narodno delavsko organizacijo, in še tako daleč se je spozabil, da piše, kakor da je od iste pooblaščen to pisati, kar pa ni slučaj, in je temu dokaz dejstvo, da pri tej organizaciji sploh nihče o stvari nič ne ve. Največa njegova brezobzirnost pa je, da v pismu ua uredništvo »Naše Sloge", katero svobodna vam pot. Ti pa, se je obrnil k Trin-quemailleju in ga prijel za uho, vrni gospej torbico, ki si ji jo vzel". Trinbuemaille je zagodel kakor jezna doga. Strapafar se je prijel za čelo, kakor bi hotel reči: Znorel je. Gorpodibale in Bouracan sta zaklela vsak po svoje. Toda Trin-quemaille je ubogal. Dama pa je s čudno milobo odrinila torbico, rekoč : ^Obdržite jo, prijatelj...“ „Če že mora biti !“ je vzkliknil razbojnik, in torbica je izginila pod njegovim plaščem, kakor bi trenil. Royal pa je hladnokrvno potegnil rapir ter dejal: „Trinquemaille, ako ne vrneš torbice, si mrtev na mestu!" Zdaj je dama vzela usnjato torbico, ki ji jo je pomolil Trinquemaille škripaje od gneva in rtrahu. In njen pogled se je uprl v Royala. „Ali mi hočete povedati svoje ime ?“ ga je vprašala z glasom, ki je vzdramil v duši mladega moža čudne odmeve. Odgovoril je naglo: „Moje ime ? Royal de Beaurevers. Moje posestvo ? Prazen žep. Moje stanovanje ? Kamenje na cesti. Moj poklic? Razbojnik Li- uredništvo je menda (?) nehote spravilo to v javnost, žali na najnesramniji način gotove osebe, katerim on gotovo niti do kolena ne sega, in si dozvoljava še opaziti, da je ra njegov „viš* »kakor skromni protest N. D. O. v Voloski Opatiji. Zares čudno, kaj že danes vse ne prevzamejo gotova u-redništva. Gospod dopisnik je morda že dovolj časa v Voloski Opatiji in čudno je, da se nikjer ne opazi tako agilne sile, ker to bi pač moral biti slučaj, če se vzame njegova grozna agilnost, katere mu je bilo polno in gotovo še bolj polna glava pri pisanju tistega mišmaša, ki nima prav za prav ni repa ni glave. Edina beseda v celem članku, ki je res kaj vredna je manj besedi in več dela, katerega načela bi se moral pa menda ravno on oprijeti z vsemi štirimi in se ga krepko držati; pa bi po kratkem gotovo prišel do prepričanja, da v trenutku ko je pisal dotični članek, ni bil normalen. Mi pa pravimo, da manj „štreberstva* in usta včasih zapreti, ker drugače se v njih preveč mrzlega zraka nabere. Na javnem shodu ploskati govornikom in odobravati njih govore, potem se pa potuhnjeno skriti za rame urednika, to ni pristojno trezno mislečemu in pametnomu dopisniku, ki faktično mora da skrbi, da bode to kar je napisal, stvari tudi koristilo, a še manj je pa častno izrabljati ime organizacije, kakor je ravno „Narodno delavska", v tako črne namene, kakor so nameni pisca dotičnega članka. Toraj, „manje besedi in več dela“, ali poštenega in trezno premišljenega dela. Narodni delavec. Slabi izgledi vlečejo. Klerikalci v Št. Rupertu na Dolenjskem se v „Slovencu“ bridko pritožujejo o nastopu liberalcev pri občinskih volitvah. Pravijo : ,Kar se še ni zgodilo in se ne godi nikjer na svetu, se godi v Št. Rupertu na Dolenjskem. Za volitve, ki so razpisane na 26. in 27. t. m. se dostavljajo že z liberalnimi kandidati natisnjene glasovnice. Takih glasovnic se je izdalo gotovo že čez par sto. Volilke povečini ne dobe v roke niti glasovnic niti izkaznic, ali pa se jih vleče, da naj dado pooblastila, češ vsaj so za S. L S. Glasovnice in izkaznice nosijo okrog najhujši liberalni agitatorji. Deloma se izkaznice puščajo tudi kar pri kakem liberalcu, češ, bodo že ljudje prišli ponje, če hočejo. Vprašamo zato vsa oblastva: Kaj hočejo storiti proti tem kri- čečim protipostavnostim ?" — Menda ga ni čitatelja ,Jutra“, ki bi takoj na prvi pogled ne spoznal, zakaj pnnatiskujemo te klerikalne jeremijade iz „Slovenca". Vsa ta očitanja klerikalcev padejo nazaj na klerikalce. V Št. Rupertu morajo biti klerikalci ali strašno „zarukani“, ali pa imajo slovensko javnost za tako neumno. „Kar se ni zgodilo in se ne godi nikjer na svetu“ ... to slavna šentrupertska klerikalna gospoda, se ne godi sedaj še le v Št. Rupertu na Dolenjskem, nego to se je godilo že takoj pri prvih volitvah po novem obč. volivnem redu povsod na Kranjskem, kjer ima le kak klerikalec kako besedo. Vse zgorej opisano postopanje — za kar pa manjka dokazov resnice — z glasovnicami in izkaznicami se je v zdatno pomnoženi protipostavni obliki in meri vršilo tudi še le pred kratkim v Prečini in v najnovejšem