LETO III. ŠT. 23 (120)/TRST, GORICA ČETRTEK, 11. JUNIJA 1998 SETTIMANALE SPEDIZ. IN A.P. - 45% - ART. 2 COMMA 20/b LEGGE 662/96 - FILIALE Dl GORIZIA ISSN 1124 - 6596 CENA 1500 LIR NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUZITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. )AN U ARJ A 1996 GLASUJMO SLOVENSKO! Pred nami so nedeljske volitve, ko bomo volivci poklicani, da obnovimo deželni svet Fur-lanije-Julijske krajine in nekatere pomembne občine v naši deželi, med temi Gorico in Krmin, da se omejimo le na volilni prostor, ki posebej zanima slovenske volivce. Volitve so nedvomno izredno pomembne ne samo za krajevno problematiko, ampak tudi za celotno našo narodno skupnost. Zato naj posvetimo nekaj misli ob zaključku te volilne kampanje. Kako bomo Slovenci v deželi glasovali? Novosti volilnih zakonov so radikalno posegle tudi v naš prostor in zato se morda tradicionalne oblike volilnega nastopa spreminjajo. Kljub temu pa je zlasti slovenska stranka v deželi Furlaniji-Julijski krajini znala najti pravilne rešitve za svoj volilni nastop. Danes Slovenska skupnost ne nastopa izključno kot samostojna lista z znakom lipove vejice (tega tudi ne more), pač pa v okviru širših volilnih koalicij tako za deželo kot za goriško občino. Vsekakor je njen znak prisoten na deželni listi Ljudskega centra za reforme (Centro popolare riformatore). Drugače pa je za goriško občino, kjer je SSk kot partner prisotna v koaliciji Oljke. Zato naši volivci ne bodo imeli težav, da pravilno glasujejo. Pomembno je le, da modro uporabijo preferenčni glas, ki ga je treba poleg znaka pripisati. Za deželne volitve naj napišejo ime kandidata Iva Jevnikarja, ki nastopa tako v Trstu kot v Gorici. Za občinske volitve v Gorici pa naj volivci poleg znaka Oljke (Ulivo) napišejo eno ime kandidata, ki mu zaupajo preferenčni glas. Kandidatje SSk so m Erika Jazbar, Božidar Tabaj in Miloš Čotar. Prav tako naj tudi glasujejo za izbiro kandidata pri volitvah za posamezne rajonske svete. V Krminu pa naj slovenski volivci volijo krajevno listo in zapišejo ime Elene Orzan. Se nekaj misli o pomenu teh volitev za slovenske volivce in njih izbiro. Vsako volilno srečanje ima za državljane, in torej tudi za nas Slovence v Italiji, svoj pomen. Demokracija se ne postavlja enkrat za vselej, ampak jo je treba iz dneva v dan uresničevati. Tako 'mamo tudi sedaj italijanski državljani slovenske narodnosti pravico in možnost, da s svojo izbiro potrdimo tudi svojo manjšinsko pripadnost in zavest. Glas za slovenske kandidate, ki nastopajo tako na listi za deželo (Ljudski center za reforme) kot na listi Oljke in so v našem primeru izraz slovenske stranke, nudijo vsa jamstva za dober slovenski glas. Preko njih bo lahko naša narodna skupnost izrazila vsa svoja pričakovanja >n zahteve, ki izvirajo tako iz naravnega prava kot iz republiške ustave in mednarodnih pogodb za izvajanje manjšinskih pravic. Ostali po narodnosti slovenski kandidatje se namreč predstavljajo z drugačnimi predznaki. Posebno pa zavedni slovenski volivci nikakor ne bodo oddali svojega glasu tistim slovenskim kandidatom, ki na žalost nastopajo na desničarskih oz. nacionalistično obarvanih listah. Zato je naša izbira gotovo povsem lahka in preprosta. / stran 2 ANDREJ BRATUŽ PO NEUSPEHU DVODOMNE KOMISIJE REFORME V SLEPI ULICI "V tretje gre rado", pravi naš slovenski pregovor. Tudi dvodomno komisijo, ki ji je predsedoval vsedržavni tajnik levih demokratov D'Alema, je namreč doletela enaka usoda, kot sta jo doživeli obe njeni predhodnici. rvi dvodomni komisiji za reformo republiške ustave je predsedoval liberalec Bozzi, drugo pa sta vodila krščanski demokrat De Mita in komunistka Nilde Jotti. Po poldrugem letu razprav in pogajanj bo DAlema čez nekaj dni moral tudi uradno ugotoviti, da je parlament spet zamudil 'Veliko priložnost" (pri založbi Mondadori je avgusta lani izšla knjiga s pomenljivim naslovom La grande occasione; avtor je, seveda, Massimo DAlema) in da ostaja reforma sedanje ustave "pobožna želja". Dvodomno komisijo je "pokopal" voditelj "pola svoboščin" Silvio Berlusconi. Zakaj je tako ravnal, je pravzaprav skrivnost. Zanimivo pa je, da je Berlusconi naredil konec svojemu "zavezništvu" z DAle-mo v dvodomni "komisiji", ko je javni tožilec Greco v Milanu zahteval, naj ga sodišče obsodi na petletno zaporno kazen in na večmilijardno globo zaradi zelo hudih poslovnih prekrškov. Berlusconi je zagnal vikin krik ter očital milanskemu sodišču, da je v službi sedanje rimske vlade! Od pravosodnega ministra Flicka pa je zahteval, naj naredi red na sodišču v Milanu! Če je to glavni vzrok za Berlusconijev politični preo-kret, bo seveda pokazala prihodnost. Dejstvo pa je, da od ! tistega trenutka stalno stopnjuje svoje napade na Prodijevo vlado in da je naposled začel zahtevati njen odstop. Naključje je hotelo, da je bilo ob tem času kakih 10 milijonov italijanskih volivcev poklicanih k volilnim žaram zaradi upravnih (občinskih in pokrajinskih) volitev. Tako v prvem kot v drugem krogu je Berlusconijeva in Finijeva desna sredina dosegla znaten uspeh. To je razvidno zlasti iz DRAGO LEGISA ! izidov v drugem krogu volitev. Od skupnih 16 novih županov jih kar 10 pripada desni sredini, 5 oljki in 1 Cossi-govi sredini. Berlusconi in Fini sta na primer osvojila mesta, kot so Parma, Piacenza in Luc-ca, ki so vedno imela levo-usmerjene župane. S tem u-spehom je Berlusconi dobil nov veter v jadra in vedno gla-i sneje zahteva odstop Prodi-; jeve vlade. Res je sicer, da izidi upravnih volitev praviloma niso in ne morejo biti tudi pokazatelj politične volje volilnih upravičencev. Vsekakor drži, da preživlja sedanja vladna koalicija I težavne čase, saj se med drugim kažejo vidni znaki rahlja-! njavezi med raznimi politični-| mi komponentami. Vsemu je treba dodati še poseben položaj, ki ga ima Stranka komu-I nistične prenove. Ta je namreč že od samega začetka tako rekoč z eno nogo v opoziciji in pravkar napoveduje novo soočenje z vlado, zlasti kar zadeva vprašanje zaposlovanja, to je novih delovnih mest, ; ter vprašanje Juga. Če je predsednik vlade Prodi mislil, da je z vidnimi zunanjepolitičnimi uspehi, kot je na primer uvedba skupne evropske valute, to je evra, utrdil tudi svoj notranjepolitični položaj, seje bridko zmotil. Ljudje se v politiki predvsem odločajo po tem, kar jih dnevno najbojžuli. Glede na to, da so kar trije poskusi reforme republiške ustave klavrno propadli, seje treba vprašati, če je to vprašanje še aktualno in če se zlasti more res rešiti in kako. Mnenja so v tej zvezi deljena. Nekateri menijo, da ne preostane nič drugega kot izvolitev ustavodajne zbornice po proporčnem sistemu. Za tako rešitev se že dolgo odkrito zavzemajo nekateri politiki, kot sta Segni in Cossiga, zdaj pa se jima je pridružil Berlusconi ob tihem pristanku Fini-ja. Za druge ostaja polno veljavna pot, ki jo predvideva 138. člen republiške ustave. Zakone o reviziji ustave in u-stavne zakone na splošno sprejema vsaka zbornica z dvema zaporednima glasovanjema - pravi omenjeni ustavni člen. Med prvim in drugim glasovanjem morajo poteči vsaj trije meseci, pri drugem glasovanju pa je potrebna absolutna večina. Predviden je tudi referendum, ki ga je treba razpisati, če tako zahteva petina članov ene zbornice ali 500 tisoč volivcev oziroma pet deželnih svetov. Kot vidi mo, je postopek zapleten, kar je razumljivo, saj gre za spremembo temeljev, na katerih je zgrajena republika. Kot narodno manjšino nas še najbolj skrbi dejstvo, da se utegne sedanja legislatura končati predčasno. V tem primeru pa se bo nabiral prah v kakem ministrskem predalu na zakonskem osnutku za našo celovito zaščito. Razlog za zaskrbljenost je torej popolnoma upravičen. Izjava PODPRIMO IVA JEVNIKARJA! LJUDEM, KI JIH JE PRIZADEL POTRES, ŽELIMO POMAGATI. ZATO BOMO TUDI NA UREDNIŠTVU ZBIRALI DENAR, KI GA BOMO POTEM IZROČILI NAJBOLJ POTREBNIM DRUŽINAM. ZA POTRESENCE Andrej Bratuž / intervju BERNARD ŠPACAPAN m ŠE O NEDELJSKIH VOLITVAH V GORICI Jurij Paljk/ intervju BOŽIDAR TABAJ Iva Koršič VESEL PASTIRČKOV DAN V GORICI Mirjam Simčič GORIČANI PRED SVETIM PRTOM Erik Dolhar POMEMBNA DOGODKA V KANALSKI... Matjaž Rustja ZORA TAVČAR O SLOVENCIH ZA DANES m Saša Rudolf MEDNARODNA SKUPNOST OKLEVA JOŽE BERNIK IN HILARIJ ROLIH V TRSTU DEVETDESET LET SOVODENJSKE BANKE 1 ČETRTEK 11. JUNIJA 1998 K1 SVET OKROG NAS PODPRIMO IVA JEVNIKARJA! PREDVOLILNO SREČANJE VOLČIČ - JEVNIKAR 1 ČETRTEK 11. JUNIJA 1998 V ponedeljek sta se v Gorici v jutranjih urah na uradu senatorja Mitje Volčiča srečala senator Volčič in kandidat Slovenske skupnosti na bližnjih deželnih volitvah Ivo Jevnikar. Spregovorila sta o volitvah in pripravah nanje ter se- S 1. STRANI GLASUJMO SLOVENSKO! •••••••••••••••••• 'Tisočkrat tisoč, še več nas je bilo, / tisočkrat tisoč hlapcev in sužnjev, / tisočkrat tisoč ponižnih, boječih..." - tako naš veliki kraški poet zgovorno ponazarja nekdanje žalostno stanje našega naroda, ko je moral ubogati in hlapčevati drugim. Slovenska zgodovina pa pozna tudi svetlejše trenutke - tako tudi pri nas na Primorskem. Po epskih kmečkih uporih, borbi za narodno zedinjenje in osvoboditev je tudi slovenski človek na Primorskem prišel do lepših dni. "Za stare pravde zmago, za svobodo..." - tako lahko z verzi goriške pesnice ob spominu na slavni punt simbolično zazremo tudi naš današnji trenutek, ko se sicer še borimo za pravičnejši dan slovenske manjšine v Italiji. Da bomo lahko to dosegli, podprimo tudi sedanje izbire na nedeljskih volitvah z glasom za pristne slovenske kandidate in programe. Politika ni poezija, vendar nam lahko tudi ta odpira nova obzorja in nakazuje pravilne poti, po katerih bomo dosegli svoj cilj. veda o sodelovanju po njih. Ivo Jevnikar je pred srečanjem dejal: "Rad bi povedal, da je do srečanja s senatorjem Volčičem prišlo predvsem zato, ker je Mitja Volčič edini slovenski senator v Rimu, za katerega smo vsi slovenski demokrati volili in ga zato imamo za predstavnika vseh slovenskih komponent in ne samo teh v Rimu." Senator Mitja Volčič pa je takoj dejal: "Prepričan sem, da bi morali Slovenci izvoliti na bližnjih volitvah čimveč svojih predstav-j nikov v deželni svet. Čimveč i slovenskih deželnih svetovalcev bo, toliko bolje bo za vse nas. Zato seveda podpiram tudi kandidaturo Ivajevnikar-j ja. Tu se tudi navezujem na besede predsednika italijanske poslanske zbornice Violanteja, ki jih je izrekel, ko je bil v Trstu. Takrat je jasno povedal, j da mora deželni svet omogočiti slovenskim kandidatom, da pridejo vanj kot deželni svetovalci, saj si v nasprotnem primeru niti ne moremo predstavljati posebnega statusa dežele Furlanije-Julijske krajine. Mnenja sem, da mora slovenska narodnostna skupnost v naši deželi v deželni svet izvoliti ljudi tistih političnih prepričanj, ki se bodo prej ali slej spet znašli pod okriljem politične koalicije Oljka." Ivo Jevnikar je nadaljeval: ! "Mislim, da je prav, da kot prihodnji deželni svetovalec že pred volitvami pokažem, da me tesna povezava med delovanjem dežele F-Jk in italijanskega parlamenta zelo zanima. Senator Mitja Volčič je naša vez, ki povezuje deželo F-Jk in rimski parlament. Po t eni strani nam lahko senator Volčič nudi ustrezno pomoč v Rimu, pa naj gre za reševanje drobnih težav ali pa za reševanje težav okrog zaščitnega zakona za slovensko manj-šino v Italiji; po drugi strani ! smo mi njemu lahko v veliko pomoč s poznavanjem krajevne stvarnosti. Gre torej za potrebno in koristno sodelovanje, ki se mu tudi v prihodnje ne nameravamo odreči!" I Mitja Volčič je spregovoril [ tudi o odnosih, ki jih mora dežela F-Jk imeti v luči vključevanja v evropske integracijske tokove: "Zaman je vsakr-| šno govorjenje o Evropi, o združeni Evropi, če se na krajevni ravni Trst krega z Gorico, le-ta z Vidmom, če je vsaka vas skregana s sosednjo vasjo. Prva naloga naše dežele je najti skladnost med delom na občinski, pokrajinski in j deželni ravni in to skladje nadgraditi z dobrim sodelovanjem s človekom, ki zastopa interese dežele v Rimu. Tu morajo obstajati sistemske povezave. Skupno lahko pridemo do skladne politike, ki bo služila vsem ljudem in vsem področjem naše dežele!" Jevnikar se je navezal na Volčičevo misel: "V našem primeru gre seveda predvsem za pospešeno in uspešno razvijanje prijateljske politike do sosednje države Slovenije, ne nazadnje tudi zaradi gospodarstva v naših krajih in seve-i da zaradi slovenske manjšine same. Sinergija med Gorico j in Rimom je potrebna. Dobro sodelovanje s senatorjem Volčičem je še kako potrebno!" Senator Volčič je srečanje sklenil tako: “Mislim, da je vsem jasno, da je bilo zapr-I tosti na vseh področjih in ne nazadnje tudi v politiki v naših krajih več kot dovolj. Časi so se spremenili, politična klima je drugačna. Vsi iščemo danes način, kako bi se odprli. Za našo deželo je bistveno dobro gospodarsko sodelovanje s sosedi; čezmejno gospodarsko, politično in kulturno sodelovanje mora postati stvarnost, ki je življenjskega pomena za našo prihodnost." NOVI GLAS UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 341 70 GORICA, RIVA PIAZZUTTA 18 TEL 0481 / 533177 FAX 0481 / 536978 E-MAIL noviglas@tmedia.it 341 33 TRST, ULICA DONIZETTI 3 TEL 040 / 365473 FAX 040 / 7754 19 GLAVNI UREDNIK: ANDREJ BRATUŽ ODGOVORNI UREDNIK: DRAGO LEGIŠA IZDAJATELJ: ZADRUGA GORIŠKA MOHORJEVA, PREDSEDNIK DR. DAMJAN PAULIN RECISTRIRAN NA SODIŠČU V GORICI 28.1.1949 POD ZAPOREDNO ŠTEVILKO 5 TISK: TISKARNA BUDIN / GORICA NOVI GLAS JE ČLAN ZDRUŽENJA PERIODIČNECA TISKA V ITALIJI - USPI IN ZVEZE KATOLIŠKIH TEDNIKOV V ITALIJI - FISC LETNA NAROČNINA: ITALIJA in SLOVENIJA 70.000, INOZEMSTVO 100.000 LIR, ZRAČNA POŠTA 130.000 LIR POŠTNI TEKOČI RAČUN: 10647493 CENA OGLASOV: PO DOGOVORU "Spet smo v tekmi za deželni svet, da zagotovimo mesto slovenskemu predstavniku. Podpisani kulturni in javni delavci, ki se zavedamo pomembnosti slovenskega predstavništva, podpiramo kandidate Slovenske skupnosti na koalicijski listi Ljudska sredina za reforme in še posebej kandidaturo Ivajevnikarja, ker smo o njem prepričani, da bo zastopa! vse Slovence, ne glede na nazorsko pripadnost in prepričanje. Ivo Jevnikar daje vsa jamstva za učinkovito zastopanje slovenske narodne skupnosti v celoti in naših legitimnih interesov. Zelo dobro pozna našo problematiko tudi v primerjavi z drugimi manjšinami v Italiji in Evropi, je zanesljiv in se zaveda položaja slovenske narodne skupnosti, s katero živi v tesni zvezi in deli njene skrbi in težave. Zaradi kritičnega zakona, ki Slovencem ne daje možnosti zajamčenega predstavnika v deželnem svetu, za kar se zavzema stranka Slovenske skupnosti, bomo na Tržaškem in Goriškem s preferenčnim glasom podprli njegovo kandidaturo pod skupnim znakom koalicije Ljudska sredina za reforma v katerem je enakopravno prisotna lipova vejica kot tradicionalen simbol slovenstva." Sledijo podpisi: Gorica: Franko Bagon, Vida Bitežnik, Mirjam Bratina, Andrej Bratuž, Lojzka Bratuž, Lu-! dana Budal, Adjijan Corsi, Ivo Cotič, Julijan Čavdek, Mara Černič, Marijo Černič, Ninko Černič, Peter Černič, Marija Češčut, Danilo 'Čotar, Danijel Devetak, Emil Devetak, Igor Devetak, Lucijan Drole, Andrej Fajt, Maks Ger-golet, David Grinovero, Damjan Hlede, Andrej Kosič, Iva Koršič, Marilka Koršič, Ivo Kovic, Lojzka Kristančič, Mauro Leban, Karlo Mučič, Adrijan Pahor, Valentina Pavio, Jurij Paljk, Damjan Paulin, Janez Povše, Lorenza Rijavec Drole, Mirjam Simčič, Bernard Špacapan, Martin Srebrnič, Andrej Vogrič, Tiziana Zavadlav, Nevia Žerjal, Franka Žgavec. Trst: Drago Bajc, Janko Ban, Andrej Berdon, Jelka Cvelbar, Stanka Čuk, Lojze Debeliš, Diomira Fabjan Bajc, Zorko Harej, Ivanka Hergold, Ivo Kerže, Bogdan Kralj, Zora Koren Skerk, Marjan Kravos, Boris Kuret, Drago Legiša, Vanja Lokar, Marij Maver, Pavle Merku, Peter Močnik, Boris Pahor, Sergij Pahor, Josip Pečenko, Robert Petaros, Marija Pirjevec, Jože Pirjevec, Aleksij Pregare, Alojz Rebula, Aleksander Rustja, Danilo Sedmak, Tomaž Simčič, Branko Slavec, Breda Susič, Emidij Susič, Zora Tavčar, Vladimir Vremec, Edi Žerjal, Ivan Žerjal. Videm: Giorgio Banchig, Miha Co-ren, Aleksander Oman, Riccardo Ruttar. V SLOVENIJI IZŠEL NOV DNEVNIK V Sloveniji je dne 4. junija začel izhajati nov časnik: Jutranjik. Izdaja ga delniška družba Degass, glavni urednik je Danilo Slivnik, pomočnik glavnega urednika Vinko Vasle, odgovorni urednik pa Janez Markeš. To je peti dnevnik v Sloveniji. Jutranjik je seveda obogatil splošno informativno področje in spričo svoje vloge tudi slovensko kulturo. Jutranjik po zatrjevanju glavnega urednika Slivnika ni časnik, ki bi bil strankarsko usmerjen in opredeljen, torej ne spada k čisto določeni politični opciji. V uvodniku prve številke je zapisal, "da Jutranjik ne poskuša biti ne levi in ne desni, ampak profesionalen in natančen. Na slovenskem medijskem trgu namreč manjka kritičen in dosleden časopis in Jutranjik JUTRANJIK K) Hlinit Etnično čiščenje Kosova naj bi zapolnjeval to vrzel. Gre preprosto za bolj strog nadzor nad upravljalci slovenske države, ne glede na to, kakšne barve so in h kakšnim ideologijam se prištevajo". Glavni urednik je še zapisal, "da ima časnik tudi svoje profesionalne želje. Enkrat bi si želel, da bi o našem časopisu obveljalo stališče, da nobena stvar v Sloveniji ni dokončna, dokler ne najde svojega prostora v Jutranjiku". ——M. POVEJMO NAGLAS JANEZ POVSE ] ODLOČITEV JE V ROKAH NOVEGA ČASA IN PREDVSEM V STOPNJI VOLILNE UDELEŽBE Verjetno se je večina volivcev v tem trenutku že odločila, pa vendar utegne biti poslednji premislek pomemben. Nov čas je s svojimi nenapisanimi zakoni namreč še kako prisoten tudi pri nas. Nov čas kot preseganje vseh možnih omejitev, ki so bile značilne za vse povojno obdobje. Še posebej na našem obmejnem območju je nov čas vse tisto, kar želi odstraniti vse trdovratne ovire, ki želijo vztrajati na nekdanjih ločitvah, pa naj so te politične, narodne ali kakršne koli. Z drugimi besedami: politika, narodnost in drugi bistveni dejavniki so lahko predmet ločevanja ali predmet približevanja. In nov čas želi približevati, povezovati, združevati, vendar tako, da posamezni prostori istočasno živijo svobodno, po svojih lastnih izbirah. Ne nazadnje so prav te značilnosti temelj nove Evrope. Zato bo prav nov čas tisti, ki bo odigral odločilno vlogo tudi v mestu Gorici, in sicer s temeljnim vprašanjem, ali je Gorica v zadnjih letih stopala dovolj hitro naprej ali ne. Zavezništvo Oljke, Stranke komunistične prenove in Posočja za Evropo, v katerem se prepoznava večji del naše manjšine, je zelo tehtno, poglobljeno in več kot prepričljivo postavi- lo to vprašanje prav pred vse meščane. Ni težko ugotoviti, da bi se mesto moralo gibati in odpirati hitreje. Dejstvo je, da je navedeno temeljno vprašanje, ki ga postavlja nov čas, najmočnejši možni predvolilni nagovor in bo v največji meri odločilo volilni boj. Drugi odločilni dejavnik bo seveda stopnja volilne udeležbe. Lahko se namreč zgodi, da bo na volitvah uspelo tisto politično zavezništvo, ki se je najprej pravilno obrnilo na prav vse meščane, potem pa še uspelo prepričati večje število svojih privržencev, da se podajo na volišča. Na vsak način je pomemben vsak volilec, vsak glas. Podobno velja za deželne volitve, kjer pa bo zaradi proporcionalnega sistema nov čas teže prodrl s svojimi pravili in zahtevami. Toda kljub temu so tudi tu možne znatne spremembe, nemara celo preobrati, v vsakem primeru pa nova vrednotenja in, zakaj ne, obogatitve. Še kako v duhu novega časa in nastajajoče Evrope bi bilo, ko bi volilni rezultati pokazali večjo in izdatnejšo naklonjenost med drugim tudi narodnostno organiziranemu delu manjšine, ki ga predstavlja kandidat Ivo Jevnikar. Nov čas vidi v različnih narodnostih dragocenost in bogastvo sobivanja. Seveda je tovrstno vrednoto mogoče uveljaviti le z visoko stopnjo volilne udeležbe. Lahko se namreč nahajamo pred prelomnimi volilnimi izidi. V kolikor pa bi ostalo vse po starem, bi to pomenilo, da v teh naših krajih še vedno ni bilo mogoče preseči težke in obremenjujoče zgodovinske dediščine, ki nam v tem trenutku preprečuje velikopotezno ustvarjanje nove Evrope jutrišnjega dne. AKTUALNO INTERVJU / BERNARD ŠPACAPAN POSLANSTVO SLOVENSKE STRANKE DANES ANDREJ BRATUŽ Danes je gost našega pogovora dr. Bernard Špacapan, ki ga pravzaprav tu ni treba ponovno predstavljati. Poklicno je psihiater, primarij v zadevni goriški zdravstveni strukturi, drugače pa javni in politični delavec. Nanj se obračamo predvsem ob koncu njegovega drugega mandata, ko je v goriškem občinskem svetu predstavljal Slovensko skupnost. Poleg tega je dr. Špacapan trenutno deželni predsednik SSk in tudi kot takemu postavljamo v intervjuju nekaj vprašanj. Pred nami so volitve, % na katerih bomo izvolili deželni svet Furlanije-Julij- :-ske krajine in občinski svet v Gorici, poleg še nekaterih drugih občin, kjer tudi žive Slovenci (Krmin). Kakšen pomen imajo za slovenske volivce te volitve posebno zdaj, ko volilna zakonodaja dejansko onemogoča popolnoma samostojen slovenski nastop? Te volitve so kot vse prejšnje izredno važne za to, da lahko garantiramo prisotnost naših predstavnikov v izvoljenih telesih. O tem je bilo že veliko napisanega in to stalno poudarjamo, ker so samo volitve v tem trenutku sredstvo za dosego teh ciljev. Važno je torej, da se vsi naši ljudje udeležijo volitev in da izrazijo tudi preferenco za naše kandidate. Slovenska skupnost kot stranka zagovarja seveda pravico do zajamčenega zastopstva na vseh ravneh, od tkalne do državne. Ta pravica nam Pripada, ker tako zahtevajo mednarodne norme, ker to že imajo druge narodne skupnosti v Italiji in ker tako pravico že imajo Italijani v Sloveniji. Ker bi zajamčeno zastopstvo zahtevalo notranje volitve v naši skupnosti in ker bi tak način določanja kandidatov spravil v težave njihovo Prisotnost v vsedržavnih strankah, so levo usmerjeni Slovenci v resnici proti. Tako smo videli, da v deželnem svetu ni prodrla niti zahteva po najnižji obliki zajamčenega zastopstva. SSk zahteva, da bo ta pravica zapisana v bodočem zaščitnem zakonu in da se sproži postopek za spremembo ustave (kar so pred kratkim dosegli celo Ladinci na Tridentinskem in Južnem Tirolskem). Ali je nastop SSk na deželnih volitvah na listi Ljudskega centra za ref (trme goriških občin na Oljki dovolj samostojen, tudi v okviru izbranih koalicij? Kako se je SSk uveljavila s svojimi programskimi točkami? . V vseh krajih, kjer bodo volitve, Je morala SSk stopiti v koalicijo z drugimi strankami; mislim, da so izbire dobre. Zlasti bi poudaril, da ima naš kandidat Ivo Jevnikar zares mo-2nost, da bo izvoljen v Gorici in Trstu; tega ne moremo trditi za druge slovenske kandidate na Goriškem. Pomembna je tudi naša prisotnost v Krminu in Slovenski Benečiji. Dogovori z drugimi partnerji v koalici-Jah so bili korektni in v vseh programih so zapisane naše zahteve. Na splošno ugotavljam večjo odprtost Vseh strank do naših problemov. To kaže tudi v tem, da vsaj do sedaj ni Prišla posebno na dan običajna Polemika o Slovencih. Opozoril bi udi na lepake Ljudskega centra za reforme - Centro popolare riforma- tore v slovenščini, ki so brez večjih problemov izpostavljeni tudi v središču Trsta in Gorice. Kot vedno, so slovenski kandidati na vseh mogočih listah, tudi na takih, ki nam niso naklonjene. Ker imajo zelo malo možnosti za izvolitev in ker bi vsekakor (tudi če bi bili izvoljeni) lahko le malo naredili za našo skupnost, vabim vse, da gredo slovenski glasovi kandidatom, ki imajo možnost izvolitve. Kot predsednik SSk seveda želim, da bi izvolili naše predstavnike. Dve mandatni dobi si bil goriški občinski svetovalec SSk. Prejšnja leta smo imeli sicer vedno po dva izvoljena predstavnika na listi z lipovo vejico. Zadnje čase pa je bil izvoljen samo eden. Kako si izvrševal nelahko vlogo predstavnika slovenske stranke v občinskem svetu, ki je imel desnosredinsko večino? Bil sem občinski svetovalec od leta 1990 do letos. V prvi mandatni dobi je bila SSk v upravi s svojim odbornikom Marjanom Breščakom. Sodelovanje s staro Krščansko demokracijo ni bilo vedno lahko, vendar smo kot stranka marsikaj dosegli, ker smo pač bili o vsem dogajanju informirani. V zadnjih štirih letih pa sem bil kot edini predstavnik SSk ves čas v opoziciji. Večinski sistem onemogoča politično igro, ker ima večina možnost, da sama o vsem odloča. Desno obarvana uprava, ki je že po svoji naravi avtoritarna, je seveda onemogočila vsak vpliv opozicije na odločitve. SSk (in pred njo SDZ) je v goriškem občinskem svetu dosledno iznašala vse glavne zahteve naše narodne skupnosti - od resolucij za zakonsko zaščito ali tehtnih vprašanj našega šolstva do vsakodnevnih praktičnih potreb našega človeka. Kaj bi lahko o tem povedal v dobi obeh mandatov? Vloga SSk je narodnoobrambna. Tako je bilo, je in bo. Če ni bi bilo tako, bi odpadel smisel za obstoj take stranke, kot je SSk. Tudi v zadnji mandatni dobi so bile glavne teme mojih posegov vezane na probleme naše skupnosti. Spomnim naj na razpravo o resoluciji proti Caverijeve-mu zakonskemu osnutku za zaščito Slovencev in na naše posege pri slovenskih oblasteh in evropskih predstavnikih. Na šolskem področju je bila velika pozornost posvečena vprašanju novega poslopja za srednjo šolo Trinko. Kot znano, predvideva zadnji proračun sredstva za začetek obnovitvenih del. Opozoril bi rad še na posege ob razlastitvah v Štandrežu, ob spremembah občinskega statuta ipd. Največje zadoščenje v tej mandatni dobi pa je bila zavrnitev predloga za šolo za finančne stražnike na letališču. V okviril goriške občinske uprave deluje tudi konzulta za vprašanja slovenske manjšine. Sodelovanje med tem sicer le posvetovalnim organom in občinsko upravo, konkretno odborom, pa ni bilo nikoli lahko. Kako bi ocenil to stanje zlasti v zadnjih letih delovanja? S konzulto za vprašanja slovenske manjšine je bilo tako kot z vsemi ostalimi problemi, ki zadevajo Slovence. Uprava župana Valentija nas ni upoštevala kot subjekt, ki lahko svetuje ali daje pripombe. Konzulta se je redno sestajala in dajala svoje predloge, vendar brez možnosti, da bi vplivala na dogodke. V svoji zaprtosti je sedanja večina zavrnila možnost, da bi bil izvoljen za podpredsednika občinskega sveta Slovenec, ki so ga predlagale stranke opozicije. Mi smo predlagali, naj občina uradno pripravi odprtje Slovenskega šolskega centra, vendar tega ni storila. Če bo sedanja desno usmerjena koalicija spet zmagala, bodo prišli na dan hudi problemi za našo skupnost. Splošni regulacijski načrt razlastitve v Štandrežu ter obseg naravnega parka ob Soči nas bosta lahko hudo prizadela. Kaj pa delovanje rajonskih svetov? Sedaj tudi ti kandidiraš za mestno središče... Rajonski sveti so (zlasti s slovensko prisotnostjo) v upravi primerno delovali. Rad bi poudaril, da sta oba slovenska rajona imela predsednika iz vrst SSk. Mislim, da sta Božo Ta-baj (ki zdaj kandidira za občinski svet) in Silvan Primožič veliko naredila za svoji okrožji. Prej ali slej bo spet postal aktualen problem prevelikega števila rajonov. Upam, da bo vsaj za slovenske rajone in za Loč-nik, ki nekako predstavljajo ukinjene okoliške občine, prevladalo mnenje, da gre za koristne ustanove. Sam kandidiram v mestnem središču. Se bo po nedeljskih volitvah občinska večina po tvojem kaj spremenila? Seveda upam, da se bo večina na goriški občini spremenila z zmago Oljke. Prvič zato, ker bodo naslednja leta ključnega pomena za bodočnost Gorice in za našo prisotnost v tem mestu. Drugič, ker bi v primeru zmage Oljke naša prisotnost postala zelo številna, tako da bi lahko vplivali na politiko občinske uprave. Tretjič pa zato, ker sedanja uprava s svojo izolacijo ne vodi mesta v pravo smer in svojo nezmožnost krije samo s fasadnimi posegi brez resnične vsebine. Kakšno je bilo sodelovanje med občinama Gorica in Nova Gorica v dobi sedanje uprave? Ali je res šlo mimo oz. preko slovenske manjšine? Brez sodelovanja z Novo Gorico ni prihodnosti za Gorico. To so spoznali tudi krogi, ki so do nedavnega odklanjali vsako soočanje. Seveda obstajajo še veliki dvomi, vendar gre razvoj neizbežno v smer integracije obeh mest. Gorica in Nova Gorica ne moreta še naprej živeti le od pomoči osrednjih vlad. Do sedaj ni imela manjšina pri teh integracijskih procesih nobene vloge. Sploh pa lahko rečemo, daje šlo bolj za izjave in projekte kot za konkretna dejstva. Od zadnjega deželnega kongresa leta 1997 si predsednik stranke. Kakšne so perspektive za razvoj slovenske narodne manjšine v Furlaniji-Julijski krajini? Kaj lahko pričakujemo od sedanjih deželnih volitev? V naši skupnosti prevladujejo mehanizmi za razlikovanje, medtem ko bi številni problemi zahtevali vsaj formalno enotnost. Mi predlagamo vsak svoj zaščitni zakon, gremo vsak zase v Rim ali Ljubljano ipd. Tudi ko gre za naše pravice, prevladuje vedno strankarska logika. Tudi na te volitve gremo ločeno, ker so Levi demokrati razbili koalicijo Oljke, v kateri smo nastopali enotno skoraj vsi Slovenci. Za SSk predstavljajo te volitve pomembne premike. Največji bo seveda, če bomo izvolili Iva Jevnikarja v deželni svet. Poudaril pa bi tudi našo aktivno prisotnost na deželni politični sceni. Pomembno je tudi, da lahko nastopamo s svojim znakom. Veseli nas tudi aktivna prisotnost beneških Slovencev pri Slovenski skupnosti. Slovenska skupnost se je že vse od svoje ustanovitve dalje zavzemala za trdno sodelovanje med manjšinskimi strankami v Italiji, posebno alpskega loka. To se je še zlasti tudi na zunaj potrdilo v raznih volilnih koalicijah predvsem za evropske volitve. Leta 1999 bomo spet volili za evropski parlament. Ali se bo dosedanje delovanje slovenske stranke spet usmerilo v podobne izbire? SSk ima po zaslugi tajnika Breclja in sedanjega kandidata Jevnikarja odlične stike z nemško in francosko manjšino v Italiji. Srečanja s pred stavniki teh manjšin so zelo številna in koristna. Poleg pomoči, ki nam jo njihovi predstavniki dajejo prek svojih predstavnikov v Rimu in Bruslju, prihaja seveda do predlogov za bodoče evropske volitve. Aktivno so pri teh srečanjih prisotni tudi koroški Slovenci, saj skupaj predstavljamo slovensko manjšino v politični Evropi. Mislim, da lahko naša narodna skupnost prek teh stikov samo izboljša svoj položaj. Ko bodo mimo te volitve, bomo seveda kot stranka že začeli pripravljati nasled nje. Vendar pa predstavljajo potrdi tev delovanja stranke prav volitve in število glasov, ki jih znamo zbrati Zato ob zaključku še enkrat vabim naše ljudi, naj gredo vsi na volitve in naj glasujejo za naše kandidate. Hvala lepa za odgovore in obilo uspeha pri delu za slovensko narodno skupnosti INTERVJU / BOŽIDAR TABAJ "OBČINA GORICA NI SAMO MESTO GORICA!" ČETRTEK 11. JUNIJA 1998 Božidar Tabaj je slovenskim volivcem na Goriškem zelo znan, saj ga poznamo po njegovem kulturnem delu in kot duhovitega igralca štandreškega amaterskega gledališča kot tudi po njegovem aktivnem udejstvovanju v štandreškem rajonskem svetu, katerega predsednik je bil vse doslej. Od samih začetkov Slovenske skupnosti pa je njen aktivni član in sedaj tudi kandidira na listi Oljke na goriških občinskih volitvah, ki bodo to nedeljo, 14. t.m. Kako to, da ste sprejeli kandidaturo? Moram reči, da sem se zelo težko odločil za to dejanje, ker sem bil zadnjih šest let predsednik rajonskega sveta v Štandrežu. Po novih zakonih pa ne moreš kandidirati na občinskih volitvah in biti obenem v rajonskem svetu. Kandidaturo pa šem sprejel kot obvezo do sokraja-nov in predstavnikov slovenske narodne skupnosti na Goriškem, kajti zdi se mi več kot nujno, da moramo slovenski prebivalci Goriške imeti v občinskem svetu več svojih predstavnikov. V rajonski svet bi bil zagotovo ponovno izvoljen tudi zaradi uspešnega dela, ki smo ga z združenimi močmi v Štandrežu opravili. Naj omenim samo prenovitev poslopja osnovne šole in nogometnega igrišča v Štandrežu, ureditev socialnega središča, ureditev vaških zelenic in vrsto drugih posegov. Med opravljenim delom z veseljem gledam predvsem na dejstvo, da v Štandrežu že dve leti deluje poletni center za otroke, od letos pa tudi središče za starejše vaščane; na socialnem področju smo torej napravili marsikaj dobrega. Seveda ne smem mimo uspešnega boja proti razlastitvam štan-dreške zemlje na Jeremitišču. Mislim, da sem si prav pri delu v rajonskem svetu nabral kar nekaj lepih izkušenj in bi lahko te sedaj koristno uporabil pri delu v občinskem svetu. ——— J. PALJK / STR. 10 4 ••••••••• ČETRTEK 11. JUNIJA 1998 gaamiM1 IZ ŽIVLJENJA CERKVE BIBLIČNA RAZMIŠLJANJA OB NEDELJSKEM EVANGELIJU IZLUŠČI JEDRO! ZVONE ŠTRUBELJ . PRAZNIK SVETEGA REŠNJEGA TELESA IN KRVI Jezus je sprejel množice in jim govoril o Božjem kraljestvu ter ozdravljal vse, ki so bili potrebni ozdravljenja. Medtem se je dan začel nagibati. Pristopili so dvanajsteri in mu rekli: "Odpusti množico, naj gre v bližnje vasi in zaselke, da prenoči in si najde živeža; tukaj smo na pustem kraju." Dejal jim je: "Dajte jim vi jesti!" Oni pa so rekli: "Nimamo več kot pet hlebov in dve ribi, razen če gremo in kupimo hrano za vse to ljudstvo." Bilo jih je okoli pet tisoč mož. Dejal je svojim učencem: "Posedite jih v skupinah približno po petdeset." Storili so tako in vse posedli. Tedaj je vzel tistih pet hlebov in dve ribi, se ozrl v nebo, jih blagoslovil, razlomil in dajal učencem, da so jih delili med množico. Vsi so jedli in se nasitili. Pobrali so, kar jim je ostalo, in tega je bilo za dvanajst košar koščkov. (Luka 9, 11-17) JEZUS NA TRAVNIKU V BETSAJDI, PRI ZADNJI VEČERJI IN V TABERNAKLJIH Slikovit opis čudeža pomnožitve kruha in rib nas želi usmeriti od znamenj k vsebini, k jedru. Lukovo pripovedovanje je živahno, pogovor med Jezusom in učenci je konkreten in življenjski. Sonce je že zahajalo, pohajale so tudi energije koncentracije, velik in enkraten dan je minil za vse, ki so se blizu Betsajde v Galileji zadrževali z Jezusom. Tako velika množica naj bi se zvečer razšla, ker jo je težko nasititi in odžejati. Učenci zato spodbudijo Učitelja, naj to čimprej stori. On pa, kakor da gleda dlje in globlje od konkretnih fizičnih potreb, predlaga, da učenci nasitijo množico. Ukazal je, naj jih posedejo v skupinah po petdeset. Do tu Lukov opis dogodka, pripovedovanje o pripra- vi na Jezusov največji čudež, ki pa ni pomnožitev kruha in rib, ampak evharistija. Ko vidimo ljudi, ki so jih učenci posedli v skupinah, vidimo že prve krščanske Cerkve, ki se združujejo v Jezusovem imenu in obhajajo evharistijo. Zato se Lukov stil poročanja nenadoma spremeni, recimo, upočasni. Prihaja do vsebine dogodka, ki ga želi posredovati. Imamo vtis, da se celo zaustavi, kot da zahteva kratek razmislek. Se več, s travnika pri Betsaj-di nas želi popeljati v dvorano zadnje večerje, od koder čudež pomnožitve kruha in rib dobiva pravo vsebino. Poglejte, kako začne uporabljati iste besede, kot jih uporabi Jezus med zadnjo večerjo. "Tedaj je vzel tistih pet hlebov in dve ribi, se ozrl v nebo, jih blagoslovil, razlomil in dajal učencem, da so jih delili med množico." Poglejte tudi, kako Jezus ni več samo na travniku, tudi ne samo med učenci v trenutku zadnje večerje, ampak ga lahko uzremo v vsaki cerkvi in v vsakem kraju od začetka krščanstva do danes, ko preko duhovnikovih besed sam sebe izroča ljudem. V Lukovem odlomku lahko odkrijemo celo naše tabernaklje. "Pobrali so, kar jim je ostalo, in tega je bilo za dvanajst košar koščkov." Že prvi kristjani so hranili na izbranem in častnem mestu koščke, ki so ostali od skupnega obhajanja evharistije. Namenjeni so bili predvsem bolnikom. V prisotnosti pomnoženih rib ni težko odkriti starokrščanski simbol za Kristusa. V grščini je bila beseda za ribo "Ichthys", v čemer so kristjani brali začetnice Jezusove osebnosti, njegovo osebno izkaznico: "Iesus Chri-stos Theu Hios Soter", kar pomeni, Jezus Kristus sin Boga Odrešenik. Navzočnost pomnoženih rib še bolj poudarja navezo z dogodkom zadnje večerje in z evharistijo, ki je za kristjane edina pot združenja z Bogom. Evharistična procesija ima za kristjane zares globok pomen. Kot nam je sugeriral evangelist Luka v opisu čudeža pomnožitve kruha in rib, Jezus tega ni storil le na travniku pri Betsajdi, tudi ne samo pri zadnji večerji, temveč v vsakem kraju in v vseh časih, kjer se ljudje zbirajo v njegovem imenu in skupaj lomijo kruh. Ne lomijo pa ga le zbrani ob oltarju v cerkvi, ampak tudi v življenju: na ulicah, po družinah, na trgih, na mostovih, na križiščih... OB KONCU SINODE Z GESLOM: "GOSPOD, POKAŽI NAM SVOJ OBRAZ." ROMARJI GORIŠKE NADŠKOFIJE PRED SVETIM PRTOM MIRJAM SIMCIC V soboto, 6. junija, je bilo romanje goriške škofije v Turin ob izpostavljenju sv. sin-dona. Počastitev sv. prta je za goriško Cerkev predstavljal nekakšen simboličen zaključek dvoletnega sinodalnega dela, ki je v vsem tem času potekalo pod geslom: "Gospod, pokaži nam svoj obraz." Romanja v Turin se je udeležilo nad 800 vernikov, ki so se že nadvse zgodaj z vlakom podali na pot. Le nekajminutni postanek pred razgrnjenim prtom, kolikor je pač namenjeno obiskovalcem, je predstavljal neposredno soočanje s to skrivnostno relikvijo, ki v obrisih trpečega človeka, s krvjo odtisnjenih v laneno platno presune in izziva vsakega posameznika, pa naj bo to vernik ali skeptik. Sv. sindon je '‘provokacija razumu", se je izrazil sv. oče pred nedavnim obiskom v Turinu; "provokacija" ni namenjena samo znanstvenikom, ki ga z izredno strokovnostjo preučujejo, naperjena je proti človeštvu nasploh, ki se pred to podobo, začrtano z znamenji trpljenja, znajde pred dejstvom neizmerne, lahko bi rekli nepojmljive, skoraj nečloveške krutosti. Za vernika seže ta provokacija do samih temeljev verovanja, v skrivnost odrešenja. Danes znanost soglaša, da gre za odtise izmaličenega človeškega telesa in ne za naslikano podobo. Preučevanja prta z najmodernejšimi tehnikami so pokazala, da so to odtisi človeške krvi, tako venozne kot arteriozne, med- tem ko je krvavi madež iz prebodene desne strani nastal na že mrtvem telesu in se na njem že zazna ločitev vode od krvi. Vsa znamenja mučenja na podobi turinskega prta se ujemajo z evangeljskim o-pisom. In če je res, da je bila praksa križanja v rimskem cesarstvu precej razširjena, so znamenja, ki so jih okrog glave, tako na čelu kot nad tilnikom zarezale bodice trnjeve krone, nekaj edinstvenega, saj kakega morebitnega sličnega primera trnjevega kronanja zgodovina ne pozna. V letih 70 so kemične in biološke analize platnenega tkiva ugotovile, da so v prtu sledovi cvetnega prahu rastlin, ki rastejo le v Palestini in ob Mrtvem morju, kakor tudi sledovi rastlin iz Turčije, Carigrada, pa tudi iz Francije in Italije, kar zagotovo potrjuje, da je prt prepotoval vse te kraje, čeprav izvidi ne povedo, kdaj je do tega prišlo. V mineralnih drobcih, ki so jih našli na odtisih kolen in stopal podobe sv. sindona, so znanstveniki zaznali prisotnost aragonita, kovine, ki se nahaja v Jeruzalemu, kar lahko neposredno povežemo z evangeljskim pričevanjem o križevem potu in padcem pod križem. Izsledki raziskav z radioaktivnim ogljikom iz leta 1988 so datirali sv. prt v 13.