času tudi v Kan-diji. Samo narobe je bilo v obeh teh slučajih. V Prečini in v Kandiji so bili klerikalci, ki niso samo tako postopali, kot to baje delajo v Št. Rupertu liberalci, ampak še veliko grje. Le vpiašajte prečinskega župnika, kaplana, tedanjega župana Vintarja in vse tiste, ki k tej bandi pripadajo, koliko sto in sto s klerikalnimi kandidati tiskanih glasovnic ‘so ne razdali, ampak vsilili, koliko mrtvih so pustili s pooblastili voliti, kako je župan vpričo volivnega komisarja agitiral na volišču in kako so poštenjaki klerikalci nazadnje vlomili v sobo ter razbili zaboj z volivnimi glasovnicami in kaj so z njimi počeli. Vi sami priznate, da lije. Moja preteklost? Skrivnost. Moja bodočnost? Vrv okrog vrata. Zdaj veste vso mojo istorijo. Zbogom, madame". »Počakajte", je dejala ona in ga zadržala z gesto roke. „Morebiti boste nekega dne potrebovali varnega zavetja. Kadarkoli bi vas preganjali in bi vam pretila nevarnost, zatecite se k meni. Stanujem v ulici Lavan-dižres, nasproti krčme pri »Jegulji pod skalo*. Vprašajte po Gillesu: on je ta mož. Ali po Marjeti: ona je ta žena". ,A vi, kdo ste vi?* je vprašal Beau-revers s čudnim, globokim ganjenjem, ki se ga sam ni zavedal. Z glasom, podobnim odmevu daljnih, neozdravljivih bolečinje odgovorila neznanka: „Jaz sem ... dama brez imena“. Že je odhajala neznanka, v spremstvu moškega in ženske, ki sta bila pri njej. Toda preden je odšla, je spustila svojo torbico Trinquemailleju k nogam, rekoč: „Le vzemite, dam vam jo od srca rada". Cetvorica je dobro videla torbico, in glas, ki ga je dala ob padcu, je pridal dovolj, da je v njej zlato, toda sklonil se ni niti eden izmed njih. Samo škilili so, z enim očesom na torbico, z drugim na Royala. Naposled se je osrčil Strapafar, videč Royala, kako je se pri vas glasovnice že sedaj razdajejo. Vprašajte pa v Prečini in v Kandiji svoje somišljenike, kdaj in kako so jih oni razdajali. *Je se liberalni politični agitatorji res izpozabijo ter puščajo glasovnice pri drugih ljudeh, to res ni prav. Ampak ali je to prav, da je v Kandiji na povelje vašega somišljenika Zurca celo občinski redar, torej uradna oseba manipulirala istotako pri dostavljanju glasovnic. Vprašajte Megliča iz Broda, kje je on glasovnico dobil, ki bi mu jo moral redar osebno dostaviti. Vprašajte kakšne lopovščine so vaši pristaši že v obeh teh občinah uganjali tudi sicer pri volitvah in poročajte „Šlovencu“ to le: Mi klerikalci smo pri volitvah prvi začeli z najodurnejšimi sleparijami in lopovščinami in ker se vse oblasti same niso brigale za to in sed&j še naši poslanci skušajo vse te lumparije naših pristašev z napadi na oblasti potlačiti, smo s tem svojim postopanjem sami dali nasprotnim strankam slab izgled, jih takorekoč prisilili, da delajo tako, kot smo jih mi naučili. Priznamo pa, da tako ne more in ne sme iti dalje, da so vse oblasti primorane tem demoralizujočim vo-livnim sleparijam napraviti energičen konec, ker sicer bo naše ljudstvo izgubilo vsako spoštovanje do postave sploh. Vsaki stranki bodi le dovoljeno, da si s poštenimi sredstvi pribori svojo zmago, uspeh, na katerega bo lahko veliko bolj ponosna če je še tako majhen, kakor pa na zmago izvojevano le s sleparijami in nasiljem. — Tako gospodi klerikalci iz Št. Ruperta pa tudi od drugod poročajte v »Slovenca" tako tudi ravnajte, pa bo bolje na Slovenskem, kot je bilo doslej! Klerikalne volivne sleparije pred sodiščem. Kakor se nam iz Novega mesta poroča, se bode en del klerikalnih volivnih sleparij v Kandiji še pred izidom orožniške preiskave razpravljal pred okrajnim sodiščem. Predmet razprave je tudi v „Jutru“ priobčena izjava klerikalnega odbornika Vovka iz Gotne vasi. Po izpovedbi prič se je Vovk v Javornikovi gostilni pobahal, da so se pri skrutinju šteli le tisti glasovi, ki so bili oddani za Zurca in njegovo stranko, a vsi drugi so se metali v koš. Ko je Zurc za to Vovkovo izjavo izvedel, je zahteval od Vovka, da gre dotične t< žit. Vovk je romal po odvetniških pisarnah, a je bil povsod odklonjen, celo njegov stalen zagovornik dr. Slane je tožbo odklonil. Naposled je prevzel to stvar dr Žitek, toda le pogojno. Ker ta zadeva tudi nas zanima, smo se še enkrat informirali in dobili zagotovilo, da priče lahko prisežejo, da je Vovk citirane besede res izgovoril. Pa to še ni vse. Vovk sedaj tudi grozi, da ve tudi o liberalcih veliko, kar spada pred kazenskega sod