-14. stoletje, kar je odprlo še veliko nerešenih vprašanj glede avtentičnosti relikvije. Najnovejša dognanja postavljajo v dvom tudi te izsledke, saj je v teku stoletij prt doživel razne kemijske spremembe, zlasti požar iz leta 1532, ki je prt tudi precej poškodoval in je po vsej verjetnosti vplival na radioaktivni naboj platnenega tkiva. Računalniška obdelava je odkrila tridimenzionalnost podobe, odtisnjene na platno, kar bi ne bilo možno, če bi šlo le za risbo ali fotografijo. In prav tridimenzionalnost podobe sv. sindona je omogočila vpogled v nove odtenke in znamenja mučenja, ki jih v dvodimenzionalni obliki ni bilo mogoče zaslediti. Pred turinsko stolnico se v tem času izpostavljenja sv. sindona neprestano zgrinja množica vernikov, ki se preko kraljevih vrtov počasi približuje stolni cerkvi. Sredi teh vrtov so organizatorji postavi- li nekakšno ložo, kjer spremljajo romarja slike velikega formata, ki prikazujejo izpostavljenja v zadnjih stoletjih. Tu-rinski prt je bil razgrnjen ob vsehvažnejših dogodkih družine Savoia, v lasti katere je ostal vse do leta 1983; spremljal je poroke prestolonaslednikov ali obiske pomembnejših osebnosti. Kot zanimivost lahko dodamo, da se je ob zadnjem izpostavljenju leta 1978 sedanji papež Janez Pavel II. kot kardinal Wojtyla na svoji poti na konklave v Rim, kjer je postal Petrov naslednik, ustavil v Turinu, da počasti sv. prt. Odet v skrivnost, ostaja tu-rinski prt živa relikvija, ki še vedno spremlja Cerkev in jo tudi v teh dneh izpostavljenja vodi naproti jubileju leta 2000. ITALIJANSKA ZVEZA KATOLIŠKIH TEDNIKOV V GORICI ZBOROVANJE KATOLIŠKIH ČASNIKARJEV TREH BENEČIJ JUBILEJ DUHOVNIKA NA TRŽAŠKEM GOSPOD MILAN NEMAC SREBRNOMAŠNIK V petek, 5. junija, je bilo v Gorici zasedanje časnikarjev oz. urednikov katoliških tednikov iz Treh Benečij, ki gaje priredil FISC (Italijanska zveza katoliških tednikov). Zborovanje je potekalo v prostorih goriškega semenišča in sta mu predsedovala urednika goriškega tednika Voce ison-tina Renzo Boscarol in Cesa-re Contarini (Difesa del Po-polo iz Padove). Na začetku je udeležence pozdravil tudi nadškof p. Anton Vital Bom-marco. Na zasedanju so bili predstavniki pomembnih škofijskih oz. katoliških tednikov, kot so Vita Nuova iz Trsta, Vita Cattolica iz Vidma, Voce isontina iz Gorice, Difesa del Popolo iz Padove, Ami-co del Popolo iz Belluna, Gen-te Veneta iz Benetk, La Nuova Scintilla iz Chiogge, Vita Trentina iz Tridenta itd. Vsak izmed njih izraža določeno stvarnost in probleme, ki so z njo povezani. Na zasedanju je bil prisoten tudi Novi glas. Sodeloval je seveda tudi vsedržavni predsednik zveze FISC msgr. DuilioCorgnali, u-rednik videmskega škofijskega tednika. Prisoten je bil še podurednik in sodelavec lista Dom iz Benečije E. Gošnjak. Prisotni so nato v glavnem obravnavali vrsto organizacijskih vprašanj, povezanih s sestavo vsedržavnega sveta in izvršnega odbora FISC. Naslednje srečanje bo jeseni najprej na meddeželni ravni v 1 Tridentu, nato pa vsedržavno J zasedanje v Rimu. Glavni urednik Novega glasa Andrej Bratuž je prisotnim prinesel pozdrav sloven-[ skega tednika, ki sicer ni ško-i fijsko glasilo, pač pa časopis, | ki zagovarja krščanske vrednote in posveča veliko pozor-; nost verskemu in cerkvenemu delovanju. Prav na Goriškem in Tržaškem list zato igra pomembno poslanstvo med slovensko manjšino v Italiji. V nedeljo, 7. t.m., je bilo pri Sv. Ivanu v Trstu lepo slavje, ki se ga je udeležilo veliko število domačih slovenskih vernikov, pa tudi ljudi iz drugih krajev. Tamkajšnji slovenski kaplan, sicer istrski rojak, Milan Nemac je slavil srebr-nomašniški jubilej. Slaviti bi ga moral sicer komaj 29. t.m., na praznik sv. Petra in Pavla, a Svetoivančani so se odločili, da mu priredijo slovesen praznik že na začetku meseca. Milan Nemac seje rodil 9. junija 1946 v Koštaboni pri Kopru. Posvečen je bil 29. junija 1973, služboval pa je najprej v raznih župnijah v slovenski Istri (med drugim v Koštaboni in Piranu), dokler ni I. 1981 prišel v Trst, k Sv. Ivanu. Tam službuje še danes, tako da lahko rečemo, da je doslej večino svojih duhovniških let prebil med tržaškimi Slovenci. Gospod Milan, kot mu vsi pravijo, se je dejavno vključil v krajevno versko, družbeno in kulturno življe- | nje, saj poučuje verouk na slovenskih šolah, sodeluje v odboru Slovenske prosvete, bil je tudi predsednik Duhovske zveze itd. Sodeloval je tudi pri tedniku Katoliški glas, predhodniku Novega glasa (katerega širjenje v domači župniji podpira) in pri reviji Mladika. Nedeljsko slavje se je začelo s slovesno mašo, ki so jo poleg slavljenca darovali še svetoivanski župnik Fortuna-to Giursi in diakon Guido Tra-ni ter urednika Ognjišča Franc Bole in Silvester Čuk. Le-tajetudi imel priložnostno pridigo. Po maši je bila lepa in občutena družabnost v Marijinem domu, kjer so domačini in prijatelji pripravili j g. Milanu nadvse prijeten sprejem. Ob srebrnomašniškem jubileju čestita gospodu Mila-| nu tudi Novi glas, ki jubilantu vošči še veliko let plodnega delovanja med slovenskimi verniki na Tržaškem. i— IŽ PAPEŽ NAPOVEDAL SVETOVNI MISIJONSKI DAN "ČLOVEK NI DOVOLJ SAM SEBI" JURIJ PALJK V nedeljo, 7. t.m., na praznik Sv. Trojice, je papež Janez Pavel II. med sv. mašo govoril o Svetovnem misijonskem dnevu, ki bo letos potekal 18. oktobra. Sij veti oče se od prvega dne, ko je bil imenovan za papeža, zavzema za misijonsko delo Cerkve in se zaveda nezamenljive vloge, ki jo imajo misijonarji v svetu. Obenem se tudi zaveda, daje v Cerkvi Sveti Duh tisti, ki "veje, kjer hoče". Prav delovanju Svetega Duha v Cerkvi, ki je občestvo združenih, in v svetu je UMRL KARD. CASAROLI '*§§f sveti oče namenil glavni del svoje pridige. Navajamo nekaj misli iz papeževe homilije: "Toda prejeli boste moč, ko bo Sveti Duh prišel nad vas, in boste moje priče v Jeruzalemu in po vsej Judeji in Samariji ter do skrajnih meja sveta. (Apd 1,8) Svetovni misijonski dan v letošnjem letu, ki je posvečeno Svetemu Duhu, samo dve leti pred velikim jubilejnim letom 2000, lahko ima samo v Svetem Duhu svojo oporno točko. Prav Sveti Duh je namreč glavni dejavnik vsega cerkvenega misijonskega poslanstva, ki »zasije v vsem svojem sijaju v misijonskem poslanstvu ad gentes, kot je to bilo v prvotni Cerkvi« (Encikl. Redemptoris missio, 21). Gotovo ne moremo razumeti delovanja Svetega Duha v Cerkvi in svetu s statističnimi analizami ali z drugimi pripomočki človeške znanosti, kajti delovanje Svetega Duha je na drugem področju, to je na področju milosti, ki jo zaznavamo z vero. Večkrat gre za skrito in skrivnostno delovanje, vendar gotovo zelo učinkovito. Sveti Duh ni izgubil pogonske sile, ki jo je imel v času, ko seje Cerkev rojevala; tudi danes deluje tako kot v Jezusovih časih in v času apostolov. Čudežne stvari, ki jih je storil, o njih nam govorijo Apostolska dela, se danes ponavljajo, a ostajajo večkrat nepoznane, kajti v mnogo predelih sveta živi danes človeštvo v sekularizirani kulturi, le- ta pa razlaga stvarnost, kot da bi Bog ne obstajal. Svetovni misijonski dan je torej prava priložnost, da se spomnimo čudovitih stvari, ki jih počenja Sveti Duh. To naj v nas okrepi vero in naj se prav s pomočjo Svetega Duha v nas prebudi veliko misijonsko poslanstvo Cerkve. Kaj ni prav utrditev vere in pričevanje kristjanov prvenstveni cilj praznika jubilejnega leta 2000?" je dejal sveti oče. Kasneje je govoril o naši družbi in med drugim povedal: “Zadnja desetletja smo priče veliki krizi, ki se še poglablja: praznina, kjer ni idealov in vrednot, se še širi in veča. Bistvo resnice manjka in raste moralni relativizem; zato se vse pogosteje dogaja, da prevladuje individualistična, koristoljubna etika, ki nima stalnih opornih točk. Z več strani se poudarja, kako človek, ki odklanja Boga, postaja vedno manj človek, poln strahu in napetosti je, v samega sebe zaprt, nezadovoljen in sebičen. Praktične posledice so dobro vidne: potrošniški življenjski vzorec, ki je še tako kritizi-(ran, vedno bolj prevladuje. I Zaskrbljenost za veliko mate- V jutranjih urah torka, 9. junija, je umrl kard. Agostino Casaroli, znani in zaslužni vatikanski državni tajnik ter vi-cedekan kolegija kardinalov. Bil je človek dialoga in odločne besede. Janez Pavel II. Se ga je na dan njegove smrti sPomnil kot "pristnega pričevalca evangelija, duhovnika z globoko vero in gorečim usmiljenjem, poznavalca človeka in zgodovine". Kard. Casa-Jpli je bil namreč v svojem dolgem življenju in pastoralam delu v vlogi državnega tajnika tesen sodelavec Janeta XXIII., Pavla VI., Janeza Pavla I. in sedanjega papeža. °il je izreden diplomat, vnet tkalec odnosov miru med Iju-.^i in narodi; s svojo rahločutnostjo in spretnostjo je Pogumno pripomogel k te-da se je položaj Cerkve v V2nodnih evropskih državah v zadnjih desetletjih postopoma boljšal. Navdih za svojo °gato in modro dejavnost v samern srcu apostolskega sedeža je vedno iskal, kot je |'c‘ rekel sv. oče, v živem "ču-„?niu Cerkve" in prodornem Cutenju človeka". Kardinalov pogreb bo 12. •m. v vatikanski baziliki. ALI SLOVENCI RES NIMAMO BLAŽENIH? 5. JULIJA SPOMINSKA SLOVESNOST NA LAJŠAH KAZIMIR HUMAR "V nedeljo, 5. julija, bo ob 16. uri na Lajšah nad Cerknim slovesnost v spomin na žrtve vojne in revolucije. Na poseben način se bomo spomnili 14 žrtev, ubitih na tem kraju, med njimi dveh duhovnikov, cerkljanskih kaplanov Ladislava Piščanca in Ludvika Sluge. Po maši za rajne, ki jo bom daroval skupaj s somašniki, bomo ob breznu molili za rajne in blagoslovili njihove posmrtne ostanke. Prosim duhovnike, da povabite vernike k tej spominski slovesnosti." Tako beremo v vabilu koprskega škofa Metoda Piriha. Slovenci tožimo, da nimamo blaženih in svetnikov. Mislim, da se zelo motimo. Četudi Cerkev uradno še ni priznala med blažene nobenega Slovenca, s tem ni rečeno, da jih nimamo; dovolj, da pomislimo na škofa Friderika Barago, ki smo o njem brali ob letošnjih šmarnicah. Ali ni bil junak krščanske ljubezni do Indijancev? Poleg Slomška je i naš kandidat za blaženega i Franc Gnidovec, apostol edinosti v Makedoniji. Kako bi bilo na mestu, če bi o njem j brali šmarnično branje v maju, kot smo letos o Baragi! Potem bi med blažene prištel tudi žrtve na Lajšah, in sicer med mučence, saj so bili nedolžne žrtve sovraštva tistih, ki so razglasili: "Kdor ni z nami, je zoper nas." Ali se bo našel kdo, ki bo o teh 14 žrtvah kaj več napisal za zgodovinski spomin? A tudi za pričevanje njihove vzornosti in nedolžnosti. Vsaj imena vseh štirinajstih naj bi bila kje objavljena in ne samo na Lajšah. Res je, da so žrtve te tragedije tudi udeleženci par-! tijskega tečaja v Cerknem, i menda 49. Vsekakor gre za žrtve, ki osebno niso zakrivile zločina, temveč so postale 1 žrtve tistih zmedenih časov. V molitvi moramo družiti ene | in druge, sodbo pa kot verni kristjani prepustimo Kristusu, ki bo na sodni dan prišel so-i dit žive in mrtve. rialnih težav, ki je marsikdaj upravičena, je na tem, da človeka tako vsrka vase, da postanejo človeški odnosi mrzli, zelo težki. Ljudje postajajo suhoparni, napadalni, niso se več zmožni smejati, niti se med seboj pozdravljati, reči »hvala«, niso se več zmožni zanimati za težave drugega. Zaradi izredno zapletene vrste gospodarskih, družbenih in kulturnih dejavnikov postajajo najbolj razvite družbe vedno bolj »sterilne«, ta jalovost je tako duhovnega kot demografskega značaja. Toda prav v teh mejnih stanjih, ki privedejo ljudi na mejo obupa, se pogosto poraja spodbuda, ki nas sili v to, da kličemo k Njemu, ki je »Gospod in daje življenje«, kajti človek ne more živeti brez smisla in brez upanja." Sveti oče je seveda govoril tudi o velikem znamenju v svetu, ki ga označuje prisotnost Svetega Duha in je v tem, da se med veliko narodi po svetu poraja vedno večja potreba po duhovnosti in verskem čutenju, po veri. "Človek ni dovolj sam sebi. Splošno prepričanje je, da podreditev narave in vesolja znanosti in najbolj razvita tehnika ne zadostujejo človeku, ker mu ne morejo razložiti zadnjega smisla stvarnosti, ampak so le preprosta sredstva in ne življenjski cilji za človeka in za pot, po kateri naj hodi človeštvo... Če pogledamo zgodovino zadnjih dveh stoletij, se zavemo, kako je zrasla med narodi zavest o dragocenosti vsakega človeka in o človečanskih pravicah, o pravicah žensk, kako je po vsem svetu zrasla potreba po miru, želja, da bi premagovali meje in rasne razlike, kako je zrasla težnja za srečevanje med narodi in kulturami, strpnost do tistih, ki so označeni za drugačne, zavzemanje za dejanja solidarnosti in dejanja prostovoljcev, kako je zraslo odklanjanje političnega autoritariz-ma in sta se obenem vedno bolj uveljavili demokracija in težnja po vedno večji in bolj pravični mednarodni pravičnosti na gospodarskem področju. Kako naj ne vidimo v vsem tem dejanje Božje Previdnosti, ki usmerja človeštvo in zgodovino proti vedno bolj dostojnim življenjskim razmeram?" seje vprašal sv. oče. "Zavest, da Sveti Duh deluje v srcih vernikov in posega v zgodovinske dogodke, nas vabi k optimizmu, ki ga nosi s seboj upanje." SVETNIK TEDNA 15. JUNIJA SILVESTER CUK VID IN TOVARIŠI, MUČENCI Pregovor: "O svetem Vidi se skozi noč vidi", ki hoče povedati, da je na njegov god dan najdaljši in noč najkrajša, izvira še iz časov pred reformo koledarja. Po starem, julijanskem koledarju (sedanji je gregorijanski) so god sv. Vida obhajali na dan poletnega kresa, zdaj pa pride njegov spominski dan skoraj deset dni prej, ko dan še nekoliko raste. Sv. Vid je eden najbolj češčenih svetnikov na Slovenskem. To potrjuje že število njemu posvečenih cerkva, ki jih je 76, od tega 38 župnijskih. Večinoma se po teh cerkvah imenuje tudi kraj (Sveti Vid, Šentvid, St. Vid). Svetemu Vidu posvečene cerkve spadajo med najstarejše in segajo v začetke krščanstva na naših tleh, zato strokovnjaki domnevajo, da so jih naši predniki postavljali v krajih, kjer so prej častili slovanskega poganskega boga Svetovita. Našim prednikom je bil sv. Vid tudi eden od štirinajstih pomočnikov v sili: priporočali so se mu za zdravje živcev in oči (vida), zoper božjast, ob nevarnosti bliska in ognja, zoper kačji pik. Za nebeškega zavetnika ga imajo lekarnarji, kotlarji, pivovarji, gluhonemi, viničarji in rudarji pa tudi gledališki igralci in plesalci. Upodabljajo ga na dva načina: s palmovo vejo, simbolom mučeništva, v roki ali kot mučenca v kotlu. O življenju in mučeništvu svetega Vida govori samo legenda iz začetka 7. stoletja, ki se je porodila v glavi z bujno domišljijo. Povsod po Evropi razširjeno češčenje tega svetnika pa da misliti, da ta legenda le ni brez zgodovinske podlage. Sveti Vid spada med tiste mučence, ki so jih kristjani dobro poznali in morda prav zato nihče o njih ni poizvedoval, ker pač ni bilo dvomov. Skoraj zanesljivo je bil sveti Vid doma s Sicilije. Po legendi naj bi ga vzgajala zakonca Modest in Krescencija, ki sta bila kristjana. Vsi trije naj bi tudi skupaj umrli mučeniške smrti. Cesar Dioklecijan, ki mu je bil Vid v Jezusovem imenu ozdravil obsedenega sina, je dal vse tri, ker niso hoteli darovati rimskim bogovom, vreči v kotel, poln razbeljenega svinca. Takoj se je približal božji angel, ki jih je rešil. Nato jih je dal cesar do smrti mučiti na natezalnici. To naj bi se zgodilo okoli leta 302. Iz poznejšega časa vemo, da so relikvije svetega Vida leta 77 S prenesli v samostan St. Denis pri Parizu; od tam jih je nekaj šlo na Vestfalsko, nekaj pa jih je nemški cesar Henrik I. poklonil češkemu knezu sv. Venceslavu in hranijo jih v veličasni cerkvi svetega Vida na Hradčanih v Pragi. God svetnika, po ljudsko Vidovo, pomeni v slovenskem izročilu začetek "kmečkega poletja". Približuje se košnja, kot poje pesem: "Prišel bo sveti Vid, / češnje zorijo. / Fantje po travnikih / travco kosijo..." Slovencev in Slovenk, ki jim je ime Vid ali Vida in danes godujejo, ni prav veliko. Ime Vid prihaja iz latinskega imena Vitus, katero povezujejo z besedo"vita", ki pomeni "življenje". ■ Prva karavana prijateljstva v mesecu rožniku bo v petek, 12. t.m., ob 20.35. V zabavnoglasbeni kontaktni oddaji boste lahko med drugim prisluhnili, kako je leta 1555 nasedel kit v Piranu, poslušali pesmi z Jamajke, izvedeli, kdo bo pel na letošnjem Festivalu melodij morja in sonca. Glasovanje za naj- glasbenika, drugi krog slovenskih pevcev: pokličite in glasujte, nagrade so bogate. Tel: 00 39 386 66 281 114, 00 386 66 281 114. Radio Ognjišče lahko poslušate na Ukv frekvencah 107,5 - Sveta gora (Goriška in Furlanija) in 91,2 - Tinjan (Trst). ČETRTEK 1 1. JUNIJA 1998 LETOŠNJI NOVO M AS NIKI V SLOVENIJI V koprski škofiji bosta letos pela novo mašo dva novo-mašnika: Pavel Kodelja iz De-skel ter Vasjan Kecojevičiz Sežane. Ljubljanska nadškofija bo imela sedem novomašni-kov, mariborska pa šest. Med redovniškimi skupnostmi bodo imeli benediktinci enega novega duhovnika, minoriti prav tako enega, frančiškani tri, salezijanci dva. Mašniška posvečanja bodo na praznik apostolov Petra in Pavla v koprski stolnici ob 17. uri, v ljubljanski stolnici ob 9. uri, v mariborski stolnici pa ob 15. uri. Vseh novomašnikov v letu 1998 v Sloveniji bo torej 22. ZORA TAVČAR: SLOVENCI ZA DANES - V ZDOMSTVU IN EMIGRACIJI DRAGOCENA PRIČEVANJA SLOVENCEV IZ DIASPORE USPEH DVEH SLOVENSKIH PEVCEV NA TEKMOVANJU SEGHIZZI ČETRTEK 11. JUNIJA 1998 MATJAŽ RUSTJA V ponedeljek, 8. junija, je Društvo slovenskih izobražencev vabilo na predstavitev knjige prof. Zore Tavčar Slovenci za danes - v zdomstvu in emigraciji, ki jo je izdala Družina iz Ljubljane v sozaložbi s tržaško Mladiko. Knjigo je predstavil pisatelj Zorko Simčič, večer pa je popestril še oktet Adoramus iz Novega mesta. Na slovenski knjižni polici bo odslej ponosno izzivala radovedneže nova publikacija, ki ji je odmerjeno prav posebno mesto. Nosi namreč bogastvo naroda, ker opisuje življenje in delo ljudi, Slovencev, ki so v svetu dosegli zavidljive cilje ali rezultate na raznoraznih področjih. Na skoraj 400 straneh imamo med tridesetimi intervjuvanci "univerzitetne profesorje, etnografe in astronome, tovarnarje in ladjarje, znanstve-nike-raziskovalce, umetnike-slikar-je, kiparje, pisatelje itd. ter člane ali vodje pomembnih mednarodnih u-stanov." Lahko bi rekli, da ni področja, kjer se ne bi Slovenci v zdomstvu in emigraciji uveljavili. Knjiga Zora Tavčar,-, ZA DANES v zdomstvu in emigraciji pa je poleg tega zanimiva še zaradi treh dejstev (kot je poudaril pisatelj Zorko Simčič v predstavitvenih besedah): prvič, ker avtorica enkratno podaja življenjsko zgodbo sogovornika v nesenzacionalističnem stilu. Drugič, ker je v nastavek knjige direktno vpletena revija Mladika, saj so intervjuji nastajali za tisti forum. Tretjič pa, ker je končno globoko zadihalo slovensko telo. Če si zamislimo namreč, da je Ljubljana srce naroda, moramo nujno ugotoviti, da so pljuča in udje v zamejstvu, zdomstvu in emigraciji. Vsi pa smo v enem telesu in vsi moramo z novimi načrti in energijami utrjevati skupni slovenski duh in narodno čutenje. Le sodelovanje z diasporo lahko vodi v harmonijo in torej moč, ponos, vitalnost in drznost, uspeh Slovenije in svetovne Slovenije. Intervju je umetnost, od oblikovalca pa zahteva živce, srce in glavo. Avtorica predstavlja intervjuvanca celostno, tako da zaživijo bralcu pred očmi življenje in delo, rod, znanci, prijatelji, spomini na domačo zemljo... Pred srečanjem se prof. Tavčarjeva temeljito pripravi, da ima takorekoč v mezincu človeka in stroko, da lahko gradi intervju na bazah poznanega in tako zavrta globlje v moč in uveljavljanje emigranta, mu s kulturno občutljivostjo omogoča, da se odpre. Vsem izseljencem pa je skupni imenovalec ljubezen do jezika in domovine v skupni povezanosti vseh, ki jih je doletelo breme tujega sveta. Domača beseda ostaja (kot tudi v zamejstvu) vprašanje osebnega ponosa, spoštovanja jezika, predvsem pa spoštovanja samega sebe. Če samega sebe ne spoštuješ, tudi drugi tega ne bodo storili. NOVA ŠTEVILKA MLADIKE Med zamejske bralce je prišla nova, dvojna številka revije Mladika (št. 3-4). Platnico krasijo tri barvne fotografije, ki prikazujejo, "majniško razkošje na Krasu": letošnje jurjevanje tržaških skavtov pri Bazovici in pomladno cvetje na Medvedjaku. Uvodnik z naslovom Enkratna priložnost je posvečen bližajočim se volitvam za obnovo deželnega sveta. Med drugim piše: "Prav minula zakonodajna doba je dokazala, kako zelo je potrebno, daje manjšina prisotna v deželnem svetu brez maske vsedržavnih strank: bili smo dobesedno materialno in moralno oropani samo zato, ker je dober del manjšine bil odstranjen." Nato uvodnik obnovi vzroke, ki so privedli do prisotnosti Slovenske skupnosti na listi Ljudske sredine za reforme, na koncu pa izrazi podporo kandidatu SSk na tej listi Ivu Jevnikarju, "ki daje vsa jamstva, da bo spodobno in učinkovito zastopal slovensko manjšino in njene legitimne interese v deželnem parlamentu." Mladika poudarja, da je pomemben preferenčni glas. Uvodniku sledi novela Magdalene Cundrič z naslovom Zgodi se, kar se mora, kije prejela drugo nagrado na literarnem natečaju Mladike. Zatem je objavljen pogovor s prof. Martinom Jevnikarjem ob njegovi 85-letnici. Bruna Pertot nadaljuje s svojim literarnim opisovanjem domačih rastlin in zelišč (tokrat je na vrsti čajevec). Bruna Cia-ni Štekar piše o pomenu krščanskega pogleda na zakon v rubriki V iskanju ljubezni. V rubriki Iz arhivov in preda- lov pa je objavljen prvi del spominov primorskega padalca Stanislava Simčiča. Dalje je objavljenih več likovnih in literarnih ocen, bralec si lahko prebere tudi pesmi Iztoka Kodriča, ki so prejele drugo nagrado na literarnem natečaju Mladike. Tudi v tej številki so prisotne tradicionalne rubrike. Skupaj z Mladiko je izšla tudi mladinska priloga Rast. Uvodnik je prispevala Vladimira Vodopivec in ima naslov Zgodba o rabi slovenščine v Miljah: gre za razmišljanje o odločanju oz. neodločanju za slovenski jezik in šolo v stvarnosti občine Milje pri Trstu. Omeniti je treba še pogovor, ki gaje Mirjam Čermelj naredila s pevko Tinkaro Kovač, pogovor Lucie Lombardo s predsednico Slovenskega kulturnega kluba Jasno Simčič, razgovor Ivane Godnik z udeleženci mladinskega manjšinskega seminarja na Švedskem in članek Erike Hrovatin z naslovom l/l/here is Kosovo?. --------------IŽ Od četrtka, 4. t.m., do nedelje, 7. t.m, je bilo v prostorih goriškega avditorija 4. mednarodno tekmovanje v komornem petju, ki ga organizira mestno društvo C. A. Seghizzi. Uglednega pevskega tekmovanja seje udeležilo 22 pevcev iz petih držav, med njimi so bili štirje Slovenci: Mateja Arnež in Barbara Jernejčič iz Ljubljane, Ales-sandro Zimic iz Krmina in Luka Debevec Mayer iz Argentine. V sam vrh sta se na tekmovanju uvrstila Luka Debevec Mayer(na sliki) in Mateja Arnež. Debevec, ki ga v Gorici zelo dobro poznamo, saj je med nami že večkrat nastopal, je prejel drugo nagrado in spet potrdil svoje sposobnosti. Prodorne in bogate so bile njegove interpretacije, s svojo prijetno osebnostjo in prijaznim nastopom je očaral in osvojil občinstvo, ki mu je dodelilo nagrado publike. Luki gredo naše iskrene čestitke za drugo mesto, obenem pa tudi čestitke za nagrado, ki jo je prejel teden dni pred goriškim tekmovanjem v Roveretu (nagrada Zandonai). Mateja Arnež je prejela tretjo nagrado in pa tudi nagradoza najmlajšo udeleženka tekmovanja. Medarodno tekmovanje Seghizzi je bilo na dobri kakovostni ravni in kljub maloštevilnim poslušalcem raste in pridobiva na ugledu. TUDI V GORICI PREDSTAVILI MORNIKOVA ROMANA ; voromjeČuktudi dejal, da ga od vedno zanima, zakaj mora igrati drugorazredno vlogo nekdo, ki zna najmanj dva jezika, in prvorazredno nekdo, ki V četrtek, 28. maja, so v Kulturnem domu v Gorici v večernih urah predstavili knjigi dveh zamejskih književnikov, ki sta izšli v novi zbirki leposlovja, ki soji pri Založništvu tržaškega tiska vTrstu nadeli lepo primorsko ime Mornik. Veter, ki prihaja z morja, južni veter, ki prinaša širino, vse to in še več je mornik, kot je v uvodoma povedal urednik založbe Aleksander Furlan. Pena majskega vala Marija Čuka in Skrivnost turkizne meduze Sergija Verča sta dve med seboj zelo različni knjigi. Rudi Pavšič je predstavil oba avtorja, ki sta spregovorila vsak nekaj besed o svojem delu. Marij Čuk je dejal, da ga od vedno zanima, kako je možno, da v Trstu, tudi v vsem zamejstvu, lahko neke zgodovinske travme pogojujejo da- našnje življenje. Kot primer take trav-! me je navedel istrski eksodus, ki na Tržaškem še kako neti sovraštvo do vsega, kar je slovenskega in slovan-| skega. Dejal je, da ga je v knjigi zanimalo razvijati misli o srečanju in skupni poti dveh predstavnikov narodov, ! ki živita vTrstu. Med zanimivim nago- ZADRUGA GORIŠKA MOHORJEVA vabi na predstavitev nove revije ZVON ki jo izdajajo Mohorjeve družbe Celje, Celovec in Gorica ter tednik Družina. Sodelovali bodo Jože Horvat, odgovorni urednik, dr. Janez Dular, Franc Kattnik in Jurij Paljk. Komorna dvorana KC L. Bratuž v Gorici v torek, 16. junija, ob 20.30. ne zna dobro niti enega. Poudaril je, da ne gre pri njegovi knjigi za nikakr-ško ideološko pisanje, ampak za razglabljanje, kako doseči soživetje, ker mu je beseda sožitje le pretesna. Sergij Verč je s svojo novo knjigo spet dal vetra v krila svojega junaka Benjamina Perka, policista slovenskega rodu, ki tokrat raziskuje zapleten umor v Trstu in v njegovi visoki družbi. Na goriškem večeru je Verč povedal, da se odloča za pisanje kriminalk predvsem zato, ker ga zanima žanr detektivke, posebne literarne zvrsti, ki ima točno določena pravila in zakonitosti.Take vrste pisanje avtorju omogoča, da kulturno opazuje neki točno dolo-čen prostor. V Verčevem primeru gre seveda za Trst, v katerem je Perko vodja policijske enote za raziskave... --------------JUP JELINČIČ O SEBI IN O GORAH V petek, 5. t.m., je bila v Katoliški knjigami na Travniku v Gorici lepa predstavitev zadnje knjige tržaškega pisatelja in časnikarja deželnega sedeža RAI Duška Jelinčiča, ki je pred leti zaslovel s svojimi knjigami o alpinističnih odpravah in lastnih izkušnjah v Himalaji, kjer je Jelinčič osvojil nad osem tisoč metrov visoki vrh Broad Peak in tako postal prvi alpinist dežele Furlanije-Julijske krajine, ki je osvojil osemtisočaka. Prav o osvajanju vrhov in o različnem gledanju na gore in hojo nanje pa je govor v njegovi novi knjigi, ki nosi naslov Budovo oko. Knjigo je izdala koprska založba Lipa, katere predstavnik Iztok Markočič je na goriški predstavitvi povedal, kako je do izdaje knjige žepnega formata prišlo. Dejal je, da so se pri založbi odločili izdati knjigo pred poletjem, ker je roman kot nalašč za poletno branje, saj je zgodba napeta, obenem pa ima tudi globljo vsebino, ki bo bralca pritegnila. O novi knjigi in Jelinčičevem pisanju je spregovorila prevajalka in profesor na slovenskih šolah na Tržaškem Daria Bettochi, ki Jelinčičevo delo zelo dobro pozna, saj gre vendar za prevajalko uspešnega tržaškega pisatelja. Knjiga Budovo oko je že prevedena v italijanski jezik in bo v kratkem tudi izdana pri ugledni italijanski založbi, ki izdaja romane in knjige z gorniško vsebino. Prof. Bettochi je dejala, da gre pri novem Jelinčičevem romanu za nadaljevanje značilnega pisateljevega pisanja, katerega označuje predvsem to, da avtor opisuje izrazito ne-zamejske tematike. Gre torej za napet pustolovski roman, ki je postavljen v današnji čas in v Himalajo, katero avtor zelo dobro pozna, saj je bil tam na več odpravah in tudi kot samohodec. Seveda pa Jelinčiču ne gre samo za opisovanje zgodbe, ki je napeta, ampak predvsem za prikazovanje razlik med vzhodnim in zahodnim načinom gledanja na svet. Po mnenju prof. Bettochijeve je srž romana v krizi zahodnega človeka, ki razmišlja veliko bolj pragmatično kot pa vzhodni ljudje, le-te v knjigi predstavlja šerpa. Zaplet zgodbe se prične, ko dva ameriška alpinista začneta na Everestu iskati izginula tovariša. Odlomke iz knjige je na predstavitvi bral avtor sam, kije ob koncu tudi povedal, da gaje knjiga zanimala tudi zaradi pisateljskega izziva. Prvič je namreč napisal zgodbo o gorah in ljudeh na njih, ki ni resnična, izmislil si jo je. Prav to dejstvo pa je pisatelju omogočilo, da seje lahko sproščeno spraševal po smislu gorništva in alpi-nizma v Himalaji in obenem tudi prikazal mistično doživljanje sveta domorodcev, ki imajo do gora popolnoma drugačen odnos, kot pa ga imajo zahodni ljudje. Budovo oko je torej izmišljen alpinistični roman, v katerem seveda nastopa svet, ki ni izmišljen, Jelinčič namreč Nepal in Himalajo dobro pozna kot samega sebe in prav to doživljanje opisuje. ----------------JUP O POKRAJINI IN LJUDEH SLOVENIJE ^ f f £ -Mm - - . -rTh— - ^ */ f 4 £ f t f ft t / 4 / / / /i 4 • fJ}, ■ fit Hir. MfiSltSs. , f x./J JURIJ PALJK AJDOVSKI MOTIV (FOTO j. ŽNIDARŠIČ) NADA PERTOT Zadnjič sem napovedala, da se bom nekoliko ustavila pri tujkah, ki jih nekateri ogorčeno vsevprek preganjajo, drugi pa uporabljajo, ko je prav ali narobe. Že Prešeren se je v svoji Novi pisariji ponorčeval iz tistih, ki zahtevajo, da bi u-porabljali le besede, ki so zrasle na domačem zelniku, in napisal: "Ak' hočeš kaj veljati v našem tropi,/ besed se tujih boj ko hud'ga vraga." Na učenčevo ugotovitev: ‘Romance zdaj pojejo in balade,/ tragedija se tudi nam obeta,/ sonete slišim peti pevce mlade," tako ogorčeno pristavi: "Od mene pesem vsaka je prekleta,/ ki nima prav slovenskega imena,/ naj še tako prijetno bo zapeta." Besede, ki so prišle k nam m k drugim narodom iz skupnega jezikovnega bogastva: latinščine in grščine vendar niso vedno obsojanja vredne: Ce pa jih povzemamo kar iz italijanščine tako iz miselne lenobe ali pa tudi resnične stiske, dokazujemo svoje neznanje in Površnost. Zadnjič sem tako mimogrede zasledila v časopisu tak stavek: Povzročal je teror po vlakih. Izposojena tujka teror pomeni v slovenščini nasilje. Zelo je v rabi tudi beseda terorist v pomenu prevrat-neža, skrivnega in nasilnega političnega nasprotnika. Nikakor pa ne moremo tej besedi dajati pomena, ki ga ima v italijanščini. Zato bomo mi (še) vedno govorili in pisali o stra- hu, bojazni, pa če bomo hoteli še o strahu in grozi. Danes naj opozorim še na besedo argument, ki se tako košati med nami. Na to besedo in na mnogo drugih je opozorila že prof. Bajčeva v svoji knjigi Lažni prijatelji, ki bi jo morali imeti pri roki vsi, ki se oglašamo v javnosti. Resje, da nas preplavlja italijanščina bodisi v napisani ali govorjeni besedi, vendar z napakami, kijih delamo v javni rabi, zavajamo tiste, ki nam zaupajo. Občutka lastne pomembnosti v tem lepem smislu imamo premalo! Argument pomeni za Slovence dokaz, utemeljitev. Nastop tega govornika je bil argumentiran ali opremljen z dokazi. Svoje odkritje je podprl s tehtnimi argumenti. Argumentacija je zelo bogata. V slovenščini imamo tudi argu-mentacijski postopek alidoka-zilni postopek. Mi pa smo meni nič tebi nič prevzeli iz italijanščine pomen tega samostalnika, ki pomeni v italijanščini vsebino, predmet ali za tiste, ki se jim zdi tuja beseda bolj povedna temo (tuditematiko). Pogovarjali se bomo torej o kočljivi temi ali vsebini ali problemu. Tudi kako vprašanje nas lahko posebno vznemirja. Ta zadeva prav gotovo vse muči. Bodimo s svojim načinom govorjenja blizu ljudem, izkazujmo jim tudi z izpopolnjevanjem svojega znanja pozornost in spoštovanje. Mladinska knjiga je pred kratkim izdala izredno lepo knjigo večjega formata, ki jo krasijo barvne fotografije in dopolnjujejo razni podatki. Knjiga je posvečena Sloveniji in že sam naslov zajetnega dela, ki se g\as\Slovenija - pokrajine in ljudje, nam pove, da gre za regionalno geografsko monografijo in za temeljno zemljepisno knjigo slovenske države. Knjiga ima 736 strani večjega formata, je trdo vezana in nam na slikovit in poglobljen način predstavlja 48 slovenskih pokrajin. Besedila, barvne fotografije, zemljevidi in razni grafi, razpredelnice ter drugi podatki o površini in ljudstvu ter naseljenosti slovenske zemlje sestavljajo knjigo, ki na sistematičen način prikazuje naravne in družbene značilnosti pokrajin Slovenije. Knjiga je razdeljena na bogat opis 48 slovenskih pokrajin. Vsak pregled posamezne pokrajine je ponovno razdeljen na pet poglavij: Uvod; Kamnine, površje in vode; Podnebje, prst in rastje; Prebivalstvo in naselja; Gospodarstvo. Vsaka slovenska pokrajina je seveda izredno dobro opisana in prav vsak oris posamezne pokrajine je obogaten še z 9 grafi, od osem do deset značilnih fotografij vizualno še olepša tekst; seveda pa ima vsaka pokrajina tudi svoj zemljevid, včasih je zemljevidov tudi več. V knjigi je vsega skupaj 450 barvnih fotografij in 100 zemljevidov, tako da bo knjiga služila tudi kot imeniten vir podatkov in obenem kot slovenski atlas. Gre za najbogatejšo predstavitev slovenskih pokrajin doslej, saj v knjigi najdemo 53 opisov pokrajin in prav toliko opisov pokrajinskih zanimivosti. Seveda pri tako zahtevnem delu običajno sodeluje veliko strokovnjakov in tokrat je Mladinska knjiga zbrala 32 piscev besedil, šest kartografov, 40 slovenskih fotografov in kar 34 drugih sodelavcev. KnjigoS/o-venija - pokrajine in ljudje je pisalo torej veliko ljudi, lahko rečemo, da gre za cvet slovenskih geografov in drugih strokovnjakov. Vodja zahtevnega projekta je bil dr. Drago Perko, glavna urednika pa sta bila dr. Drago Perko in dr. Milan Orožen Adamič, ki so jima tesno stali ob strani dr. Vladimir Drozg, Drago Kladnik, Milan Natek, dr. Mirko Pa k. Knjiga je izšla v za Slovenijo zelo visoki nakladi deset tisoč izvodov in bo gotovo vsaj nekaj deset let predstavljala temeljni kamen o zemljepisnem poznavanju Slovenije ter o prebivalstvu te dežele. Knjiga je izredno pomembna tudi zaradi kopice svežih in preverjenih podatkov, večino katerih tudi prvič tokrat objavljajo. Glavni urednik Mladinske knjige mag. Miha Kovač je odličnemu skupnemu delu slovenskih strokovnjakov Slovenija - pokrajine in ljudje napisal zelo lep uvod, v katerem postavi Slovenijo v evropski kontekst, v katerem se od vedno tako zemljepisno kot zgodovinsko in družbeno nahaja, o-benem pa navrže še obilo podatkov, ki se Slovencu zdijo samoumevni, a to niso. Zelo težko bi namreč v Evropi in svetu našli pokrajino, državo, ki bi jo označevalo toliko raznovrstnih zemljepisnih različnosti, in še težje državo, ki bi v Srednji Evropi imela tako raznoliko zemljepisno podobo, kot jo ima Slovenija, saj se slovenska država razprostira vse od Panonskega nižavja do Jadranskega morja in od Alp do kra-škega sveta na drugi strani. Nemogoče je, da bi v kratki predstavitvi povedali vse o knjigi, ker gre za delo, ki ga bo bralec z veseljem jemal v roke tako kot prijetno in poučno branje ter tudi kot vodnik za boljše poznavanje in razumevanje lastne domovine in korenin. Če človek prebere samo opis ene slovenske pokrajine, eno samcato poglavje torej, potem vidi, da je delo opravljeno zelo strokovno in predvsem pa zelo pravično, saj ni nobena slovenska pokrajina zapostavljena. Pisci, ki so sami strokovnjaki, pa so imeli tudi pošten odnos do dela in so zapisali v svojih zapisih tudi stvari, ki nam niso všeč, a vseeno tudi označujejo našo slovensko deželo. Gre za to, da so svoje delo pošteno opravili. Kot primer naj navedem zapise o Vipavski dolini, kjer je izredno lepo zapisano, kako zmotni so bili posegi vanjo. V dobi Jugoslavije so namreč v Vipavski dolini izvedli melioracijo in komasacijo zemljišč, kar pomeni, da so po eni strani hoteli dolino drenirati in pripraviti zanjo namakalni sistem, po drugi strani pa so združili manjše kose njiv v večje obdelovalne površine. Pri tem pa so takratni načrtovalci pozabili na dejstvo, da v Vipavski dolini piha močna burja in so s posegi na več krajih v Vipavski dolini naredili več škode kot pa koristi, saj so bile, recimo, sečnje nekaterih dreves ob koncu njiv pravo pošastno dejanje, pa tudi regulacija reke Vipave je ponekod iz reke napravila samo odtočen kanal. Podobnih zapisov je več, zato z veseljem napišemo, da gre za prvovrstno knjigo, po kateri bo rad segel vsakdo, ki bi rad vedel kaj več o lastni domovini. Odveč je tudi omemba, da bo knjiga še kako prav prišla šolarjem in študentom ter seveda učnemu osebju! GRAJSKA ZBIRKA GROFA BAGUERJA BO $PET ZAZIVELA Varuh muzejskih predmetov v gradu Dobrovo v Goriških Brdih, kustos Herko Saksida, je sedem let odkrival in zbiral muzejsko gradivo iz nekdanje zelo bogate in pregledne zbirke, kijojevobdo-bju med leti 1838 do 1927 oblikoval tedanji lastnik gradu, grof Silverio Baguer. Ta zbirka je imela značaj pravega muzeja ter je bila četrta po vrsti ustanovljena na ozemlju sedanje države Slovenije. O usodi omenjene zbirke so na novinarski konferenci v ponedeljek, 8. junija, govorili direktorica Goriškega muzeja Slavica Plahuta, muzejski svetovalec Marko Vuk, ki je napisal tudi katalog o njej, avtor razstave Herko Saksida in tajnik občine Brda Bogdan Marinič. Gradu na Dobrovem in muzejski zbirki, kije bila neprecenljivega pomena in vrednosti, že med prvo svetovno vojno, zlasti pa med drugo vojno in neposredno po njej, ni bilo prizaneseno. Posamezniki ali skupine ljudi so odnesli vse, kar je bilo vrednega in pomembnega. Med raznesenimi predmeti je bilo veliko število dragocenih knjig, zapisov, pisem, ki so jih izobraženemu in široko razgledanemu grofu pisali papeži, cesarji, kralji in druge znane o-sebnosti tistega časa, nadalje umetniških slik in tudi pet zlatih ur Ludvika XIV. ter osemnajst kilogramov zlata. Za novo muzejsko zbirko oz. zgodovinsko razstavo z naslovom Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije, ki jo bodo slovesno odprli jutri, v petek, 12. junija, ob 20. uri na gradu Dobrovo, je kustos Herko Saksida uspel zbrati le kakih trideset predmetov ali listin, ki sojih vrnili anonimni "lastniki" nekdanje slovite zbirke grofa Silveria Baguerja. Zaradi majhnega števila na novo pridobljenih izvirnih muzejskih predmetov bodo razstavo o-bogatili s predmeti, ki sojih posodili posamezniki, med njimi sta tudi znani zbiralec muzejskega blaga Stanislav Bačar iz Ajdovščine ter cerkev v Biljani. Na tiskovnem srečanju so muzejski izvedenci zaprosili vse, ki imajo v posesti predmete iz nekdanjega zasebnega muzeja na Dobrovem, iz Italije in Slovenije, da jih vrnejo. To lahko napravijo na diskreten oz. anonimen način, tako da njihova imena ne bodo znana. Odprtja razstavese udeležil tudi veleposlanik kraljevine Španije na Dunaju, pristojen za Slovenijo Ricardo Diez-Hochleit-ner Rodriguez. - MARJAN DROBEŽ GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA od 1. do 30. junija “'■"“'“"""■prUMORSKI SLOVENSKI BIOGRAFSKI LEKSIKON je v prodaji s 50% popustom Neprecenljivo enciklopedično regionalno delo, ki je izhajalo 20 let, na svojih 2.811 straneh zaobsega življenjsko oznako 4.429 primorskih kulturnih delavcev. Na vseh ostalih knjigah Goriške Mohorjeve družbe dobite 30% popust. Knjige Goriške Mohorjeve družbe dobite v slovenskih knjigarnah v Gorici in Trstu ali na sedežu Goriške Mohorjeve družbe v Gorici, Placuta št. 18 - tel. 0481-533177. JEZIKOVNI KOTIČEK 8 ČETRTEK 11. JUNIJA 1998 JOŽE BERNIK IN HILARIJ ROLIH V TRSTU POTREBNO JE OBUDITI KONFERENCO SSK ZA FURLANIJO JULIJSKO KRAJINO FOTO KROMA Tudi zaradi te potrebe sta se sredi prejšnjega tedna v Trstu mudila predsednik Svetovnega slovenskega kongresa dr. Jože Bernik in član vodstva Ameriškega slovenskega kongresa inž. Hilarij Ro-lih. V sredo, 3. junija, sta v Peterlinovi dvorani Društva slovenskih izobražencev predavala na temo O sedanjem položaju Svetovnega slovenskega kongresa. Prisotna sta bila tudi prof. Samo Pahor in časnikar Ivo Jevnikar, ki sta se pred nedavnim udeležila posveta o položaju slovenske manjšine v Italiji, ki je bil na Kolumbijski univerzi v Nevv Yorku in ki gaje priredil Ameriški slovenski kongres. Zamejska konferenca SSK je na začetku - v letih 1991 -1994, ko jo je vodil Janez Povše - dobro delovala, potem je njeno delovanje zamrlo, po nekaterih ocenah tudi zaradi tega, ker se je levičarska komponenta, tako v matici kot v zamejstvu, oddaljila od kongresa. Dr. Jože Bernik je mnenja, da jo je zopet treba priklicati k življenju, saj prav konferenca za F-Jk lahko nudi kongresu potrebne informacije o položaju Slovencev v Italiji. Po mnenju