nika in da sedaj o tem ne bo več molčal. Tudi mi smo tega mnenja, kar na den g. Vovk z vsem kar veste o kandijanskih sleparijah. Kdor je grešil, naj trpi, pa bodisi da je klerikalec ali kdo drugi. Le toliko pazite, da ne padete sami v jamo, ki jo drugim kopljete. Izprijena mladina. Iz Novega mesta nam poročajo: Ni je kmalo kje drugje dobiti tako izprijene mladine, kot je imamo pri nas v mestu in okolici. Tudi ni čudno Cerkev in šola gledate le na formo, na katoliško podlago po zunanjosti, a kako iz-gleda v srcu, v življenju mladine, za to se naši frančiškani ne brigajo. In stariši ? Kako naj vzgojujejo bolje svoje otroke kot so bili sami vzgojeni ? Tako so otroci prepuščeni samim sebi in slabim vzgledom slabih tovarišev. Z ozirom na vse to bi človek našim „malim“ že ne zameril, če bi se omejili vsaj na svoje delo porednosti le po dnevi. Ali brezbrižnost starišev prepušča otrokom prostost tudi že po noči. Tako so se pred kratkem nekateri poglavci domenili in so šli že pozno na večer »strašit" od hiše do hiše po mestu. Razbijali so po vratih in oknih, in vpili, prizor ni mogel biti stal zamišljen nu mestu ; doteknil se je njegove rame in ga vprašal z izdavljenim glasom : »Kaj, ko bi spremili to blago gospo ? Saj gre tudi ona v ulico Lavandieres, kakor mi“. »V ulico Lavandidres? Da. Saj res. Dobro pojdimo". „Pa ta uboga torbica?* je povzel Strapafar plaho. „Ali jo bomo pustili tu na cesti, da jo pobere bogvekdo?* „Tak poberi jo ti!“ je dejal Royal de Beaurevers. Četvero hrbtov se je sklonilo, četvero rok iztegnilo, četvero glasov je zagodlo zadovoljno. Kakor bi trenil, je bila torbica izpraznjena in denar razdeljen. „Dama brez imena!“ je mrmral Royal de Beaurevers zamolklo. »Tudi jaz sem človek brez imena!.. .* Ta hip je rekel Trinquemaille Bouracanu na uho: „Sveti Pankracij naj me udari z Žolto mrzlico, ako nisem spoznal glasu te blage dame s torbico ! ,Pi 1“ je dajal Bouracan. „Gaj nas do prika 1 Ajtimo k Nirti 1* drugačen ob času turških tolovajev. Za danes ne imenujemo nobenih imen, želimo pa, da se vsaj stariši in vsaj po noči malo bolj pobrigajo za svoje otroke. Po noči ima vsakdo rad mir, dovolj če ga semtertja motijo odrasli pijanci, otroci pa po noči ne spadajo na ulico. Zaslugam čast. Pred davnim časom je prišel v roke pravice neki roparski poglavar. Vprašan, kaj zamore v svoj zagovor olajševalnega doprinesti, se je skliceval na izpričevalo svojih — tovarišev, ki so mu seveda izdali črno na belem najlepše izpričevalo. Seveda mu tako izpričevalo ni nič pomagalo; bil je obsojen na smrt. Po tem izpričevalu pa so začeli zasledovati tudi tovariše in jih obsodili. Na to staro povest smo se nehote spomnili, ko smo v škofovem glasilu čitali poročilo iz Prečine, v katerem je na predlog občinskega odbornika Planinška občinski svet izrekel odstopivšemu županu Vintarju zaupnico „vsled njegovega večletnega neumornega in požrtvovalnega delovanja v korist občine'1. Ta predlog je bil soglasno sprejet in je občinski odbor Vintarju izrekel svojo popolno zaupnico1*. Poročilo dostavlja: Laži liberalnih listov pobije delo poštenjaka! Mi sicer ne trdimo, da so vsi možje občinskega odbora poštenjaki, vzorca odstopivše glave župana Vintarja in da so vsi po njegovem vzgledu več let „neumorno in požrtvovalno delovali v korist občine11. Pričakujemo pa od eks-žu-pana Vintarja, da razpiše novo nagrado proti naši trditvi, da pri tej zaupnici in za to ,,popolno zaupnico'1 v občinski seji ni glasoval uiti eden res pravih zavednih naprednih odbornikov, ker takega greha pri svoji vesti, nobeden naprednjakov ni mogel zagrešiti in ker bi ga takega greha niti sam papež ne mogel odvezati. Če Vintar ni še nikdar kakega velikega kozla ustrelil, ga je gotovo sedaj, ko je svojega kimovca Planinška pripravil do tega predloga. Kajti s tem je Vintar sam vzbudil nemirne duhove, ki so bili že pripravljeni za nekaki polovičarski kompromis z župnikovimi podrepniki. In ti duhovi ravno tako kot Vintarjeva morda kosmata vest vedo veliko povedati o Vintarjevem . večletnem neumornem in požrtvovalnem delovanju v korist občine'1. Da bo javnost videla, kakšnim „zaslužnim možem“ Vintarjevega kalibra pojo klerikalci ,,zaslugam čast.!11 Nočemo ob boljši priliki po Vintarju vzbujene duhove pustiti govoriti o njegovem „požrtvovalnem“ delovanju v korist občine. In sicer od časa, ko je Vintar kot liberalec proti Dreniku zasedel županski