Ivajev-nikarja pa bi lahko konferenco razširili na celotno obmo- čje italijanske države, saj so poleg avtohtone slovenske manjšine na obmejnem ob-i močju prisotne v notranjosti Italije pomembne slovenske skupnosti. To je verjetno glavna novost srečanja, na katerem je med drugim dr. Bernik orisal delovanje SSK in njegovih | konferenc v različnih državah po svetu. Inž. Rolih pa se je osredotočil predvsem na nedavni posvet v Nevv Yorku: ! referate s posveta bodo objavili in razmnožili ter posredovali diplomatskim predstavništvom in drugim forumom. Ameriški javnosti, ki je za to zelo občutljiva, je treba na pravilen način prikazati diskrimi-| nacijo, ki jo doživljajo Slovenci v Italiji. Takega mnenja sta bila tudi prof. Samo Pahor in Ivo Jevnikar, ki sta vsak s svo-i jega zornega kota zelo pozitivno ocenila nedavni newyor-i ški posvet. Med razpravo so bila poglobljena nekatera vprašanja, kot npr. pozornost slovenske države do delovanja kongresa in sploh do Slovencev v zamejstvu in po svetu, pomanjkanje državotvorne mi-\ selnosti v Sloveniji, pomanjkanje ločevanja med pravicami državljana in kompetencami vlade idr. SREČANJE O TRSTU PRIHODNOSTI V ponedeljek, 8. t.m., je Slovensko deželno gospodarsko združenje priredilo v Gregorčičevi dvorani v Trstu nadvse zanimivo srečanje o projektu Trieste Futura (Trst prihodnosti). Prisotnim sta spregovorila predsednik tržaških indu-strijcev in podpredsednik Združenja Trieste Futura Fede-rico Pacorini ter predsednik Raziskovalnega središča na Padričah in Project manager Združenja Trieste Futura dr. Lucio Susmel, povezoval pa je predsednik SDGZ Marino Pečeni k, ki je tudi pozdravil udeležence. Predsednik tržaških indu-strijcev Federico Pacorini je v glavnih obrisih orisal načrt Trsta prihodnosti. Taje osredo- točen v prvi vrsti na razvoj in razširitev novega dela pristanišča, poleg tega pa tudi na preureditev starega dela pri stanišča. Dr. Susmel je v svojem po segu poudaril pomembnost podpore javnosti, a tudi krajevnih in vsedržavnih politi ; čnih in vladnih sil ter mednarodnih krogov. Obravnavane točke so bile še dodatno poglobljene v ži-: vahni razpravi, predvsem pa je bila poudarjena potreba po koreniti spremembi tržaške | miselnosti. V tej spremembi miselnosti je namreč ključ uspeha načrta, saj bi bil Trst, ki bi nastal, bistveno drugačen od tistega, ki smo ga doslej poznali. Potreben je tudi priliv novih podjetnikov. Več o tem prihodnjič. VEČDNEVNA MANIFESTACIJA V KRIŽU PROTEST SRENJE PROTI SEČNJI NA BAB'CI IN TISOČ PODPISOV PROTI ODLAGALIŠČU AZBESTA Kriška srenja je v torek, 9.t.m., zaključila šestdnevno protestno manifestacijo za zaščito svojih srenjskih lastnin in pravic. Shod so Križani priredili ob cesti, ki po borovem gozdu vodi od Križa proti obalni cesti do Brojence, se pravi pod svojo lastnino - parcelo (p.c.n.) št. 345 katastrske občine Križ, na kateri je prišlo do spornega dogodka. Pokrajinska gozdna uprava je namreč začela čistiti srenjski gozd na Babci, to je na področju, ki se razteza od Križa do Nabrežine, brez soglasja kriške srenje. Zato so Križani, s predsednikom kriške srenje Božom Sedmakom in podpredsednikom Agrarne skupnosti Klavdijem Sternijem na čelu, zahtevali takojšnji sestanek z deželnim odbornikom za gozdarstvo dr. Matassijem in direktorjem deželne gozdne u-prave dr. Bortolijem. Po postavitvi šotora in transparenta čez cesto so v četrtek, 4. t.m., najprej priredili tiskovno konferenco in sklicali srečanje članov kriške srenje. Kriška srenja meni, da so za izdajanje dovoljenj za čiščenje in sečnjo njenega gozda pristojni le lastniki, v tem primeru prav srenja. Zato ponovno pozivajo deželno upravo, da čimprej prizna kriško srenjo na osnovi deželnega zakona št. 3 z dne 5.1.1996. Namesto ravnatelja deželnega odborništva za gozdove in parke dr. Bortolija je v ERIK DOLHAR Kriška srenja pa je v teh dneh, skupno z ljudskim krožkom Brin in združenjem prebivalstva istrskega naselja ob podpori vseh krajevnih organizacij in društev, zbrala v Križu tisoč podpisov proti načrtovanemu odlagališču odpadkov azbesta v opuščenem kamnolomu med Križem in Nabrežino. Križ prišel načelnik pokrajinske gozdne uprave dr. Cava-ni. Sporočil je, da bodo v kratkem sklicali srečanje med Bortolijem, Koordinacijo a-grarne skupnosti in srenjo Križ, na katerem bo govor o lastninski problematiki kriške srenje in njenega prizanja. Dodal je tudi, da je za gozd na Babti dežela že nakazala 400 milijonov lir za čiščenje njenega zgornjega dela, ta poseg pa je Bortoli zamrznil. Točneje: dežela je za sečnjo suhih in obolelih borovcev na-: kazala 125 milijonov lir pod-jetju Borisa Bizjaka na osnovi deželnega zakona št. 55/72. Kriške jusarje so obiskali in jim izrekli solidarnost: kandidat Slovenske skupnosti na listi Ljudske sredine za reforme na nedeljskih deželnih volitvah Ivo Jevnikar, pokrajinski svetovalec SSk dr. Vladimir Vremec in drugi strankini predstavniki ter kandidat DSI Miloš Budin. OBČNI ZBOR GOSTINCEV SDGZ Gostinska sekcija pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju v Trstu bo imela v torek, 16. junija, ob 15.30 v Novem hotelu Daneu na Opčinah svoj redni občni zbor. Predsednik sekcije Lino Doljak in tajnik Niko Tenze bosta podala poročilo o triletnem mandatu delovanja odbora. V razpravi naj bi prišle tudi do izraza zamisli in pobude za gostinsko in vsestransko turistično promocijo našega prostora. Na vrsti bodo določitev članarine in volitve novega odbora. SDGZ poziva vse člane sekcije in druge slovenske gostince, naj se udeležijo sekcijskega občnega zbora, saj bodo na tem dobili informacije o novih obveznostih glede higiene živilskih proizvodov, ki jih nalaga zakon 155/97 vsem gostinskim obratom. BIRMA V ŠTIVANU Nova cerkev v Štivanu je bila na praznik Svete Trojice, v nedeljo, 7. t.m., praznično pripravljena, saj je bila v župniji birma. Pet birmancev, in sicer Matjaž Caharija, Ivana Legiša, Simon Legiša, Sara Magliacane, Vlasta Ušaj ter še Leo Rizzarelli, ki pa je prispel iz druge župnije, so bili zbrani s svojimi botri okrog oltarja, kar je ustvarilo posebno zbrano vzdušje. Sveto mašo je vodil ob somaševanju domačegažupnika Giorgija Gianninija škofov vikar za Slovence msgr. Oskar Simčič, ki je tudi podelil zakrament svete potrditve. V zelo prodorni homiliji, v kateri se je navezal na skrivnost Svete Trojice, je msgr. Simčič poudaril, da moramo ljudje sprejemati in odgovorno živeti nekatere danosti. Odrasti in postati odgovorni členi družbe pomeni sprejeti, da smo se rodili v sedanjem času in v določeni družini, da smo po narodnosti Slovenci in da smo bili krščeni ter smo odrasli v krščanskem okolju. Vse to naj bi nas nagovarjalo, da gojimo in krepimo določene vrednote. Birmance je povabil, naj se z zavzetostjo vključijo v skupnost, v kateri živijo, in naj poglobijo svoje versko znanje in življenje. Dvoletna priprava na birmo naj ne bi tako postala zadnje dejanje aktivnega verskega življenja. Na koru je mašo in obred podelitve sv. birme spremljal združeni štivanski in devinski mešani cerkveni zbor, ki ga je vodil Herman Antonič, nekaj pesmi pa so peli tudi sami birmanci in tako ustvarili še bolj idealno vez z občestvom. V TRSTU SPET PRAZNIK KNJIGE V četrtek, 4. t.m., so na Velikem trgu v Trstu odprli knjižni sejem, poimenovan z geslom Od Gutenberga do laserja. i £ Sejem, ki poteka pod dvema velikima šotoroma, bo trajal do nedelje, 14. t.m. Na njem sodeluje več tržaških knjigarn, založb in knjigoveznic, ki ponujajo knjige z desetodstotnim popustom. Poleg tega ima sejem nadvse bogat in pester spored predstavitev knjig, razstav, otroških delavnic idr., zaradi katerih je na Velikem trgu od jutra do večera živahno. Tudi letos se sejma udeležuje Tržaška knjigarna, ki je na lanski izvedbi beležila pozitiven rezultat. Pri njenem kiosku zainteresirani lahko izbirajo med slovenskimi in italijanskimi knjigami, monografijami, turističnimi vodiči in kartami, grafikami idr. Sicer je tudi na letošnjem knjižnem sejmu prisotna pozornost do slovenske knjižne ustvarjalnosti. Tako so predstavili npr. knjigo Marca Poz- zetta o arhitektu Maksu Fabianiju, uprizorili so roman Marka Sosiča Balerina, Balerina, še posebej pa bo Slovencem posvečena sobota, 13. t.m.: tedaj bodo med drugim predstavili knjigo Rafka Dolharja Kraška simfonija, čisto novi rezijanski učbenik Po nas in druge publikacije, na sporedu pa bo tudi okrogla miza o slovenski književnosti v Trstu. VSESLJANU ODPRTJE JESTVINSKE VELEBLAGOVNICE V sredo, 10. t.m., so v obrtniški coni pri Sesljanu odprli največjo jestvinsko veleblagovnico CONAD na Krasu. Gre za pobudo podje-tja Autoservizi Sistiana sne do-mačih podjetnikov Stanka Švare in Zvonka Mastena. Pomen te nove pridobitve presega meje devinsko-nabre-žinske občine, saj je trgovinski center s cestami zelo dobro povezan z vsem Krasom in obmejnimi kraškimi občinami, tudi na slovenski strani. Podjetnika izražata zadovoljstvo, da jima je po dolgem času uspelo premostiti številne ovire, predvsem admi-nistrativno-birokratskega značaja, ki so se zdele že nepremostljive. Na otvoritvi so posegli deželni odbornik za trgovino Roberto Tanfani, predsednik tržaške trgovinske zbornice Adalberto Do-naggio in župan občine Devin - Nabrežina Marino Voc-ci, ki je tudi prerezal slavnostni trak. Slovesnost je popestrila nabrežinska godba na pihala. -------ED TRŽAŠKA KRONIKA SLOVENSKA PROSVETA SE PRIPRAVLJA NA PROSLAVLJANJE 50-LETNICE IZREDNI OBČNI ZBOR SLOVENSKE PROSVETE V petek, 5. t.m., je bil v Peterlinovi dvorani v Trstu izredni občni zbor Slovenske prosvete, ki je bil posvečen obravnavi in odobritvi novega statuta. Druga novost je tudi v tem, da v drugem sklicanju občnega zbora ne zadošča več katerokoli število, ampak obvezno ena petina članic. Občni zbor izvoli odbor, nadzorni odbor in razsodišče. Po novem predsednik organizacije ne bo izvoljen več na občnem zboru, ampak v izvršnem odboru. Prisotni delegati so konstruktivno sodelovali pri obravnavanju posameznih členov statuta. Prispevali so tudi več popravkov in dodatkov k besedilu, ki je bilo na koncu soglasno odobreno. Sedaj bo statut romal pred notarja, ki ga bo dokončno pregledal in po morebitnih popravkih tudi odobril. Tako bo že prihodnji občni zbor, ki bo prihodnje leto, potekal po novih pravilih. Na občnem zboru je bil sprejet tudi predlog, naj se k statutarnemu besedilu doda kot priloga seznam včlanjenih društev. Izvršni odbor pa naj tudi preveri, katera društva delujejo redno in katera ne. Omeniti je treba tudi, da se Slovenska prosveta pripravlja na proslavljanje 50-letnice delovanja. Pri Slovenski prosveti načrtujejo več zanimivih pobud v ta namen. Dosedanje statutarno besedilo, ki je bilo v veljavi že 25 let, je bilo treba prilagoditi novim razmeram ter zahtevam, ki so jih prinesle spremembe v zakonodaji, zlasti kar se tiče prispevkov za kulturno dejavnost. Petkovemu izrednemu občnemu zboru je predsedoval Sergij Pahor, ki je tudi prebral novo besedilo, vzroke za spremembe pa je orisal predsednik Slovenske prosvete Marij Maver. Sicer so besedilo novega statuta že odobrili na zadnji seji odbora SP. Po novem je sedaj Slovenska prosveta tudi u-radno združenje oz. zveza društev, na začetku statutarnega besedila pa so tudi izrecno omenjene nekatere u-stanovne članice, kot npr. Mladika, Slovenski kulturni klub, Društvo slovenskih izobražencev, knjižnica Dušana Černeta itd. Med drugim je pomembna novost novi člen, ki govori o ustanovitvi sveta, ki ga bodo sestavljali predstavniki včlanjenih društev (po en predstavnik za vsako društvo) in ki bo razpravljal o izvajanju letnega programa. Funkcija sveta bo tudi v tem, da v večji meri povezuje društva. ODPRLI PRENOVLJENO GRUDNOVO HISO V soboto, 6. t.m., so v Nabrežini slovesno predali namenu prenovljeno rojstno hišo pesnika Iga Grudna, ki se bo odslej imenovala Kam-narska hiša. is® Do zamisli o preureditvi Grudnove rojstne hiše je prišlo že pred šestnajstimi leti, ko je o tem sklepala takratna občinska uprava. V zadnjih letih pa so dela končno stekla. Na slovesnosti, ki jo je med drugim oblikoval tudi domači zbor, poimenovan po Igu Grudnu, je kot glavni govornik spregovoril pisatelj Boris Pahor, ki je orisal lik in pomen Iga Grudna. Slovesnosti se je udeležilo več uglednih gostov, od slovenske državne sekretarke Majde Širca do predsednika tržaške trgovinske zbornice Adalberta Donaggia ter se- veda do krajevnih upraviteljev, v prvi vrsti župana Marina Voccija ter podžupanje in odbornice za kulturo Marize Škerk. Prenovljene prostore je blagoslovil domači župnik Bogomil Brecelj. Omeniti je treba, da bo do 14. t.m. v Kamnarski hiši razstava, posvečena velikemu italijanskemu režiserju Federicu Felliniju (kar je povzročilo tudi polemike). Zato sta se sobotnega odprtja u-deležilatudi ravnatelj Fellinijeve potujoče razstave Gian-franco Angelucci in filmski kritik Tullio Kezich. ZAKLJUČNE AKADEMIJE IN ZBOROVSKA KONCERTA Koncertna sezona Glasbene matice se je zaključila v petek, 22. maja, s koncertom pianista Massima Gona. Tudi ostalo delovanje naše glasbene ustanove se bliža koncu, saj poletje vztrajno trka na vrata ter gojence, profesorje in člane skupin v okviru GM čakajo zaslužene počitnice. V prejšnjih dneh so se v Trstu zvrstile zaključne akademije gojencev, in sicer 2., in 9. t.m. v dvorani Nemškega podpornega društva (Deutscher Hilfsverein - bivši Goethe InstitutJ. Zaključni nastopi čakajo tudi razne sa-niostojne skupine, ki delujejo v okviru GM: v prihodnjih dneh bosta v evangeličanski cerkvi v Trstu dva zanimiva zborovska koncerta, ki ga bosta oblikovala zbor Jacobus Gallus in Ženski zbor Glasbene matice. Koncert zbora Jacobus Gallus (slika zgoraj) bo v soboto, 13. t.m., ob 20.30. Na sporedu bodo skladbe, ki so 1'h tržaški pevci pod vodstvom dirigenta Janka Bana naštudirali v tej sezoni, in še nekatere druge pesmi. V pr-Vem delu bomo prisluhnili sporedu skladb z nabožno Vsebino od renesanse do današnjih dni avtorjev Gallusa, Monteverdija, Palestrine, ,:WV Bortnjanskega, Rahmaninova, Čjurljonisa, Kogoja in Merkuja. Drugi del pa bo obsegal umetne pesmi tržaških avtorjev (Adamiča, Vrabca, Kogoja, Merkuja, Hmeljaka in Grbca). S tem celovečernim koncertom zbor Jacobus Gallus v bistvu zaključuje sezono 1997/98 (pel bo še 19. junija v Štanjelu), ki je bila zlasti na začetku zelo naporna (spomnimo naj se revije Co-rovivo v Vidmu in tekmovanja Guido D'Arezzo v Arezzu). Zbor Jacobus Gallus pa je ravno prejšnjo soboto, 30. maja, nastopil na reviji deželnega zborovskega združenja USCI v cerkvi sv. Ignacija v Gorici. Ženski zbor Glasbene matice (slika spodaj /foto Kovačič), ki ga vodi Tamara Stane-se, pa se pripravlja na zahtevno udeležbo na mednarodnem zborovskem tekmovanju v Mariboru, ki bo junija letos. V ta namen se tržaške pevke želijo čimbolje pripraviti. Najboljša priprava pa je, poleg vaje seveda, prav nastop. Zato bo ženski zbor nastopil, vedno v evangeličanski cerkvi, v torek, 16. junija, ob 20.30 s sporedom skladb slovenskih in tujih avtorjev iz različnih obdobij. DAROVI ZA CERKEV v Bazovici: Ana Križmančič 50.000; ob obletnici smrti brata Edija sestra Marija 30.000; namesto cvetja na grob pok. Mitju Pre-slu Ema Križmančič 50.000; ob obletnici smrti pok. Dar-kota daruje žena Marija 50.000; sorodniki in otroci pok. Antona Stoparja 45.000; namesto cvetja Antonu Stoparju sosedje 50.000; ob delovni obletnici v gostilni Marija Grgič 50.000; Marija Mev-Ija za domačo cerkev 20.000; Marija Žagar 50.000; v spomin na svoje drage pokojne daruje Štefanija Kalc 50.000; Kalc Dora 15.000; Majda Cijak ob 4. obletnici mamine smrti 50.000. ZA CERKEV na Pesku: za novo električno napeljavo v cerkvi NN 50.000; ob obletnici smrti pok. Brankota Gra-honja starši 50.000; Rapo-tec Milka 50.000; ob smrti pok. Marije Grahonja daruje Marija Bernetič 50.000. OBVESTILA IŠČEM V najem stanovanje. Telefonirajte na upravo Novega glasa (Trst) ali v večernih urah na tel. št. 942808. V ZILJSKO dolino! Med zelene gozdove, med Ziljske in Karnijske Alpe, ob reki Ziii, v Zahomec, Ziljsko Bistrico do Preseškega jezera itd.! Ogledali si bomo tudi nekaj lepih fresk. To na izletu 13. junija, ki ga prireja Klub prijateljstva. | Vpisovanje v trgovini Fortu-nato, ul. Paganini 2 v Trstu, do polne zasedenosti mest! OTROŠKI ZBOR Ladjica va-S bi na proslavo ob desetletnici delovanja, ki bo v nedeljo, 14. t.m., ob 18. uri na sedežu de-i vinskih pevskih zborov. DRUŠTVO SLOVENSKIH izobražencev vabi v ponedeljek, 15. junija, na predavanje dr. Andreja Marušiča na temo Otrokova osebnost in dvojezično okolje. Predavanje bo v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3, s pričetkom ob 20.30. KLUB PRIJATELJSTVA vabi na zaključni sestanek v četrtek, 18. junija, ob 16.30 v ul. Donizetti 3 v Trstu. Nagovoru prim. dr. Danila Sedmaka bo sledila družabnost. ČESTITKE Člani moškega zbora Fantje izpod Grmade čestitajo Aleksandri Kosič in Franku Pahorju ob rojstvu sina Tadeja. VESEL PRAZNIK NA OPČINAH V nedeljo, 7. t.m., se je veliko ljudi zbralo v Finžgarjevem domu na Opčinah na prireditvi Poj, pleši, igraj in še kaj v veselje sebi in drugim. S* Veliko otroško prireditev, na kateri je bilo seveda mnogo otrok, njihovih staršev in sorodnikov ter prijateljev, ki so dodobra napolnili opensko dvorano, je organiziralo pevsko društvo Vesela pomlad v sodelovanju z Marijaniščem. Spored je bil karseda pester: najprej so nastopili otroški, deški in mladinski zbor Vesela pomlad, ki so pod vodstvom Zdenke Križmančič, Franca Pohajača in Martina Vremca (ta je tudi spremljal pri klavirju) zapeli štiri pesmi. Sledil je nastop gojenk baletne skupine ŠD Mladina iz Križa, ki so pod mentorstvom Anke Čepelnik Kocjančič izvedle deset plesov. Daljši nastop pa je imel otroški zbor Fran Venturini od Domjac ki je pod vodstvom Suzane Žerjal zapel osem pesmi. Nedeljsko prireditev je zaključil nastop čarodeja Gustija Čoha - Avguština s Ptuja. S teni se je končal le uradni del praznika, saj so se udeleženci lahko potem sprostili na družabnosti v parku Finžgarjeve-ga doma. ČETRTEK 11. JUNIJA 1998 PASTIRČKOV DAN NA OPČINAH V torek, 9. t.m., je veliko število otrok napolnilo dvorano Finžgarjevega doma na Opčinah. Osnovnošolski u-čenci ter dijaki nižjih srednjih šol in pedagoškega liceja so se namreč udeležili Pastirčkovega dne, ki je potekal v znamenju igrivosti, razposajenosti in veselja. Na Pastirčkovem dnevu je učiteljica Barbara Ru-stja predstavila knjigi Zore Saksida Prav zares in Goska brez noska, ki ju je izdala zadruga Goriška Mohorjeva. Gre za izbor pesmi goriške avtorice, ki so bile objavljene v Pastirčku. Nekaj pesmi so recitirali otroci, ki so imeli seveda glavno besedo na torkovi prireditvi: poleg malih recitatorjev so tudi nastopili mladi pevci in plesalci pod vodstvom Franca Pohajača, Vihre Kodrič in Ane Lokatos. Pastirčkov dan je potekal v sodelovanju s Kmečko banko iz Gorice in Zadružno kraško banko, ki sta kupili 80 oz. 40 izvodov novih knjig za šole. Prav predstavnik ZKB je na torkovem srečanju podelil izvode predstavnikom šol. POGOVOR / ŽUPANSKI KANDIDAT ARIO RUPENI 10 ČETRTEK 11. JUNIJA 1998 KAKO NA VOLIŠČE? 14. junija čakajo volivce dežele F-Jk oz. goriške pokrajine pomembne volilne preizkušnje. Obnovili bomo deželni in nekatere občinske svete (med temi omenimo Gorico, Krmin in Čedad) ter rajonske svete v Gorici; zadolžili bomo nove ljudi, da nas predstavljajo v teh prenovljenih institucionalnih organih. Prvi imperativ: MNOŽIČNO NA VOLIŠČA! Vsakdo izmed nas mora izkoristiti svojo državljansko pravico in zaupati glas tisti osebi, ki bi lahko najbolje predstavljala zahteve naše narodnostne skupnosti v palačah, kjer se odloča tudi o nas. Drugi imperativ: VOLIMO ZA TISTE SLOVENSKE KANDIDATE, ki jih predlaga edina slovenska politična organizacija in ki so najbolj odvisni od kateregakoli neodvisnega, saj jih predlaga politično gibanje, ki ne odgovarja izključno nobeni ideologiji ali italijanskemu vodstvu. Tretji imperativ: NUJNE SO PREFERENCE! Naši predstavniki bodo sooblikovali omenjene politične svete, le če bo vsak volivec napisal priimek izbranega kandidata ob simbolu koalicije, sicer tega ne bo v deželnem, občinskem oz. rajonskem svetu. Goriški občani bodo imeli 14. junija najtežjo nalogo, saj bodo dobili v roke kar tri glasovnice. MODRA bo za deželne volitve, kjer se SSk predstavlja v koaliciji Ljudske sredine za reforme (na glasovnici predzadnji simbol desno spodaj). Z O-RANŽNO bomo obnovili občinsko upravo. Z ROŽNATO GLASOVNICO pa glasujemo za rajonske svete. V zadnjih dveh primerih (občina in rajoni) je lipova vejica v koaliciji Oljke, zato bo moral volivec SSk prekrižati simbol Oljke ter ob njem napisati priimek izbranega kandidata. Preferenca je lahko samo za enega kandidata in izvolitev naših predstavnikov bo odvisna samo od preferenc volivcev. Volišča bodo ostala odprta samo v nedeljo od 7. do 22. ure. - ERIKA JAZBAR Prosimo Vas, da se predstavite našim bralcem. Sem Ario Rupeni. Rodil sem se v Gorici, več kot leto dni pa že spet živim v Gorici. Bil sem predsednik pokrajinske ustanove za prevoze in sedaj se predstavljam kot kandidat za župana. Moje korenine so goriške. Iz Gorice sem odšel v Rim zaradi študija in kasneje zaradi dela. Pri svojem delu sem spoznal vso Italijo, saj sem bil odgovoren za študijski center pri Italijanski vsedržavni zvezi občin. Tako sem spoznal posamezne občinske stvarnosti kot tudi sistem javne uprave na občinski ravni. Veliko sem prispeval k italijanski reformi občinskih uprav in sploh javne uprave, saj sem bil soudeležen pri tej pomembni preobrazbi. Pri tem delu sem tesno sodeloval z Giulianom A-matom, s Francom Bassani-nijem, s Sabinom Cassesijem idr. Bil sem generalni tajnik Vsedržavne zveze občinskih ustanov in sem dobro spoznal, kako deluje posamezna občina. Kot manager, ki se spozna na javno upravo, sem prepričan, da bi lahko svoje delovne izkušnje in znanje koristno uporabil pri reševanju težav, ki jih ima goriška občina in teh je zelo veliko. Poznate slovensko stvarnost na Goriškem? Da, dobro jo poznam, ne nazadnje tudi zato, ker sem tu rojen. Moj dom je bil vedno v Gorici, vedno sem ohranjal dobre vezi z Goričani, med njimi je bilo tudi nekaj Slovencev. Zadnje mesece sem slovensko narodno skupnost spoznal zelo dobro, saj sem srečal vrsto ljudi in predstavnike slovenskih ustanov, DANES MORAMO DELATI ZA NAŠO PRIHODNOST! V nedeljo, 14. t.m., bomo v Gorici volili novega župana in nov občinski svet. Kot kandidat politične koalicije Oljka bo za goriškega župana nastopil dr. Ario Rupeni. Povabili smo ga na uredništvo, da se pogovorimo o njegovih volilnih načrtih, o mestu Slovencev v njih in tudi o odnosih, ki jih je imel z goriškimi Slovenci v predvolilnem času. PREFERENCA SLOVENSKEMU mm m Z leve: Božidar Tabaj, županski kandidat Ario Rupeni, Erika Jazbar (Foto Bumbaca ki izredno lepo delujejo. Prepričan sem, da bi morala slovenska narodna skupnost najti pot iz manjšinskega sveta, ker slovenska stvarnost pomeni za Goriško samo o-bogatitev, saj ima v sebi dovolj moči in bogastva, da jo mora vsakdo obravnavati kot sestavni del goriške občine, brez katerega si ne moremo predstavljati Gorice. Narodna identiteta in jezik Slovencev morata biti aktivno prisotna, ko gre za spremembe v gori-ški občinski upravi. To govorim kot županski kandidat. V to sem trdno prepričan. Gorica mora postati evropsko mesto, ki bo porušilo meje in Za goriSko občino in rajonske svete prekrižaj simbol |_ in napisi preferenco tako: (priimek kandidata) , se bo spremenilo v resnično mesto na meji, kjer morajo priti do izraza vse jezikovne komponente. Prav zato zelo cenim podporo vseh Slovencev, ki je res iskrena, in sem jo našel v vseh pogovorih, ki sem jih opravil v volilni kampanji. Posebno sem to podporo našel pri slovenskih ljudeh, pri katerih je prisoten katoli-! ški, krščanski etos. Končno so za preseganje meje in za obmejno sodelovanje izrednega pomena znanje slovenskega jezika in izkušnje tu živečih Slovencev! Kako gledate na vlogo Gorice in Nove Gorice v Evropi, ki je pred vrati? Prepričan sem, da ima Gorica svojo prihodnost prav v dobrem sodelovanju s sestrskim mestom čez mejo. Zaostalo in preživeto se mi zdi mišljenje, da se moramo danes med seboj spraviti, kot se mi zdi preživeto nenehno govorjenje o tem, kaj sta slabega napravila fašizem in ko-i munizem. Za sodelovanje gre, za našo prihodnost gre! Danes moramo delati za našo prihodnost! V Gorici moramo spet obuditi podjetniško žilico, Gorica mora zreti čez mejo in iskati skupna podjetja, skupno dobro s sosedi. Tisti, ki govorijo, da nisem Goričan in da sem daleč od težav Gorice, zanemarjajo j dejstvo, da se zavzemam za jasnejšo prihodnost Gorice, ker dobro poznam težave ob-i činske uprave, ki jih v Gorici ni malo, saj Valentijeva uprava ni za Gorico naredila zares ničesar. Po drobni analizi njenega programa in po tem, ■ kar so naredili, sem videl, da I niso izpolnili niti ene same obljube, ki sojih dali volivcem! Isti ljudje - gre predvsem za posameznike najslabše struje italijanske desnice - hočejo iz Že vrsto let ste aktiven član SSk... Od same ustanovitve stranke sem aktivno soudeležen pri delu v njej, več časa sem bil član strankinega tajništva, še danes pa sem tajnik štan-dreške sekcije SSk. K Slovenski skupnosti sem pristopil, ker je to slovenska politična organizacija in ker v njej lahko skrbim za reševanje naših, slovenskih problemov. Zakaj moramo slovenski volivci poskrbeti, da bodo predstavniki manjšine in med njimi predstavniki SSk na nedeljskih volitvah izvoljeni v goriš ki občinski svet? Zato, ker je to izredne važnosti za življenje slovenske manjšine v Italiji in za vso go-riško skupnost. Tisoč razlogov je za to zlasti po zadnjih izkušnjah, ki smo jih doživeli s sedanjo občinsko garnituro, ko sta v občinskem svetu sedela le dva slovenska pred- S 3. STRANI / BOŽIDAR TABAJ 'OBČINA GORICA NI SAMO MESTO GORICA!" stavnika in sta bila zares o-samljena. Skoraj nemo sta lahko opazovala, kaj se dogaja v občinski upravi, ki Slovencem ni naklonjena. Mislim, da se ne bom lagal, če rečem, da se tako župan Gaetano Valenti kot občinski odbornik za kulturo Antonio Devetag nista med vso mandatno dobo udeležila niti ene same slovenske prireditve in sta tako pokazala, kakšen odnos ima občinska uprava do slovenskega dela goriškega prebivalstva. Pa kaj bi govoril, ko pa vsi vemo, iz kakšnega testa so ti ljudje in kako nam strežejo! Važno je, da gredo vsi volivci na volišča in svoj glas oddajo ljudem, ki se bomo zanimali za njihove težave, ki bomo skrbeli, da bo v občinskem svetu zastopana tudi krajevna stvarnost in se bomo seveda predvsem borili za naše, slovenske pravice. Po mojem je nedopustno, da v goriškem občinskem svetu sedijo samo meščani; vanj moramo izvoliti tudi predstavnike krajevnih stvarnosti, ki so tudi del goriške občine! SSk je kot edina slovenska stranka na Goriškem že zdavnaj dokazala, da zagovarja ve-dno in povsod slovensko manjšino, da so ji težave slovenskih ljudi blizu. Zato še enkrat: vsi na volišča in vsak naj zapiše še svoj preferenčni glas, pa naj gre za rajonske svete ali občinsko upravo! Za kaj in koga se boste zavzemali, če vam bo uspelo priti v občinski svet? Izkušnje, ki sem si jih nabral v rajonskem svetu v Štandrežu, mi bodo gotovo v veliko pomoč, saj sem prav z delom med ljudmi spoznal, kako važno je prisluhniti vsakomur, kako pomembno je biti predstavnik ljudi in se hkrati zavedati, da si samo e-den izmed njih in njim enak! Danes se ljudje obračajo stran od političnega življenja, ker je v njem dejansko zelo malo osebnih stikov med občinskimi možmi, političnimi predstavniki in meščani, občani, vaščani. Zavzemal se bom za koristi naše skupnosti, to je jasno, drugače sploh ne bi kandidiral, obenem pa bom seveda tudi skušal skrbeti, da se v občinskem svetu ne bo razpravljalo samo o težavah, ki tarejo mesto, ampak da se bo tudi skrbelo za težave vseh slovenskih vasi, ki spadajo pod goriško občinsko upravo, ves mestni okoliš - ki ga ni malo! - ki sedaj nima svojih predstavnikov v občinskem svetu. Krajevna stvarnost je še kako pomembna! Kar se pa nas, slovenskih volivcev tiče, je stvar zelo jas-! na: videli smo, kako so šle zadnje občinske volitve ter kako se je občinska uprava vedla in se še vede do nas. Stari pregovor, da gre osel samo enkrat na led, seveda velja tudi za nas! V občinskem svetu bom skušal biti živa vez med volivci in občinsko upravo. Tu bi lahko naštel veliko težav, s katerimi se bomo morali spopadati; naj omenim vsaj dva: zavzemal se bom za dostojno priznanje zgodovinske vloge Slovencev v Gorici in okolici, za to, da Slovenci med sabo prerastemo razlike, ki nas delijo, seveda tudi za | gospodarski razvoj mesta in [ okolice, za povezavo s sosednjo občino Novo Gorico in z novo stvarnostjo, ki je pred vrati: šempetrsko-vrtojben-sko občino. Zavzemal se bom za preoblikovanje gospodarskih infrastruktur, sem nam-j reč proti vsakemu nacionalizmu in neumnim pregradam, ki jih politiki spretno izkoriščajo, da netijo spore med nami. Preteklost naj nam bo dobra šola! Zato še zadnjič: vsi na volišča! mene narediti "ubežnika-ezu-la" v Gorici, ker sami neradi delajo za dobro celotne skup-j nosti v Gorici. Za prihodnost ! mesta nimajo nobene široke ; vizije, v to skupnost pa seveda enakopravno spadajo tudi Slovenci. Zato sem trdno prepričan, da odprtje meja, predvsem pa gospodarska in politična odprava meja zahteva od nas pripravljenost. Že danes se moramo na ta čas pripraviti, pri tem pa morata sodelovati goriška in novogoriška občinska uprava, pa naj gre za reševanje urbanističnih, gospodarskih in drugih težav. Srečal sem se že z novogoriškim županom Špacapanom in o tem bom tudi govoril, ko se bom danes (9. t.m., op.p.) srečal z vrsto županov krajev v goriški pokrajini, s katerimi imam sestanek, da jim razložim svoj program in predvsem slišim njihove potrebe. Gorica je le osrednje mesto goriške pokrajine in mora v njej igrati važno vlogo. Še enkrat ponavljam, da bi morali v nedeljo vsi na volišča, da podprejo naše zavzemanje za odprtost in sodelovanje, za lepšo prihodnost Gorice in njene pokrajine. Tudi v tem kontekstu vidim odlično in bistveno vlogo Slovencev. Kako in po kakšnem ključu boste sestavili svojo občinsko upravo? Mnenja sem, da bi morali v občinski upravi biti zastopani predvsem tisti ljudje, ki so pripravljeni delati, so izobraženi in podpirajo odprt, ambiciozen, a stvaren program, ki smo si ga zastavili. Med njimi bodo gotovo tudi predstavniki slovenske narodne skupnosti. Vse ljudi, ki bodo z menoj delali za dobro Gorice, mora označevati pokončna in poštena drža, vedeti morajo, da je politično delovanje samo resnično služenje skupnosti. Od vsakega člana prihodnje občinske uprave pa bom tudi zahteval, naj gleda na svoje delo kot na kulturo, na družbeno služenje someščanom, in naj gleda na vse težave, ki se porajajo pri vsakdanjem delu, celostno, vzajemno. Prepričan sem, da se morajo vsi problemi skupno reševati. Poglejmo samo težave, ki pestijo slovensko narodno skupnost: le-te mora reševati vsa skupnost, biti morajo sestavni del Gorice! Gotovo tega ne bomo reševali tako, kot je to počela Valentijeva uprava, ki je na tem pod-j ročju samo poglabljala razdore! Če bomo vodili goriško občino, bodo v njej Slovenci sestavni del. Prepričan sem, da mora najti Gorica dovolj moči, da z optimizmom zre v prihodnost. Morda še poziv Gorici... Gorici in njenim občanom bi rekel, naj bodo pogumni, naj se otresejo pomislekov, naj pozabijo na vse tisto, kar jih deli, naj se otepajo vdanosti v usodo! Gorica lahko postane veliko mesto, ne po številu prebivalstva, ampak me- i sto, ki lahko služi pokrajini, Italiji, Evropi. Je lahko okno in vrata Evrope, kjer lahko vsi pošteno delamo in si sami ustvarimo lepšo prihodnost. PASTIRČKOV DAN V GORICI PASTIRČEK VESELO VABI NA POČITNICE Z NOVO KNJIGO V ROKI IVA KORSIC Toplo praznično vzdušje je zavelo v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž, ko so v soboto, 6. junija, dopoldne prekrili oder učenci osnovne šole Župančič iz Gorice in Erjavec iz Štandreža. Pod krepko taktirko učiteljice Kety Tabaj je •z mladih grl privrela Pastirčkova himna, za njo pa še nekaj pesmic iz domače zakladnice. To je bil najlepši uvod v Pastirčkov dan, ki so ga prvič sooblikovale tri stopnješol: osnovna, srednja in višja ob prisotnosti ravnateljic Mirke Brajnik, Rožice Simčič in Majde Sfiligoj. Letos je bil še posebno slovesen, saj je bila na njem predstavitev dveh novih pesniških zbirk zelo dragocene dolgolet- • ne Pastirčkove sodelavke Zore Saksida. Knjižici Prav zares in Goska brez noska, o katerih je spregovorila Barbara Rustja, nekaj pesmic iz njih pa so prebrali nekateri dijaki in učenci, se predstavljata s skupnim naslovom Skozi luknjo v knjigo. Trdno sta priviti s pisanim vijakom, ki vabljivo namiguje, naj ga veliki in mali bralci odvijejo in pogledajo, kaj se skriva na straneh. V prvi knjigi, ki jo je s črno belimi risbami obogatila ilustratorka Danila Komjanc, bodo odkrivali čudovito spreminjanje letnih časov; v drugi pa pesmice o simpatičnih živalcah, ki so jih v pisanih barvah ilustrirali dijaki pedagoških licejev A. M. Slomšek iz Trsta in S. Gregorčič iz Gorice. Knjižica je že trinajsta v zbirki Pastirčkova knjižnica. Založila jo je Zadruga Goriška Mohorjeva, uredil in oblikoval pa jo je vsestranski kulturni delavec, neutrudni Pastirčkov urednik g. Marjan Markežič. Z veseljem jo bodo prelistavali tudi dijaki srednje šole in pedagoškega li- ceja ter učenci goriških osnovnih šol, saj je Kmečka banka odkupila precej knjig in podarila največ izvodov osnovnim šolam, vsem ostalim pa po pet. Na sobotni jutranji prireditvi je bil prisoten tudi predstavnik KB Zdravko Kuštrin, ki je izrazil veselje nad izidom knjige in poudaril, da je banka zmeraj pripravljena podpreti tovrstne pobude, če je le mogoče. Zaradi bolezni žal ni bilo na slovesnosti avtorice. Poslala pa je pisemce, ki bo objavljeno v jesenski številki Pastirčka. Gotovo pa je tudi na domu začutila objem aplavza, ki so ji ga iz vsega srca poklonili prisotni. Poleg pevskega nastopa malih šolarjev iz Gorice, orientalskega plesa učencev iz Doberdoba in dijakov prvih razredov srednje šole Trinko, ki so zaigrali nekaj prijetnih pesmic na flavte ob spremljavi kitare in klavirja, so nastopili tudi dijaki četrtega razreda goriškega pedagoškega liceja z izvirno, kratko, a učinkovito glasbeno pravljico Dine Slama V začaranem gozdu. Odrske deske so se takoj zavile v čarobno skrivnost, ko je pripovedovalka Katja Šmajgl povedala, da se med bujnimi drevesi skrivajo živali, ki govore. Mladi so jo zaigrali pod mentorstvom prof. Irene Pahor. Pri izvedbi, zamisli in izdelavi kostumov je dijakom pomagala Dina Slama. Prava škoda bi bila, da bi uspelo igrico po eni sami izvedbi spravili v šolski arhiv; zato mislimo, da jo bodo še kdaj ponovili. Prisrčen program je s svojo običajno spretno jedrnatostjo povezoval Marjan Markežič in ob koncu podelil ravnateljicam knjige ter poklical na oder predstavnike OS iz Ro-nijana, tretjega razreda OS P. Voranc iz Doberdoba, OŠ z Vr- DOBERDOBCI NA ROMANJU ROMARJEVI VTISI MED FATIMO IN SANTIAGOM DE COMPOSTELO (2) DARIO BERTINAZZI Mesto Valenca ima mejno reko s Španijo - Minho. Trdnjava iz 17. stol. je polna trgovinic. Prav reke so in ostajajo predmet stalnih sporov med Španci in Portugalci, ker tečejo iz Španije, jim tam regulirajo vodostaj. Ko je suša, jih zadržujejo, ko pa so nalivi, odpro jezove in pride do poplav na Portugalskem. Tako se spori nadaljujejo in se še bodo... Obiskali smo tudi znano božjo pot Bon Jesus do Monte - Dobri Jezus na gori. yeličastno baročno stopnišče, ki vodi na grič, krasijo ki-Pi iz stare zaveze, medtem ko so vodnjaki upodobljeni v simboliki naših čutil. Predzadnji dan smo se podali še do Porta, ki je drugo največje mesto na Portugalskem. Leži ob izlivu reke Dou-ro. Ponaša se s starim delom Rideira, ki je pod zaščito UNESCA. Tu so znamenite vinske kleti portovca. Zadnji dan nam je ostal za Lizbono. Katedrala je samevala, saj so tamkajšnjega kardinala po- ha sv. Mihaela, petega razreda OŠ P. B. Domen iz Sovodenj, drugega razreda OŠ L. Abram iz Pevme in OŠ L. Zorzut s Ple-šivega, ki so prejeli priznanje za zvesto sodelovanje pri Pastirčku. V atriju so bili razstavljeni prispevki ilustratorjev obeh knjig in risbice za naslovno stran Pastirčka v prihodnjem šolskem letu. kopali pred slabim tednom. Tik ob njej pa je cerkvica, v kateri je kripta, posvečena sv. Antonu, ta simbolizira mestno četrt, kjer je bil rojen. Seveda na Portugalskem ne omenjajo imena Padova; zanje je sv. Anton iz Lizbone. Na morskem obrežju je stari sloviti samostan sv. Hieronima. Pred njim je mogočna nova muzejska zgradba in tik nad morjem spomenik pomor-| ščakom. Ima upodobljene pomembne može, ki so odkrivali Novi svet. Na tleh je v prečudoviti mramornati intarziji upodobljen svet z vpisanimi letnicami, kje in kdaj so Portugalci kaj odkrili... Daleč viden stolp Belem sredi reke Tejo je simbol ob novem mostu, v ozadju stoji znani j velikanski kip Kristusa Kralja. Vsako romanje, ki je obogateno tudi s kulturnim utripom, je lahko za vse tiste, ki mogoče ne potujejo veliko, dragoceno in ostaja nepozabno. Hvala vsem, ki so se potrudili in to tudi omogočili. -----------KONEC LEPO USPEL DOBRODELNI KONCERT V TRŽIČU Dobrodelni koncert, ki ga je 3. junija priredilo komaj ustanovljeno društvo Tržič v cerkvi sv. Nikolaja v Tržiču, je popolnoma uspel. Poleg pevcev je bilo prisotnih vsaj 300 ljudi. Program sta povezovala mlada člana društva Tanja Uršič in Andrej Adamič. Najprej je prisotne pozdravil v slovenščini in italijanščini župnik Armando Zorzin. Nato je zapel zbor Grion pet pesmi pod vodstvom Daria Regattina, nakar je v imenu občinske uprave spregovoril odbornik za socialne zadeve prof. Francesco Orlando. Sledilo je izvajanje mogočnega zbora Hrast pod taktirko Hi-larija Lavrenčiča. Na koncu se je predsednica Bernardka Ra-detič zahvalila darovalcem in vsem, ki so pripomogli, da je dobrodelna pobuda uspela. Sledila je bogata zakuska, ki so jo pripravile tržiške gospodinje. Nabrana vsota prispevkov znaša 1.976.000 lir; poslali so jo (razdeljeno na dva enaka dela) prebivalcem Posočja in Kampanije. Društvo Tržič se ob uspešnem koncertu zahvaljuje: župniku Armandu Zorzinu, zboroma, slovenskemu konzulu v Trstu dr. Zorku Pelikanu, odborniku prof. F. Orlandu, občinski upravi, SSO-ju, COOP Nordest, darovalcem, pridnim gospodinjam. V GALERIJI ZVOKOV IN GLASOV S tem naslovom bodo gojenci SCGV Emil Komel v soboto, 13. junija, sklenili vrsto zanimivih nastopov, ki so prikazali uspeh in razvejano delo glasbene ustanove. Sobotni večer bodo oblikovali otroški šolski zbor, zbor Ve seljaki iz Doberdoba, pianisti, violinisti, kitaristi, flavtisti, violončelisti, oboisti ter solopevci. Mlade izvajalce bomo lahko poslušali v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž ob 20.30. AKADEMSKI ZBOR TOMŠIČ V GORIŠKI STOLNICI V nedeljo, 21. junija, bo v goriški stolnici v večernih u-rah nastopil Akademski pevski zbor Tone Tomšič iz Ljubljane. Korenine tega zbora segajo v leto 1926, ko je France Marolt ustanovil APZ Univerze v Ljubljani. Po kulturnem molku med drugo svetovno vojno je zbor leta 1946 zopet začel delovati. Vsa leta je pomemben usmerjevalec slovenskega zborovskega petja. Na prvih mednarodnih tekmovanjih zborovskega petja C.A. Seghizzi v Gorici je dosegel prva mesta. V 90. letih je prejel vrsto pomembnih nagrad, med katerimi je več zlatih plaket na tekmovanju Naša pesem v Mariboru in več prvih nagrad na raznih tekmovanjih v Španiji, Italiji, Avstriji in na Češkem. Za dosežke in zasluge na državni ravni je leta 1996 prejel najvišje državno