stolec ki ga je kot klerikalec moral zapustiti, ker se imata veliko pomeniti z novomeškim državnim pravdnikom. Pri tej priliki pride na vrsto tudi njegov kimovec odbornik Planinšek, ki je tudi vsled večletnega požrtvovalnega dela kot mežnar na Dol. Kamnicah zapravil cerkveno hišo v razvaline. Res : Zaslugam čast! Cvetje iz katoliškega dnevnika. Klerikalni listi venomer očitajo, da napredno časopisje greši v dostojnosti izazov. Tako pišejo in tako žele, od nasprotnika, a kako pa sami izpolnjujejo svoj nauk, razvidiš iz vsakega klerikalnega lista. To klerikalno hinavščino ilustrira tudi sledeči dogodek: V številki 47 je „Jutro“ priobčilo iz Žabje vasi dopis, v katerem se poroča, da je Zurc ob času občinskih volitev Žabarčanom obljubil svetalke toda le pogojno, če njega zopet volijo. — Uradnik okrožnega sodišča Čižmak, ki je bil preje naprednjak in Zurčev nasprotnik, je morda v interesu svoje gostilne v Žabji vasi uvidel, da bi bilo bolje „držati" z Zurcem. Morda se mu je pa tudi šlo res le za to, da bi ob primerni razsvetljavi vsak gost tudi po noči izmed imogih žabarskih gostiln preje našel ravno njegovo amerikansko gostilno. Naj bo temu že kakor hoče, faktum je, da je Zurc poslal v Žabjo vas sicer 3 svetilke, a stebrička in petrolej je preskrbel g. Čižmak. Razsvetljava pa je trajala baje le tisti večer po volitvi, ko je Zurc svoje ki-movce pripeljal v Čižmakovo gostilno na »bal«. Potem pa je v Žabji vasi zavladala zopet ista tema, kot je bila poprej, ko ni bilo ne Zurčevih svetilk, ne Čižraakovih stebričkov in petroleja. Dotično poročilo je bilo nekako v humorističnem tonu pisano in se ni z eno besedo dotaknilo osebe Zurca, ne njegovega sedanjega prijatelja Čižinaka. Pa kaj so storili ti katoliški možakarji ? Namesto, da bi, če poročilo ni bilo resnično, odgovorila ali stvarno ali v istem tonu na zaj, sta nekoga, ki ima patent na katoliško obrekovanje in vtikanje v privatne zadeve svojega bližnjega, naprosila, da jima je za predpustno „ Slovenčevo« izdajo napisal skrajno nesramen napad na dozdevnega dopisnika. Evo nekaj cvetja iz vrla teh katoliških moralistov : „Neko revno dopisunče za-letuje in spodtika se v .Jutru" ... »Ni vredno sicer odgovarjati na poročilo duševno gotovo popolnoma zgrešenega revšeta. ..« — „Za sedaj povemo dotičriemu dopisunčku“. — To cvetje zaključuje z grožnjo, ki se prav malo strinja z ugledom bivšega župana in c. kr. državnega uradnika in namiguje na razkritju iz zasebnega življenja dozdevnega dopisnika „Jutra“. In kaj takega zagreši človek, kot je Zurc, ki naj bi bil hvaležen, da smo ga doslej pustili pri miru radi njegovega za- sebnega življenja, o “čemer imamo že od lani celo kopico poročil, ki bi tudi njemu dolgo, dolgo šumele po ušesih. In to cvetje brez pridržka priobčuje katoliški list, ki tako rad apelira na dostojnejo pisavo naprednih listov. Zob za zob! Tako hočete gospoda vi sami! O žabarski razsvetljavi in morali kandijanskih klerikalcev pa se bo dalo še govoriti. 10.000 K nagrade. Bivši župan v Prečini, Franc Vintar razpisuje v „SIovencu* 10.000 K nagrade tistemu, ki zamore dokazati, da je bil v času občinskih volitev v Kandiji na volišču ali pa sploh v Kandiji. Ker nam uredniška tajnost veleva, da zamolčimo ime dotičnika, ki je sporočal „Jutru“, da je bil Vintar tiste dni res na volišču in ker je Vintarjeva izjava zdaj še le po preteku enega celega meseca jako sumljiva,^ opozarjamo na razpis te nagrade vse naše ' čitatelje iz Novomeške okolice. Volitve v Kandiji^ so se vršile od 16. pa do 19 januarja. Če je kdo v tem času videl Vintarja sploh v Kandiji, se lahko obme do nas, oziroma na našo ljubljansko podružnico z izrečnim pooblastilom, da se sme njegovo ime prijaviti. Lahko pa se obme naravnost na Vintarja, gostilničarja v Hrušici. Za 10.000 K se že izplača poizvedeti, kako resnicoljuben je eks-župan Vintar postal še le čez 1 mesec odkar je bil v „Jutru“. Sokolova maškarada v Ljubljani je kakor navadno v Narodnem Domu tudi letošnji predpust zaključila s sijajnim uspehom. Prodanih je bilo 600 vstopnic. V okusno okrašeni in s geslu maškarade primernimi slikami opremljeni dvorani ,je plesalo prvo četvorko blizo 100 a druge točke 120—130 dvojev. Mask je bilo lepo število a še lepše kot število, so bile maske same. Za zabavo in kratek čas je v postranski sobi skrbel hudomušni „kašperl", ki je med odmorom .ubil'1 svojo ljubljeno Uršiko, policaja, vraga