odlikovanje Zlati znak Republike Slovenije. Zbor vodi Tržačan Stojan Kuret, ki je diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani na oddelku za dirigiranje, naslednje leto pa je dokončal študij klavirja na Konservatoriju G. Tartini v Trstu. Na tem konservatoriju je od leta 1983 docent. V sezoni 1992/93 je postal umetniški vodja in dirigent APZ Tone Tomšič. Leta 1994 je Kuret prejel Gallusovo plaketo, od 1993 do 1997 pa vrsto nagrad v Ljubljani in Mariboru (za najboljšo izvedbo slovenske novitete, za najboljšo izvedbo prostega programa, za najboljšo izvedbo sodobne zborovske skladbe itd.). Stojan Kuret je tudi dirigent mešanega zbora Lojze Bratuž iz Gorice. Z njim je že večkrat uspešno nastopil. Program koncerta APZ T. Tomšič v goriški stolnici obsega skladbe Gallusa, Mendelssohna, Rachmaninova, Brahmsa, Debussyja, Čopija, Lipovška, Dominuttija, Goloba in nekaj priredb ljudskih pesmi. Koncert prireja Združenje cerkvenih pevskih zborov Gorica. KONCERT MEŠANEGA ZBORA LOJZE BRATUŽ V sredo, 3. junija, je bil v cerkvi sv. Ivana v Gorici koncert mešanega zbora Lojze Bratuž, ki ga vodi Stojan Kuret. Na tem večeru je goriški zbor predstavil vrsto skladb slo venskih skladateljev. Poleg zbora so nastopile še vokalne solistke z orglami. Koncert je dobro uspel in se ga je udeležilo lepo število ljubiteljev nabožne glasbe. O koncertu bomo več poročali v prihod nji številki. Koncert je spadal v niz glasbenih večerov, ki jih je priredil SCGV E. Komel. Zapustila nas je naša draga MILKA GORJAN BRATINA v 81. letu starosti. Žalostno vest sporočajo svojci. Pogreb bo v petek, 12. junija, ob 10.30 iz splošne bolnišnice v Gorici v cerkev sv. Ivana. DAROVI DIJAKI SLOVENSKEGA šol skega centra 120.000 lir za misijon patra Miha Drevenška v Zambiji. PROFESORJI INDUSTRIJSKEGA tehničenga zavoda v spomin na Igorja Povšeta 300.000 lir za šolnino dijaku iz Zambije. N.N. BREG po 25.000 lir za Sv. goro in za semenišče v Vipavi. ZASLOV. misijonarje na Madagaskarju: otroški vrtec Boršt 50.000 lir. OBVESTILA POSLOVNO SREČANJI: podjetnikov in obrtnikov zamejcev iz Italije in severnoprimorske regije z naslovom Med nami ni meja II. bo v petek, 12. junija, s pričetkov ob 13. uri v hali A Goriškega sejma. MLADINSKI PEVSKIzbor Vrh sv. Mihaela in SCGV Emil Komel vabita na glasbeni in pevski poklon ob koncu sezone v ponedeljek, 15. junija, ob 20. uri v dvorani KŠC Danica. Sodelujejo mladinski zbor Vrh sv. Mihaela, otroški zbor Veseljaki in Orff skupina iz Doberdoba, gojenci SCGV E. Komela in dramska skupina Štandrež z veseloigro Čudna bolezen. POLETNI URNIK sedeža SSO v Gorici: od 15.6. do 4.9.1998 je sedež v Gorici odprt od 9. do 12. ure. Od 17. do 21. avgusta pa bo zaprt zaradi dopusta. RAVNATELJSTVO SREDNJE šole Trinko iz Gorice sporoča, da bo zaključna šolska prireditev v Kulturnem centru Bratuž v petek, 12. junija, s pričetkom ob 20.30. Nastopili bodo dijaki sedeža v Gorici in Doberdobu s pesmijo, recitacijami in prizorčkom o Martinu Krpanu. Gostovala bo skupina dijakov Pedagoškega liceja Gregorčič iz Gorice z glasbeno pravljico. Nabrani prostovoljni prispevki bodo namenjeni potresencem iz Gornjega Posočja. KULTURNI DOM-Gorica. V četrtek, 18. junija 1998, bo ob 20.30 predstavitev zgoščenke Slovenec sem tenorja Dušana Kobala in pianista Aleksandra Vodopivca. ČESTITKE Valentina Humar in David Devinar sta stopila na skupno življenjsko pot. Vso srečo jima želi Zveza slovenske katoliške prosvete. Čestitkam se pridružujejo društvo Sedej iz Števerjana, mešani in otroški zbor in sekcija SSk iz Števerjana ter župnijsko občestvo. Ob 30-letnici SKD Hrast iz Doberdoba iskreno čestita in želi še obilo uspehov z željo za nadaljnje sodelovanje Bogomil Brecelj s prijatelji iz Nabrežine. Veroniki Devetak, njeni mami Antonelli in očku Danijelu, našemu kolegu, se je pred dne- vi pridružil mali junak Samuel. Njemu želimo, da bi zrastel v zdravega fanta, očku in mami pa iskreno čestitamo. Sodelavci na Novem glasu Danijelu, Antonelli in Veroniki se je pridružil mali Samuel. Čestitajo in voščijo vso srečo Devetakovi. Ob izgubi dragega očeta Ivana Terpina zreka iskreno sožalje Lilijani in družini društvo Sedej iz Števerjana, mešani zbor, dramska skupina in župnijsko občestvo. POLETNI CENTER "SREČANJA 1998" Zavod sv. Družine in Sklad Mitja Čuk obveščata, da se poletni center Srečanja 1998 za otroke od 6. do 13. leta začne v ponedeljek, 15. junija, v Zavodu sv. Družine, ul. Don Bo-sco 66. Čas za vpis je do petka, 12. t.m. Istega dne tudi zapade rok za vpis na izlet v Benečijo (4. julija: obisk Landarske jame in sprehod po Matajurju), ki je namenjen tako obiskovalcem centra kot staršem. Informacije dobite lahko na sedežu SSO v Gorici, tel. 536455. Prispevek za stroške centra znaša 30.000 lir tedensko na otroka (vsak naslednji otrok iste družine prispeva 15.000 lir). V ceni so vključene malica, vstopnina, porabni material ter izlet v Beneško Slovenijo. Na programu so zanimive dejavnosti, delavnice, ekskurzije, igre in... presenečenje! MONIKI OSVALD za z odliko zaključen študij latinskega jezika in umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani čestitajo domači. ZADRUGA GORIŠKA MOHORJEVA vabi na predstavitev nove revije ZVON KI JO IZDAJAJO MOHORJEVE DRUŽBE CELJE, CELOVEC IN GORICA TER TEDNIK DRUŽINA. Sodelovali bodo Jože Horvat, odgovorni urednik revije, dr. Janez Dular, Franc Kattnik in Jurij Paljk. Komorna dvorana Kulturnega centra L. Bratuž Gorica, 16. junija 1998, ob 20.30 ZDRUŽENIH CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV KONCERT SAKRALNE GLASBE ki ga izvaja AKADEMSKI PEVSKI ZBOR TONE TOMŠIČ DIRIGENT STOJAN KURET Goriška stolnica, nedelja, 21. junija 1998, ob 20. uri. 11 ČETRTEK 1 1. JUNIJA 1998 BENEŠKA SLOVENIJA KANALSKA DOLINA SEDMI MITTELFEST O TRANZICIJI S2S Hi RUBRIKE CEDAJSKI MITTELFEST O PREHODNOSTI NAŠEGA ČASA V prejšnjih dneh so predstavili program letošnje kulturne prireditve Mittelfest, srečanja srednjeevropskih narodov, ki bo potekalo v Čedadu od 18. do 26. julija. Na tej najbolj odmevni poletni kulturni manifestaciji bo letos sodelovalo kar trinajst držav, med katerimi prvič Albanija, Bolgarija in Romunija. 12 ČETRTEK 11. JUNIJA 1998 Vodilna nit čedajske prireditve bo tokrat poglobitev teme "tranzicije". Prehodno obdobje ali tranzicija ponazarja današnji čas, ko išče človek novih poti za prihodnost in novega ravnotežja; širša skupnost oz. posameznik, prepojena z negotovostjo, pa bi rada ali staže premostila to, kar je "staro", vendar nista še našla "novega". Pomembna novost letošnje manifestacije je predvsem v upravni organizaciji, ki je pridobila na gotovosti z nastankom Združenja Mittelfest. O-menjena ustanova rešuje prireditelje predvsem prve finančne more in si med drugim tudi prizadeva spodbujati in razvijati pobude v okviru sodelovanja med srednjeevropskimi realnostmi. Nastanek takega združenja, na čelu katerega je predsednik videmske pokrajine Pelizzo, pa dokazuje, daje manifestacija postala pomemben dejavnik tudi za institucije, saj si je s svojo odmevnostjo zajamčila jasnejšo in trdnejšo prihodnost. Mittelfest bo obogatil srednjeevropsko poletje že sedmič. V tako kratkem času se je srečanje razvijalo in spreminjalo svojo podobo iz leta v leto, v iskanju svoje identitete, t.j. primernega oziroma specifičnega in obenem vsem dostopnega prostora med kulturnimi pobudami Srednje Evrope. ERIKA JAZBAR Drzni ustvarjalci, zloglasni umetniki besede, glasbe, gledališča ter tenkočutni poslušalci časa, v katerem nam je dano živeti, so znali izoblikovali srečanju lastno vlogo, tako da postaja slednje iz leta v leto zanimivejše, bogatejše in, kar je še najbolj potrebno, izzival nejše. Mittelfest ni (le) kulturno srečanje, na katerem se predstavlja kulturno delovanje srednjeevropskih narodov, temveč si prizadeva predvsem vzbuditi močne občutke in problematična vprašanja. Sredstva takšnega iskanja bodo tudi letos gledališče, glasba, balet, poezija, film, okrogle mize, lutke; na programu so koprodukcije, hospitacije ter predstavitve bogatih kulturnih tradicij trinajstih držav, ki oblikujejo nadnacionalno Mittelevropo. Imena umetniških vodij prireditve so v glavnem ista kot lani, in sicer Giorgio Pres-sburger, Carlo De Incontre-ra ter Mimma Gallina. Nadiške doline bodo tudi letos med protagonisti, saj bodo - lahko rečemo "kot o-bičajno"- gostovale lutkarske predstave v organizaciji Roberta Piaggia. V VILI MANIN SEMINAR O ČLOVEŠKIH KONSTITUCIJAH V nedeljo, 17. maja, je celodnevno predavanje zdravnika dr. VValterja Mascija o človeških konstitucijah privabilo v kongresno dvorano Vile Manin v Passarianu številno občinstvo, ki je pozorno sledilo podajanju dokaj pomembnih medicinskih tem. Diapozitivi so prispevali k razumevanju značilnosti posameznih konstitucij in patoloških odstopanj. Govor je bi I tudi o odzivu organizma na razne škodljivosti in o tem, kako naj terapevt in pacient vplivata na to reaktivnost, ki je lahko zelo različna. Poleg ostalih znakov so pri ocenjevanju pomembne oblika glave, značilnosti obraza in profila, oblika neba in zob ter odstopanja od normalne morfologije čeljusti. Kot znano, je to področje zobozdravstva in točneje ortodon-tije - čeljustne ortopedije. Zo-bozdravnik-ortodont se stalno srečuje s problemi na tem področju in jih po potrebi rešuje. Francoski zobozdravnik dr. Meuris je zapisal, da je naša ustna votlina zrcalo dogajanja v organizmu in ta lahko podleže že v otroštvu in zgodnji mladosti določenim boleznim. Zato ne smemo podcenjevati lokalnih dejavnikov, kot so slaba ustna higiena, neoskrbovan zobni lok, ortodontske nepravilnosti, razvade, neprimerna prehrana in ostalo. - MARKO FILIPČIČ EVROPA NARODOV 122, VIDA VALENČIČ BRUSELJ, FRANCOSKO JEDRO NA HOLANDSKI ZEMLJI Prejšnji teden ste brali o narodnostni sliki Belgije: južni (valonski) del je francosko-govoreč, severni pa flamski, to je noland-sko-govoreč. V tej jasni razdelitvi, po kateri bi lahko vse potekalo v miru (vse je razdeljeno na dvoje, federativna ureditev pa omogoča v dobršni meri avtonomijo obeh področij) pa je prisotno ključno vprašanje: kaj pa prestolnica? Bruselj, danes dejansko center vsega evropskega odločanja, je uradno dvojezičen, na kar nas ob vsakem vogalu opozarjajo dvojezični napisi. Dejansko pa je recimo za 90% francosko-govoreč. U-stavne reforme iz let 1969-70 so razdelile državo na tri upravne enote: flamski in valonski del ter metropolitansko dvojezično področje Bruslja in širšega pasu okrog njega, imenovano "veliki Bruselj". Vse bi kazalo na popolnoma jasno in logično ureditev. V čem je torej srž problema? Ta tretja avtonomna enota je na zemljevidu čisto v osrčju flamske cone, njeno življenje pa utripa skoraj popolnoma v francoščini. Bruselj je uradno dvojezičen, vendar v njem lahko krasno živiš, tudi če ne obvladaš niti ene holandske besede (tako nekako, kot lahko Nemec na Ju-žnotirolskem celo življenje živi, ne da bi mu bilo potrebno kdaj uporabljati italijanščino). Pojem dvojezičnosti je v resnici zelo labilen. Flamska in valonska skupnost v Bruslju živita v dveh različnih svetovih, zato je ta dvojezičnost v resnici le princip. To pa ne pomeni, da so pravice ene ali druge jezikovne skupnosti v nikakršni meri kratene. Resda se Bruselj vrti okrog francoskega sveta, holandščina pa je v principu popolnoma zaščitena. Vsi napisi so dvojezični, vsi dokumenti so obvezno napisani v obeh jezikih, za zaposlitev v javni upravi morajo kandidati obvladati tako francoščino kot holandščino. V resnici pa ni tako; v javni upravi so v rabi tudi običajni triki: vse pogosteje se ponujajo izključno kratkoročne pogodbe, ki ne predvidevajo obveznega znanja obeh jezikov, kar je seveda v škodo flamskega dela bruseljskega prebivalstva. V škodo pa jim je tudi sama lastnost njihovega značaja, in sicer sramežljivost, ki jo kažejo v odnosu do javnega življenja. V trgovinah in javnem življenju pogosto obrnejo direktno po francosko, tudi če skoraj vsaka trgovina v Bruslju dosledno izvaja načelo dvojezičnosti in zaposluje vsaj enega popolnoma dvojezičnega uslužbenca. Ce zelo poenostavimo, je današnja jezikovna slika Belgije posledica treh zgodovinskih razlogov: državo je vedno upra-vljalafrancosko-govoreča skupnost, zaradi katere je potem ad- ministrativno delo potekalo pretežno v francoskem jeziku, najpomembnejša pa je prav zgodovina prestolnice: Bruselj se je (in se še) iz leta v leto širil in vedno bolj internacionaliziral, holandščina pa je vedno bolj izgubljala na ugledu, predvsem ker je morala "tekmovati" s svetovno rabljenim jezikom diplomacije: francoščino. Velik delež bruseljskih Flamcev se je "po-francozil", predvsem ker je to pomenilo aružbeno napredovanje. Danes živi v bruseljskem aglomeratu (kot se imenuje mesto in širok pas njegovega okoliša) od 15 do 20% flamske populacije, ključno vprašanje, ki bo kaj kmalu doletelo Bruselj (kot je že Francijo in Nemčijo), je vse višji odstotek priseljencev iz afriških in azijskih držav. Mesto je verjetno glavna evropska prestolnica političnega in gospodarskega odločanja, zato privablja tudi na stotine firm, ki iz leta v leto odpirajo nove podružnice, med temi predvsem ameriške, ki si izberejo Bruselj za svojo evropsko odskočno desko. Ta stopnjujoča se internacionalizacija je še okrepila samosvojo etnično situacijo, v kateri je belgijska prestolnica. Francoščina je lingua franca gospodarstvenikov, diplomatov, "evrokratov" in novinarjev, medtem ko je zadobila holandščina (ki v svoji belgijski različici nosi naziv flamščina) status nižje-razrednega jezika. In to prav v mestu, ki je bilo nekoč prestolnica flamskega področja in okrog katerega se še danes go- e vori skoraj izključno holandsko. Širok okoliški pas, ki objema Bruselj in v katerem je v rabi skoraj izključno holandščina, je namreč nekakšen kolobar, ki se korenito razlikuje od svojega jedra. Sporen je že njegov obseg. Flamci oporekajo širjenju tega pasu na jug (torej proti valonskemu delu države), ker bi to pomenilo, da bi vse širši flamski del moral postati dvojezičen; obenem je geografski obseg mesta vse širši, tako da se številni francosko-govoreči Belgijci riseljujejo na vabljivo zeleno lolandsko-govoreče podeželje. Problem, s katerim se ubada Belgija, je predvsem dejstvo, da obe skupnosti želita izvajati neko kontrolo nad bruseljskim aglomeratom. Ce ste kdaj sledili aferam, kako lahko država dejansko vpliva na volilni rezultat s samim določanjem volilnih okrožij, vam ne bo težko doumeti, kako je belgijska problematika politično zelo občutena. Flamski del zatrjuje, da v bistvu ne obstajata dve samostojni enoti, ena flamska, druga pa valonska, poleg dvojezične prestolnice. Dejansko naj bi obstajali dve valonski, torej francoski, administrativni enoti, in ena flamska, kar naj bi ustvarjalo neravnovesje in kar ne bi bilo v skladu z etnično sliko države. V nečem pa so si politične organizacije, ki se nanašajo izključno na flamski oz. valonski del, nedvomno edine: Bruselj ie res močno mesto, ki lahko obrača krmilo celotne evropske ladje, kljub temu pa ima prestolnica znotraj belgijske države preveliko težo in aejansko potiska potrebe ostalih predelov (tako flamskih kot valonskih) v ozadje. DALJE KANALSKA DOLINA 20 LET SLOVENSKEGA GLASBENEGA ŠOLSTVA IN USTANOVITEV NOVEGA ZDRUŽENJA ERIK DOLHAR Na Trbižu in v Ukvah je bilo v soboto, 6. t.m., nadvse slovesno: v trbiškem občinskem centru je potekala zaključna akademija gojencev slovenske glasbene šole Tomaž Holmar, ki je od leta 1994 del Slovenskega kulturnega središča Planika, v cerkvi v Ukvah pa so pred nastopom priznanega ansambla New Svving Quartet predstavili združenje "Don Mario Čemet". Popoldanskemu zaključnemu koncertu gojencev podružnice Glasbene Matice oz. glasbene šole Tomaž Holmar je sledilo številno občinstvo, ki je do zadnjega kotička zapolnilo veliko dvorano avdi-toriuma občinskega kulturnega centra na Trbižu. Nastop je bil v znamenju dvajsetletnice glasbenega šolstva v Kanalski dolini. Da bi bil prizvok prireditve še slovesnejši, je na njej, poleg domače šole Holmar, sodelovalo kar sedem glasbenih šol: Glasbena Matica iz Gorice, Marij Kogoj iz Trsta, celovška Glasbena šola ter violončelisti glasbenih šol iz Škofje Loke, Kranja in Radovljice. vti FOTO R. DOLHAR O tem, kako je bila odločitev o ustanovitvi slovenskega glasbenega šolstva pred 20 leti daljnovidna, je spregovoril predsednik Slovenskega kulturnega središča Planika Rudi Bartaloth (na sliki desno zgoraj), ki se je najprej ozrl nazaj in se spomnil, da "začetniki in načrtovalci izobraževanja mladine v okviru slovenske skupnosti v Kanalski dolini tega pouka niso izbrali naključno. Enim je gotovo skrb za domačo glasbo pomenila hkrati tudi skrb za to, da bo mladina znala ceniti glasbo in petje v domačem jeziku. Vemo pa, da so bili Slovenci vedno veliki pevci. Domača pesem, v domačem, intimnem jeziku, je čustvena in intelektualna dragocenost za vsakega človeka," je še povedal Bartaloth in dodal, da "je bila odločitev začetnikov slovenskega glasbenega pouka v Kanalski dolini daljnovidna in pravilna zato, ker smo tukaj na meji med tolikerimi jeziki in načini življenja prisiljeni, da o sebi in o tistih, ki so raz- lični, čim več vemo. Zato je za nas glasbeno, prav kot več-jezikovno znanje, gotovo oblika pismenosti, sredstvo, skozi katero je mogoče človeško stvarnost bolje in temeljiteje razumeti... Prav zato je glasbena dejavnost tudi nezaustavljiva; ni ji mogoče postavljati meja. Da je temu tako, kaže tudi na moč bogata zgodovina prireditev in sodelovanj naših gojencev skozi 20 let, najprej v okviru tečajev, potem pa v okviru Glasbene šole Tomaž Holmar." Predsednik Planike se je nato dotaknil resne prostorske stiske, ki tare Središče in zaradi katere poteka pouk na različnih koncih v dolini, nekaj v Žabnicah, nekaj v Ukvah. Na koncu svojega posega je Bartaloth izročil posmrtno priznanje Salvatoreju Venosiju - plaketo je dvignila hči Klavdija - ter še aktivnemu ukljan-skemu župniku Mariu Garju-pu. Oba sta bila namreč ustanovitelja glasbenega šolstva v Kanalski dolini. Priznanja so prejele tudi šolske sestre iz Žabnic, ki so glasbenemu pouku vsa ta leta nudile streho nad glavo, in tri glasbene pedagoginje iz Slovenije (gospe Bogatajeva, Repovževa in Ze-pičeva), ki že od vsega začetka poučujejo v Kanalski dolini. Škoda le, da je bila le malo kasneje (organizatorji obeh prireditev so se le zadnji trenutek sporazumeli za različen urnik) cerkev v Ukvah (na sliki levo) prizorišče predstavitve novoustanovljenega združenja, ki nosi ime po pokojnem žabniškem župniku Mariu Černetu. Novo združenje je predstavil njegov predsednik Gabrijel Moschitz. Med drugim je dejal, da "se s tem poimenovanjem formalizira že obstoječe koristno delo za ohranjevanje slovenskega jezika in kulture v Žabnicah in Ukvah." Ob tej priložnosti je v uko-uški cerkvi nastopil znani Nevv Svving Quartet, ki je s svojim fenomenalnim petjem na svetovni ravni privabil na koncert lepo število ljudi. SLOVENIJA MOŽNOST! SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA V EVROPSKI ZVEZI NAJVEČ OBRATOV ZA TURIZEM IN NEKATERE INDUSTRIJSKE PANOGE SVET OKROG NAS V Sloveniji zdaj že okoli 80% blaga in storitev, namenjenih izvozu, prodajajo v države EZ. Preusmeritev s trgov nekdanje Jugoslavije je bila razmeroma hitra in uspešna, izvedlo pa jo je le gospodarstvo, brez pomoči oz. sodelovanja države. Slovenska podjetja so s svojo odgovornostjo in prilagodljivostjo preprečila ovire in težave, ki bi lahko gospodarstvo ohromile in s tem povzročile zastoje v razvoju države. jetja, jih zaprli, svoj trg v Sloveniji pa ohranili. Seveda gre ! pri tem za stvarne probleme, ki pa jih bo morala re-ševati predvsem država s svo-jo go-: spodarsko politiko. Napovedujejo, da "se bo znašlo v krizi kmetijstvo in vse, kar je vezano na proizvodnjo in predelavo hrane in pijač. Slovensko