in nazadnje tudi smrt samo. Jako mikaven utis so napravile razne skupine mask, posebno mali Amorček je vzbujal splošno pozornost. Ples je posetil ljubljanski župan dr. Tavčar s svojo soprogo, deželni poslanec in sod. nadsvetnik v. p. Višnikar, državni poslanec dr. Ravnihar, deželni poslanec Turk in več drugih narodnih dostojanstvenikov. Izmed mask je vzbujala posebno pozornost španjolka (gospa inženerja Grošelja). Nikar otrokom vžigalio v roke! Iz Kan-dije smo prejeli: Večina požarov pri nas in v okolici pride od tod, ker se otrokom dopušča, da se igrajo z vžigalicami in z ognjem. Pretečeni teden bi bil pri nas kmalo nastal velik požar vsled neprevidnosti starišev. Mali deček nekega uradnika je v odsotnosti matere vzel vžigalice, prižgal slamo pod nekim večjim gospodarskim poslopjem, okrog katerega je bilo več lahko gorljivega. K sreči je nevarnost preprečil neki hlapec, ki je zalotil dečka pri zažiganju slame. Dečkova mati je ob tem času stregla nekemu mlademu bolniku. To je sicer njena stvar a naša stvar je, da ne pušča svojih otrok brez varstva okoli letati. Odborova seja „Novega delavskega kon-sumnega društva Trst11 pri sv Jakobu se vrši jutri v petek ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih. Ker je predmet te seje jako važen prosim naj nihče gg. odbornikov ne manjka. Predsednik. Novo delavsko konsumno društvo „Trst“ pri sv. Jakobu, naznanja vsem prijateljem dobre vinske kapljice da je odprlo svojo novo gostilno ul. sv. Marka št. 19. dne 17. t. m. v hiši gosp. F. Fabjana kjer bo točilo vedno istrsko črno, vipavsko belo vino in puntiga-rnovo eksprtno pivo prve vrsle. Vse po najnižjih cenah. Prihodnjo nedeljo t. j. 25 t. m. bo svirala prva nar. godba N.D.O. od 5. popoldan do polnoči. Elektroradiograf „ldeal" v Ljubljani. Danes zadnji dan izbranega sporeda. Na večernem sporedu je razun izvrstnih popoldanskih točk še dolga drama »Kaznjenci" številka 10. in 13.; to dramo izvajajo izborni igralci, vsebina je zelo lepa. Jutri specialni večer z izbranim sporedom, m. dr. „Trust“, detektivski roman z lepo opremo dalje kolo-rirana veseloigra .Ljubezen zmaga", »Teta Ana Marija" amerikanska veseloigra „Samo-mor Schulzeža (zelo komično) in „Pivike in levi*, velekomično (slike z levi). „Novi akordi" brez p iloge? Marsikdo bo neprijetno iznenadjen, ko zapazi, da v ravnokar izišli 6. številki glasbenega lista „Novi Akordi" — zadnji številki X. letnika — ni književne priloge V uvodu pod naslovom „Non nostra culpa" nam pove uredništvo vzrok: Stroški se ogromni, na rečniki pa sramotne maloštevilni: od zaiožništva pre-liminirani obseg priloge je bil v preteklem letu že s 5 številko prekoračen. Po naj-vestnejših in še tako nesebičnih preudarkih bo podjetje primorano, ustaviti izdajanje književne priloge, če se z novim letnikom ne poveča število naročnikov izdatno. Časopisje in naši glasbeni kritiki priznavajo, da je ravno priloga velevažna činiteljica našega napredovanja na glasbenem polju. Vsledtega je skrajni čas da se zavedajo vse privatne osebe, ki se zanimajo za slovensko glasbo ali bi se vsaj morale zanimati za njo, in vsa glasbena društva, da je sedaj največja nevarnost, da zgubimo še to jedino splošno glasilo jugoslovanske glasbe, če se upošteva, da znaša naročnina celoletno le 10 K, za katero razmeroma res malenkostno vsoto dobivajo naročniki najmanj 72 strani dobrih, Izvirnih jugoslovanskih člankov — poroča vestno in objektivno o vseh domačih glasbenih zadevah in informira o vseh važnih pojavih svetovne glazbe in ki je v najboljšem tiru, da postane prava glasbena revija s širokim horizontom, kakor je Jugoslovani doslej sloh niso imeli, je vendar pričakovati, da se domislijo naši glasbo ljubeči rojaki, vsa glasbena društva, umetniški meceni ter javni zavodi in zastopi in podpirajo to kulturno važno, od začetka do danes nesebično podjetje vsaj z vstopom v krog naročnikov. Iz tona, ki zvoni iz gori omenjenega apela uredništva, je razvidno, da je to zadnji poziv k dejanskemu podpiranju tega potrebnega kulturnega podjetja in zadnji poskus, obvarovati slovensko glasbo velike škode, ki bi jo trpela vsled ustavitve literarne priloge „Novih Akordov". Opozarjamo naše čitatelje na to izjavo in jih poživljamo, da pristopijo nemudoma krogu naročnikov ,N. A.“ predno je prepozno. Naročila sprejemajo založništvo L. S c h w e n 111 e r v Ljubljani in vse druge knjigarne. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Petrograd, 21. febr. V Baltiških pokrajinah vlada strašen metež. V Črnem morju so vled viharjev pretrgane vezi s Sebasto-polom. Bern, 21. febr. Danes so prevrtali na višini 3457 m nad morjem tunel pri bodoči postaji Jungfroujch. Kalkuta, 21. febr. Remorker .Chiuchow“ družbe ,IUavagiM je utonil nekaj milj pred Rangoonav. Sodijo da je ladjo prevrnil vrtinec. Rim, 21. febr. Šefom italijanskega vrhovnega poveljstva bo imenovan general Salsa. London, 21. febr. Ministrski predsednik Asquith je povabil zastopnike premogovnikov na koferenco, kateri bi prisostvovali tudi vsi ministri. Novi York, 21. febr. Iz Meksika je došlo poročilo, da so se v Puebli uprli jetniki, ter poskušali uiti. 27 jetnikov in en paznik so bili ubiti, 20 jetnikom se je posrečilo uiti. Duuaj, 21. febr. V marcu se vsled spremembe v zunanjem ministrstvu delegacije ne skličejo. Verjetno je, da se skličejo y drugi polovici aprila. Dunaj, 21. febr. Peter Rossegger-jev sklad je dosegel 2,880 000 K. Sarajevo, 21. fabr. Preiskava je dognala, da so bivše demostracije povzročilo policaji. Šef policije se baje umakne. Profesorji, ki so ščitili demonstrujuči dijake in jih odvajali od demonstracij so v preiskavi in bodo kaznovani. Bombay, 21. febr. Včeraj je navstal na bregu, kjer so skladišča bombaža požar. Škode je 250.000 lir šterlin. Dunaj, 21. febr. Danes zjutraj je položil nemški poslanik pl. Tsclursky v imenu nemškega cesarja krasen venec na prah grofa Aehrenthala. Razne vesti. Trikratni umor in samoumor. V Appleton, Wis., v Ameriki, je usmrtil neki William Maihland tri člane svoje rodbine, ter nato še samega sebe. Do tega ga je privedla bolezen jetika, ki je zavladala v rodbini. Zadnja leta je umrlo za jetiko pet članov nesrečne rodbine, in bolezen je prišla tudi na dru»e, tako, da tudi za le-te ni bilo več rešitve, ^ato je Maihland v obupu vse u- smrtil. .. apijon? V Gemom v Italiji so prijeli nekega gospoda, ki je spraševal dva vojaka blizu vojaških magazinov, ki jih gradijo, kaj bo tam shranjeno; spraševal je še razne take reči, da sta vojaka začela slutiti, da utegne biti tujec kak špijon. Raditega s-ta ga aretirala in izročila vojaški oblasti. Tujec je avstrijski stotnik. P«pež in dekoltirane žene. — Papež je izdal nov edikt, ki prepoveduje ženam nositi obleke, na vratu in na prsih pregloboko izstrižene. Ta moda vzrora baje javno pohujšanje in hudobni duh se ga poslužuje. Ta moda pa živi po vseh katoliških dvorih: na Dunaju, v Madridu, Monakovem itd. Glo boka dekoltaža je predpis etikete. Ti dvori pa se ne udajo papežu. „L;ubi svojega bližnjega !•* Katoliški župnik P. Imlauf iz Lukavice (okraj Ryclinov na Češkem) je z gorjačo v ondotni gostilni razbil črepinjo kmetu Brožu in mu tako pokvaril oko, da mu je izteklo. Župnik je storil zločin ob 3. uri zjutraj od 15. na 16. februarja, zagovarja se s tem, da bil pijan. Ubogi kmet bo skoro gotovo umrl. Res lepi božji namestnik!! Mali oglasi. Trgovski sluga T fakturni. trgovini. Več pove podružnioa „Jutra“ v Ljubljani. upeljana trgovina z jestvinami,, petroljem Olttltl itj. se odda v trž ški okol'ci. Čistega dobička čoz K 200 mesečno. Glavnice treba najmanj Ii 4000. Resni reflektantje naj oddajo svoj naslov upravi „Jutra“ v Trstu pod „Narodnjak“. AJ se mesečna soba 1. marca. — Kje pove V U.tlel podr. „ Jutra" v Ljubljani: T» meblovani sobi, velika s 1. n arceir, irala ' takoj se oddati v najem. — Poizve se pri Dv upravništvu „Jutra“ v Ljubljani. TT'x_ na periferiji Ljubljane je prodati zi 24.000 Xllodi denarja je treba samo par tisoč, drago v obrokih. — Vsled < estnega parcelacijskega načrtu i i a ta hiša lepo bodočnost in je zelo pripravna za gostilno ali kako drugo obrt. — Poizve se v pisarn; „Universal“, Ljubljana, Sodna ulica 4. KVkVflČniPfi (delavnica z orodje.,) v Kandiji ja. v V pri Novem mvstu se odda pod ugodni i i pogoji v naje n. Več pri lastniku Vide Brudar posestnik Ragovo pri Nove i. mestu. TnCAratllA akviziterje, ki bi ob obem razpeča-AlJ&t/J. vaij nA.dresar“ sprejme pisarna „U- nivereal“ v Ljubljani, Sodna ulica 4. IVriaH n °®an tr£0TSki sluga, išče službe v kaki JHaU trgovini na deželi. Gre tudi za kočija2a na dežel ) ali pa v iuesto.— Ponudbe pod šifro „Sluga“ na upravništvo „Jutra“ Ljubljana: Novo Marto talno Wtio „TRSf pri si JaMn ulica sv. Maria to. 1 Podp‘sani si šteje v dolžnost, naznaniti slav. občinstvu ’i.esta in oiolice posebno pa Št. Jakob-čano ', da je v soboto to je 17. tega meseca odprlo svojo novo gostilno v hiši gosp. F. Fabjana ulica sv. Marka številka 19, kjer se vedno točijo črna istrska vina prve vrste, bela vipavska in Pun-tiga i sko exportno pivo. — Vse po najnižjih cenah. Kuhinja bode vedno preskrbljena z gorkimi in mrzlimi jedili. — Voditelj Hinko Kosič. Na mnogo-brojno udeležbo vabi že danes. ODBOR. Izdajatelj, glavni in odgovorni urednik Milan Plut. Tiska Tiskarna Dolenc (Frsn Polič) v Trslu. Fr» P. Zajec Ljubljana, Stari 9. priporoča kot prvi slovenski izprašani in oblastveno konces. optik in strokovnjak svoj optični zavod, kakor ščipalnike in očala natančno po znanstvenih in zdravniških predpisih, toplomere, zrakomere, mere za višino, daljnoglede itd. Vsa popravila izvršujem točno in solidno v svoji po najnovejšem sistemu z električnim obratom urejeni delavnici. — — Ceniki brezplačno. — — Vekoslav Plesničar TRST ulioA Oiulia 29 TRST Trgovina z vsakovrstnim jestvinsklm blagom, razpošilja blago v mestu franko na dom in na deželo po dogovoru. Postrežba točna in solidna. - Konkurenčne cene. Nova knjigaI Arcibašev: Slike iz revolucije. V tej knjigi je zbranih več povesti znanega ruskega .pisatelja, ki so veren odmev velikega boja proti carskemu absolutizmu in za svobodo. Povesti so pisane z markantnimi potezami in jih bo vsakdo bral z zanimanjem. Izvod stane K 1,5.0, po pošti 20 vin. več. Naroča se pri založniku Stefanu Klavsu — Ljubljana, Križevniška u-lica 5. in pri vseh knjigarnah na Slovenskem., Denar je poslati naprej. Tudi znamke! Odlikovana pekarna in slaščičarna Vinko Skerk - Trst Via Acquedotto št. 15. — Podruž.: Via Miramar št. II Tfiki*al na dan svež kruh. Prodaja vsakovrstnih biškotov, posebno za čaj in bombonov. Sprejema naročila vsakovrstnih tort, krokat in vse predmete za peči. NajfinejSa moka iz najboljših mlinov po najnižl ceni. Fina inozemna vina iu likeri v steklen, Brezpl. postrežba na dom Kruh in slaščice se izdeluje igieničkim električnim strojem. ©©©©©©©© ©©'©(§)©©©© ■s (iiiliPJ m umi z gostilniškimi prostori, trafiko i. t. d, se pod ugodnimi pogoji odda. Pojasnila v posredovalni pisarni Peter Matelič Ljubljana, Škofja ulica Stev. 10 Telefon 155. Kupujte le najboljši! OB s_ tn O o o o o ** en o Ivan Krže Trst, Piazza S. Giovanni I. 7js|nna kuhinjskih in kletarskih potrebščin iz £>CllUIJu lesa m pletenin, škafov, brent, čebrov in kad. lopat, rešet, sit in vsakovrstnih košev, jerbasev in ter mnogo drugih v to stroko spadajočih predmetov. Prinnrnra sv°j° trgovino s kuhinjsko posodo II l|JUI Uutl vsake vrste bodi od porce!ana, ze-n lje, e ■ aila, kositerja ali aluminija, nadalje, kletke itd. — Za gostilničarje pipe, kroglje, zemljeno in stekleno posodo za vino. Zastopstvo in zaloga svotovnoznanih pisalnih istrojev § Underwood in L^C. Smith & Bros The Rex C.° ©®® Ljubljana ®©@ Šelenburgova ul« 7 — Telefon 38 Berite in strmite. Čudovito! i 600 komadov za K 3*90. i Krasna pozlačena, 36 ur idoča anberca z verižico vred, triletna garancija, moderna svilena kravata za gospode, 3 robci, moški prstan z imit. biserom, izvrstni ustnik za smodke, elegantna damska broša, krasno toaletno žepno zrcalo, denarnica iz usnja, žepni nož, par manšetnih gumbov, 3 naprsne gumbe, vse double zlato, lep album s 36 slikami, najlepše na svetu, 5 različnih razveseljivih predmetov za mlade in stare, nastavek za pisma, 20 korespondenčnih in ge 500 drugih raznih predmetov, |neobhodn0 potrebnih za dom. — Vse skupaj z urQ vred,ki je sama toliko vredna za K 3.90 Pošilja po povzetju dunajska eksportna trgovina F. Windisch, Krakov št. W 5. Opom. Komur ne ugaja, se vrne denar nazaj. MOJA STARA izkušnja je in ostane, da za odpravo solnfiiih peg, kakor tudi za pridobitev in ohranitev nežne, mehke k< že in belega teinta ne obstoji boljše milo kot svetovnoznano Stcckenpferdovo milo iz liliji ne g a mleka (Steekenpferd-Lilienmilchseife), znamke Steckenpferd, od Berg-manna & Co., Tošcn ob Elbi. — Komad stane 80 h in se dobi v lekarnah, drogerijah, parfi-ii erijali in vseh sličnih trgovinah. — Ravno-tako se obnese Bergmannova lilij ska krema >,M a n e r a“ naravnost čudovito za ohranitev nežnih, belih rok pri damah; dobi se povsod po 70 b. Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. - Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka HH IKO JBSi a SUTTNER, Ljubljana Mestni trg. - FILIALKA Sv. Petra cesta. - Telefon št. 273 „JUTRO “ se prodaja v Trstu po 4 vinarje lir naslednjih tobakarnah: 0 © © Becher, ulica Stadion, Trevisan, ulica Fontana, Pipan, ulica Fabra, Bevk, trg Goldoni, Vovk, ulica Carducci, Sekovar, Vojašnični trg, Hrast, Poštni trg, Može, ulica Miramar, Magolo, Belvedere, Geržina, Rojan, Raunacher, Čampo Marzio, Bruni, SS. Martiri. Ercigoj, ulica Massimiliana, Piasečka, trg S. Francesco 8, Bruna, ulica del Rivo, Bubnič, ulica Sette Fontane, Gramaticopulo, ul. Barriera, Lavrenčič, Vojašnični trg Benusi, Greta, Kichel, Rojan, Bajc, ulica Geppa, Luzzatto, ulica Acquedotto, Segulin, ulica Industria, Lug, ulica S. Lucia, Zidar, Sv. M. Magdalena, Cechini, ulica deli’Istria, © © © Rončelj, ulica S. Marco, Novo pogrebno podjetje Prevoz mrličev na vso krajo TRST — Oorso štv. -47 (vogal Piazza O. Grold.d>nl) - Telefon X-a=-02. Zastopstva v Nabrežini, na Opčinah in pri Orehu (Noghere), in v Miljah z razprodajo pogrebnih predmetov. Vozovi z bogato opremo od najenostavnejših do najbolj luksurijoznih. — Krasna izbera vencev iz umetnega cvetja, biserov in porcelane. - Zaloga pravovoščenih sveč lastnega izdelka s prodajo na drobno in na debelo. Vsi pogrebni predmeti so stalno na izbero. — Stalne, cene brez konkurence, postrežba točna, splošno pohvalna. — Nočna naročila se sprejemajo v zalogi, ul. Tesa št. 31. — Telefon. 14-02._ Kmetska posojilnica ljubljanske okolice z n. z. li O ©© obrestuje hranilne po v Ljubljani 2 10 brez vsakršnega odbitka. Stanje hranilnih vlog: dvajset * * varno naložen denar. Tjf Rezervni zaklad: K 700.000. Čitajte in strmite! 600 kosov, med njimi v ognju pozlačena ura za 4 K 20 vin. Krasna v ognju pozlačena, fina anker rem. ura s pozlačeno ploščo s številkami in 36 urnim dobrim idočim orodjem s triletno garancijo. Krasna kravatna igla z samili briljantom, v ognju pozlačen prstan si gospode ali dame, krasen collier z 150 orijentalskih biserov, najmodernejši ženski nakit, krasn gumbi za manšete, ovratnike in prsa, 3% double zlato; 6 kosov pravih platnenih robcev, krasno pisalno orodje iz niklja, krasno toaletno zrcalo v etuiju, lepo dišeče toaletno milo, vezan notes, 72 angleških pisarniških peres, 20 korespondenčnih predmetov, ki so neobhodno potrebni za vsako družino. Vse skupaj, z zlato uro vred, ki je sama vredna toliko, stane samo 4 K 20 vin. Odpošilja se po poštnem povzetju po eksportni trgovini H. Spingarn. Krakov št. 328. Pri naročilu dveh paketov dodam še lep žepni nož z dvema ojstrinama brezplačno. Pri vsakem nadaljnem paketu še en nož. Komur ne ugaja, se vrne nazaj in je torej vsak riziko izključen. (330) r i ALOJZU POVH slovenski urar Trst — Via del Rivo 26. Dveletno jamstvo, popra vila, obisk na dom, zlato, dragulji po nizki ceni. L. J Kupujte „Jutro“ izvod samo ^ v. Višjega štabnega zdravnika in fizika dr. Schmida znamenito olje za sluh odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto, tečenje iz ušes, šumenje po ušesih in na-iiihost, tudi ako je že zastarano. Steklenica stane 4 K z navodilom o uporabi. — Dobiva se samo v lekarni pri <Črnem orlu», Novi trg v Celovcu. 0 (c RESTAVRACIJA M ,AURORA‘ Trst, ul. Carducci 13 Dobroznano tamburaš ko društvo A U (prvikrat v Trstu) koncertira vsak večer od 7. ijš- -Hr do polnoči. ^ ^ — Izbran glasbeni program. — Tamburanje in petje nar. pesmi. KONCERT začenja vsak večer ob 7. uri, traja do i2. ure. Vstop, prost. Vstop, prost. Za mnogobrojen obisk se priporoča Josip Domines- U 1 PODRUŽNICA LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE Trst, Plazusa dLella Borsa IO Centrala v Ljubljani — Podružnica t Gorici, Celovcu, Sarajevu Splitu in Celju. Delniška glavnica K. 8,000 000. Rezervni zaklad K. 800.000. obavlja najkulantneje vse bankovne in menjalne posle ter kupuje in prodaja ped jako povoljnimi pogoji devize in vse vrste denarja.-----------------Vloge na knjižice obrestuje za sedaj s čistimi 4r1a°|0 Prodaja »rečke na majhne mesečne obroke. Jlnglešl^o skladišče oblek Č).cJiernatooie Ljubljana Mestni trg. št. 9 -----::-v-- Ljubljana Mestni trg št. 5 priporoča soojo popolnoma na nooo sortirano zalogo spomladanskih oblek za gospode in dečke, ter obleke za otroke. Velikanska izbera pajpooejše konfekcije za dame ir\ deklice, ter berolinskih in p ari škili modeloo. G epe prizpano nizke J xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx>ote. * ČaAopii „Domači Prjjalejj:'- Zahtevajte cenik.