tovrstno blago je namreč predrago, kar se kaže tako, da podjetja iz omenjenih panog ne morejo prodreti na zahodna tržišča. Težave bodo lahko imele tudi pivovarne in opekarne, ki jih uvrščajo med V spremenjenih razmerah gospodarski dejavniki, ki so poleg podjetij oz. gospodarskih družb predvsem Gospodarske zbornice in poslovna združenja, zdaj preučujejo možnosti za čim polnejšo prilagoditev proizvodnje potrebam trgov v državah Evropske zveze. Pri tem prihaja do zanimivih in pomembnih ugotovitev o tistih gospodarskih panogah oz. dejavnostih, ki naj bi imele prednost in zagotovljen razvoj. Priznani slovenski strokovnjak France Križanič z Ekonomskega instituta pravnefakultete v Ljubljani poudarja, Mda se bodo s približevanjem Slovenije enotnemu trgu petnajstih držav in glede na spremembe, ki se dogajajo v EZ, spremenile tudi možnosti slovenske prodaje na tem trgu. Glede na naravo in razvitost posameznih dejavnosti bodo lahko najbolje uspevali turizem in lesna industrija, zlasti pohištvena, proizvajalci električnih naprav, hladilnikov, pralnih strojev, o-rodja itd. Težje pa bo prodajati farmacevtske izdelke, hrano in pijače, med njimi tudi vina.1' S širitvijo teh dejavnosti, ki imajo največ obetov na evropskih in tudi drugih tržiščih, bi se povečali zaposlenost in blaginja v Sloveniji. Ugledni strokovnjak sicer ppozarja, "da nekateri dvomijo, če bo EZ lahko tako poenotila svoj gospodarski sistem, da bo imela na svojem območju enotno gospodarsko ureditev in enotno valuto.11 T.i. evroskeplikom takole odgovarja: "Slovenija, ki je tako pomembno vezana na evropski trg in ki ji je na trg prinesel toliko koristi, zlasti med osamosvajanjem in pozneje, ko seje največji del izvoza prelil lz jugoslovanskega na evropski trg, bo imela prav tako velike koristi tudi, ko bo poenotila svoj gospodarski sistem s sistemom EZ. Pridobili bomo marsikaj, če bomo seveda znali uveljaviti svoje Prednosti, delo in znanje, ki sta v Sloveniji razmeroma cenejša. Pridobili bomo pri ceni kapitala, saj bodo obresti v Evropi nedvomno nižje. Pridobili bomo tudi kot porabniki, saj bodo nekatere cene nižje. To zlasti v kmetijstvu, kjer bodo nekateri pridelki bistveno cenejši. Poenotenje gospodarskega sistema pomeni za Slovenijo veliko prednost, tudi pri Povečevanju njene blaginje. Upoštevaje izključno gospodarska merila in močno gospodarsko povezanost z državami EZ, je na dlani, da je vključevanje Slovenije v evropsko gospodarsko in politično skupnost nujnost. Seveda pa so v tem procesu mogoče tudi pasti in bojazni. Mislim, da je glavna past, ki Slovenijo lahko čaka, pojav t.i. talilnega lonca. Ko bo v Evropi oz. v EZ vse poenoteno, bo najbrž prevladal en sam jezik. Verjetno bo to angleščina. Vendar je to razprava, ki presega raven ekonomske znanosti." Ugledni gospodarski izvedenec pa je tudi kritičen in poudarja, "da je Evropa že bi- MARJAN DROBEZ stveno bolj odprla svoj trg Sloveniji, kot smo mi svojega njej. Vendar se stvari spreminjajo. Tak primer je znižanje carin pri uvozu avtomobilov, kar pa so slovenski proizvajalci avtomobilov sprejeli in preživeli. Podobno pričakujem pri kme- dejavnosti območnega pome-tijskih pridelkih, pri živilih. 1 na. Glede vina pa velja, da so v Sloveniji cene zdaj previso- tijskih pridelkih, pri Cene pridelkov oz. izdelkov na prehrambenem področju se bodo znižale, izbira bo večja in kakovostnejša." OHRANITI PODJETJA V SLOVENSKI LASTI! V ukrepih in napovedih, ki se pojavljajo v Sloveniji v fazi prilagajanja evropskemu | združevalnemu procesu, je tudi veliko zaskrbljenosti o u-sodi podjetij, ki na skupnem trgu ne bodo imela možnosti j in prihodnosti, o pričakovanjih na področju zaposlovali nja, in tudi o strahu, da bodo tujci pokupili slovenska pod- ke. V Evropi naši vinarji tak-I šnih cen prav gotovo ne bodo dosegli." "Kar zadeva prodajo podjetij tujcem, bi šlo za tako imenovane sovražne prevzeme. Najbolj bi se jim izognili tako, j da podjetij ne prodamo. Preostane upanje, da imamo take domače delničarje, ki bodo ohranili podjetja v slovenski I lasti. Vendar pa je tudi res, daje bila doslej največja prodajalka podjetij, pod ceno, država sama." ZASKRBLJENA JE TUDI JUDOVSKA SKUPNOST SLOVENIJE ONEČAŠČENO JUDOVSKO POKOPALIŠČE V ROŽNI DOLINI Predsednik Judovske skupnosti Slovenije prof. Andrej Kožar je v pogovoru za naš list izrazil globoko zaskrbljenost zaradi stanja na judovskem pokopališču v Rožni Dolini. V sicer obnovljeni pokopališki kapelici namreč poleg urada Krajevne skupnosti Rožna Dolina deluje tudi igralnica nekega zasebnega gostinca, kar se ne sklada z mirom in spoštova- ročilom (talmudom), ki zahteva pokop izven naselja, v naravnem okolju. Zaradi velikega socialnega razlikovanja med Judi, ki se je začelo v 19. stol. in je omogočilo tudi močnejšo prisotnost Judov v družbenem dogajanju v Gorici, so v Rožni Dolini tudi različno oblikovane grobnice. Jude so v Rožni Dolini pokopavali do konca druge svetov- rajo iz najemnine, ki jo plačuje lastnik igralnice. Obstoj le-te pa Krajevne skupnosti - tako je bilo razumeti iz izjav njenega predsednika Bruna Scozzaia -ne moti. Vsi protesti zoper igralnico, ki se ponavljajo že nekaj let, so bili brezuspešni. Nekdanji predsednik novogoriške občine Tomaž Marušič je npr. predsednika Krajevne skupnosti v Rožni Dolini dva- > njem, ki bi ju morali zagotavljati vsem pokojnikom. Primer je etično sporen tudi zato, ker je pokopališka kapelica oz. mrliška vežica spomeniško zaščiten objekt, zaradi česar je vprašljiv tudi svetlobni napis na njej. Iz zgodovinskih virov povzemamo, da so bili Judje v Gorici prvič omenjeni leta 1316. Leta 1648 so ustanovili geto in, kot kaže, že zelo zgodaj oblikovali tudi svoje pokopališče. Na pokopališču v Rožni Dolini so najstarejši nagrobniki stari ok. 800 let, kar pomeni, da je judovska skupnost v Gorici obstajala že pred pridobitvijo mestnih pravic ter je svoje rajne pokopavala na lastnem pokopališču ves srednji in novi vek. Pokop na posebnem pokopališču je bil pogojen z odnosom evropskega prebivalstva do Judov skozi stoletja, na drugi strani pa tudi z judovskim iz- ne vojne. Pravzaprav se je zgodovina kruto poigrala z njimi, saj so bili tudi judje v Gorici žrtev holokausta, saj vojne praktično nihče ni preživel. V Rožni Dolini so pokopani mnogi najbolj ugledni predstavniki gori-ške kulture, umetnosti in politike. Med njimi so tudi filozof in poet, slikar in pisatelj Carlo Mi-chelstaedter, skoraj legendar-I ni rabin Isacco Samuele Reg-I gio in ugledna časnikarka Ca-rolina Luzzato. Nekateri od pokojnikov menda imajo davne potomce v Trstu. Večina Judov, ki so pokopani v Rožni Dolini, je poznala slovenski jezik in ga tudi govorila. Pokopališče v Rožni Dolini je judovska skupnost iz Gorice ob koncu leta 1977 izročila v uporabo Krajevni skupnosti Rožna Dolina. Ta sicer oprav-j Ija košnjo in druga tekoča vz-i drževalna dela, ki jih financi- krat pozval, "da se v mrliški vežici preneha z dejavnostjo, ki grobo krši civilizacijska in kulturna načela pietete do mrtvih," vendar zaman. Protestirala sta tudi Albert Bevčič, eden od predsednikov občine, ter nekdanja Komisija občine Nova Gorica za stike z zamejstvom. Novogoriški župan Črtomir Špacapan je za naš list dejal, da je obstoj igralnice v pokopališki kapeli neprimeren in žaljiv do pokojnikov. Zato občina ne bo podaljšala dovoljenja za delovanje igralnice, kar pomeni, da jo bo moral lastnik zapreti. Prof. Kožar je še pouda ril, da bo delegacija skupnosti obiskala župana Špacapana, se seznanila s stanjem na judov skem pokopališču v Rožni Dolini in sprejela tudi druge ukre pe, da bi igralnico v pokopališki kapelici čimprej zaprli. ------------M. MEDNARODNA SKUPNOST OKLEVA SAŠA RUDOLF Obup albanskih beguncev Lekcija iz leta 1992, ko se je poslabšanje medetničnih odnosov v Bosni izrodilo najprej v spopade, nato pa v najokrutnejšo vojno, ni v ničemer izučila politikov ne na Balkanu kot ne v raznih evropskih prestolnicah. Miloševič vztraja pri svoji politiki in išče vedno novega sovražnika, ki naj bi bil pred domačo javnostjo kriv za poslabšanje življenjskih razmer v Zvezni Jugoslaviji, za klofute, s katerimi se je Podgorica oddolžila beograjskemu centralizmu. Pričakovati je bilo, da bo na volilni poraz Bulatoviča, dolge beograjske roke v Črni gori, Miloševič odgovoril z zaostritvijo na Kosovu. Evropska diplomacija sije dolgo zatiskala oči, v upanju, da bodo kosovski Albanci še dalje potrpežljivo prenašali srbsko oholost. Na zasedanja zunanjih ministrov, resolucije z opomini in grožnjami v Beogradu niso reagirali in nadaljevali z isto represivno politiko kot pred šestimi leti v Bosni. Mednarodna skupnost ostaja nemočna kljub slikam, ki prihajajo s Kosova, kjer je bilo odfebruarja v spopadih ubitih najmanj 250 ljudi, kjer se nadaljuje množični beg kosovskih Albancev. Na nasilje smo se navadili že do tolikšne mere, da se sploh ne sprašujemo več, kako dolgo bo Miloševič obravnavan kot neobhodno potrebni partner za mir. Pozabili pa smo - vsaj tak je vtis - da seje srbska vojska v Bosni predala šele, ko jo je k temu prisilil odločen nastop letalskih sil Atlantske zveze. Tudi v kosovskem primeru bi pravnim in političnim grožnjam morali dodati tudi vojaško, ker Beograd razume le silo. Res je, da vojaškemu nastopu odločno nasprotuje Moskva, pa tudi Peking vztraja pri trditvi, da gre v kosovskem primeru za jugoslovansko notranje vprašanje. Toda Rusija in Kitajska nimata toliko moči, da bi lahko preprečili vojaški poseg, saj sta gospodarsko odvisni od Zahoda. Morda pa se je končno le spremenila evropska politika do Beograda. Na zasedanju zunanjih in obrambnih ministrov je bilo slišati odločnejše besede. Odgovornost za dramatično stanje in propad dialoga Evropa jasno pripisuje Miloševiču. Po ponižanju v Bosni petnajsterica resneje nastopa. Gospodarskim sankcijam tiaj bi sledila odkrita grožnja z vojaškim posegom. Toda ukrepati bo treba naglo in odločno, čas za kosovske Albance mineva tragično, njihove potrpežljivosti, ki traja od leta 1989, kojim je Beograd odvzel avtonomijo, je konec. KRATKE 1 V NOVI GORICI SPET SEJEM OBRTI IN PODJETNIŠTVA Na obsežnem novem sejmišču pri Industriji Meblo v Novi Gorici so v sredo, 10. junija, odprli Sejem obrti in podjetništva. Priredili so ga družba Goriški sejem, Območna obrtna zbornica, Industrija Meblo in Mestna občina Nova Gorica. Sejemski prostor obsega ok. 4.000 m2 pokritih površin in ok. 3.800 odprtih prostorov. Vseh razstavljal-cev je približno 180 in prihajajo iz Goriške, Notranjske, Slovenske Istre in Slovenj Gradca. Med njimi so samo tri manjša podjetja iz Gorice, kar ponovno opozarja, da ta sejemska prireditev, ki naj bi bila mednarodna, še ne privablja podjetij oz. gospodarstva s sosednjih območij v Italiji. Med sejmom bo več vzporednih prireditev, med njimi poslovna konferenca podjetnikov in obrtnikov slovenske narodnosti iz Italije ter podjetnikov in obrtnikov iz Goriške. Na tej konferenci, ki bo v petek, 12. junija, bodo sodelovali tudi predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije oz. Območne zbornice Nova Gorica, Podjetniškega centra iz Nove Gorice in Storitvenega centra iz Italije. (M.) PRAZNIK ČEŠENJ V GORIŠKIH BRDIH V Goriških Brdih bodo tudi letos priredili tradicionalni praznik češenj, ki bo že štiriintrideseti zapored. Organizator letošnje prireditve je gospodarska družba Simfonija iz Nove Gorice. Prireditve v okviru praznika - tako prireditev imajo samo še v Mačkoljah na Tržaškem - se bodo pričele v petek, 12. junija, in sicer z odprtjem razstave vin članov Združenja vinogradnikov in vinarjev iz Goriških Brd. V soboto bo v Gradu Dobrovo odprtje razstave češenj, istega dne pa bo tudi posvet slovenskih in tujih strokovnjakov o perspektivah pridelovanja češenj v Sloveniji. Letošnji pridelek češenj v Goriških Brdih bo zaradi slane, pozebe in drugih vremenskih nezgod, za okoli 60% nižji od povprečnega pridelka v prejšnjih letih. Znašal bo le kakih 400 ton. (M.) 13 ČETRTEK 11. JUNIJA 1998 14 ČETRTEK 11. JUNIJA 1998 V takratni goriško-gradi-ščanski deželi je v letu 1908 bilo ustanovljenih izredno veliko število vsakovrstnih zadrug. V slovenskem delu dežele so med takrat ustanovljenimi prednjačile denarne zadruge: kar 37 jih je bilo novih v tem letu. Podobno je bilo tudi v tistem delu Notranjske, ki je bil po 1. vojni priključen Italiji. Tam je v letu 1908 bilo ustanovljenih pet posojilnic. Če pogledamo še v neposredno tržaško okolico, sta tam bili ustanovljeni dve denarni zadrugi, v slovenskih predelih Istre pa še drugih sedem. SOVODENJSKA BANKA SLAVI DEVETDESET LET V Sovodnjah bodo svečano počastili 90-letnico Zadružne kreditne banke s proslavo v petek, 19. junija, v občinski telovadnici. Veliko drugih posojilnic je v teh deželah poslovalo že prej. Tolikšno število novih si razlagamo, ker so na Dunaju leto prej odobrili nov revizijski zakon, ki je Zadružnim zvezam dajal velike pristojnosti nadzora nad posamičnimi zadrugami. Zato so vse takratne štiri slovenske zadružne Zveze šle "na lov" in dale pobudo za ustanovitev čimveč zadrug. Dve Zvezi sta bili domena liberalcev, dve pa katoliško mislečih ljudi. Vse štiri so imele članice med zadrugami na Primorskem. V Gorici je od leta 1904 delovala Goriška zveza go- spodarskih zadrug in društev, ki jo je vodil dr. Anton Gregorčič. Iz Sovodenj doma je bil Ludvik Lukežič, z Gregorčičem solastnik Narodne tiskarne in stavbe Simon Gregorčičevega doma v takratni koči-jaški ulici (Via Vetturini). V pritličnih in kletnih prostorih stavbe je bila Narodna tiskarna, v prvem in drugen nadstropju pa so bile učilnice, ki jih je od lastnikov stavbe vzelo v najem društvo Šolski dom. V Sovodnjah je leto dni prej bil ustanovljen Konzum, trgov-sko-prodajna zadruga, ki je šla v konkurenco s takratnimi sovodenjskimi trgovci. V nedeljo, 2. aprila, seje skupina domačinov zbrala, po maši, v gostilni pri Vuku, nasproti županstva. Na kamniti mizi so se pobudniki podpisali pod že tiskanim pravilnikom nove denarne zadruge, ki so ji dali ime Kmečko-delavska hranilnica in posojilnica v Sovodnjah. Izvoljeno je bilo tudi prvo načelstvo, kot so takrat pravili odboru. Za načelnika-predsednika je bil izvoljen kovač Franc Rojec, za podnačel-nika učitelj Leopold Pavlin, za odbornike pa kmetje Ivan Lukežič, Jožef Masten, Ivan Pelicon in Sebastijan Češčut. Razen Pelicona, ki je bival v Rubijah, so bili vsi drugi iz Sovodenj. V nadzorstvo so bili izvoljeni Ludvik Lukežič (postal je predsednik), Avgust Cotič in Franc Vižintin. Poleg ljudi, bivajočih v so-vodenjski občini (vanjo so takrat sodile Sovodnje, Rubije, Gabrje in Peč), so se v posojilnico že od vsega začetka včlanili tudi Vrhovci, pa čeprav je njihova vas upravno sodila v občino Opatje selo. Posojilnica je normalno poslovala in se razvijala tja do 1. svetovne vojne, ko se je morala z vsem prebivalstvom umakniti v zaledje. Po vojni so se tudi posojilniške knjige vrnile domov, poslovanje se je začelo znova. Takrat ni bilo lahko, kajti Sovodnje so bile razdejane, ljudje so denar potrebovali za obnovo, posojilnica ga je imela bolj malo. Ob koncu dvajsetih in začetku tridesetih let so se tudi oni znašli v težavah zaradi tega, ker so morali hitro povrniti posojila, najeta pri Goriški Za- družni zvezi, vrh vsega so morali plačati iz svojega za kritje petmilijonskega primanjkljaja v njej. Za razliko od številnih drugih zadrug, ki so takrat bankrotirale, je Sovodenjcem uspelo plačati svoje obveznosti. Medtem ko so druge posojilnice tudi same šle v likvidacijo, je sovodenjska ostala pri življenju, kot marsikatera druga. Fašistom ni v tem primeru uspelo uničiti te slovenske denarne zadruge. Žal je takrat odpadla četrtina članov, ki so se zbali za svoje imetje. Posojilnica je srečno prestala tudi drugo vojno, po njej seje začela razvijati, pa čeprav omejena na ozki sovodenjski prostor. Uspevala je še zlasti vletih, ko jo je vodil Jožef Češčut, ki je bil tudi sovodenjski župan. Prva med posojilnicami - tudi furlanskimi - na Goriškem si je leta 1964 zgradila svoj sedež. Še bolj se je posojilnica razvila takrat, ko je pridobivala stranke tudi v sosednem Štandrežu, pa čeprav je za vsak tak posel morala dobiti posebno dovoljenje goriške podružnice Banca dltalia. V januarju 1994 je bila končno uresničena želja upraviteljev sovodenjske posojilnice, da odprejo posojilnico v Štandrežu. Od takrat je poslovanje sovodenjske denarne zadruge, ki ji je danes ime Zadružna kreditna banka v Sovodnjah ob Soči, vseskozi uspešno. Štandreška podruž-nicaji pri naša že kakšnih štirideset odstotkov celotnega poslovanja. Upravnemu odboru sovodenjske banke že več kot petnajst let predseduje Mirko Hmeljak, vodi pa jo ravnatelj Savo Ušaj. Enako kot sorodni banki v Doberdobu in na Opčinah bodo tudi v Sovodnjah svečano počastili svojo 90-letnico. Uradni del proslave bo v petek, 19. junija, v sovodenjski občinski telovadnici, zatem bo zelo sproščeno na prireditvenem prostoru ob Kulturnem domu. Na sporedu bodo priložnostni govor predsednika Mirka Hmeljaka in pozdravi. Tudi tu bodo članom in prijateljem sovodenjske banke predstavili knjigo Marka VVal-tritscha z naslovom Slovenske zadružne banke, v kateri je opisana zgodovina treh bank v Sovodnjah, Doberdobu in na Opčinah in celoten razvoj slovenskega bančništva na Goriškem, v Trstu in Istri. Prireditev se bo pričela ob 20. uri. 19. JUNIJA 1998 OBČINSKA TELOVADNICA SOVODNJE OB SOČI PROGRAM Ob 20.00 URI Nastop zbora "Skala" iz Gabrji Pozdrav Predsednika in pozdravi gostov Nastop gojenk Glasbene Matice iz Sovodenj Nastop zbora "Oton Župančič" iz Štandreža Predstavitev knjige novinarja Marka VValtritscha "Slovenske zadružne banke" Nastop zbora "Rupa - Peč" OD 21 . URE DALJE Družabnost in prosta zabava ob glasbi ZADRUZ NA KR E DITNA BA NKA SO VODNJE NAMIZNI TENIS ZAČETEK SVETOVNEGA PRVENSTVA v S tekmama Brazilija-Skotska in Marok-Nor-veška se je v sredo, 10. t.m., v Franciji začelo svetovno nogometno prvenstvo, najpomembnejša letošnja športna prireditev. Organizatorjem v teh dneh belijo lase številne skrbi, med katerimi izstopajo stavka pilotov državne letalske družbe Air France in grožnje terorističnih napadov. Skrbi pa imajo tudi trenerji posameznih reprezentanc, ki so skušali s prijateljskimi tekmami najti najboljše možne postave. V tej pripravljalni fazi se je še najbolj izkazala Jugoslavija, ki je kot za stavo zmlela vse svoje nasprotnike, presenetil pa je tudi Kamerun, ki je premagal solidno Dansko. Ti dve enajsterici vključujejo izvedenci na seznam možnih presenečenj. Italija, ki je v isti skupini kot Kamerun, je najprej tesno 'zgubila proti Švedski (1-0), nato pa gladko premagala selekcijo francoskih amaterjev, kar seveda ni merodajno. Obramba ni prepričala trenerja Maldinija, medtem ko sta se v napadu izkazala "plodna" Roberto Baggio in Pippo Inzaghi. 'talija bo igrala najprej proti ekipi Čila. Tik pred srečanjem Se je poškodoval njen glavni adut, napadalec Ivan Zamora-no (na sliki). Le 48 ur pred začetkom svetovnega nogometnega pr-venstva v Franciji pa je prišlo do druge novosti: 62-letni Švicar Josef Blatter je bil namreč •zvoljen za predsednika mednarodne nogometne zveze fifa. SPORED TEKEM: četrtek, 11. t.m.: ob 17.30 Italija-Čile, 21.: Karnerun-Avstrija. Petek, 12.6.: 14.30: Paragvaj-Bolga-r'ja, 17.30: Saudova Arabija-^anska, 21.: Francija-Južna Afrika. Sobota, 13.6.: 14.30: Spanija-Nigerija, 17.30: južna Koreja-Mehika, 21.: Floland-ska-Belgija. Nedelja, 14.6.: T4.30: Argentina-Japonska, 17-30: Jugoslavija-lran, 21.: ^rvaška-Jamajka. Ponedeljek, 15.6.: 14.30: Anglija-Tunizija, 17.30: Romunija-Kolumbija, 21.: Nemčija-ZDA. Torek, 16.6.: 17.30: Škotska-Norveš-21.: Brazilija-Maroko. Sreda, 17.6.: 17.30: Čile-Avstrija, 21 •: Italija-Kamerun. Četrtek, ]8.6.: 17.30: Južna Afrika-jpanska, 21.: Saudova Arabija-^rancija. - ERIK DOLHAR DEKLETA ZGONISKECA KRASA GENERALI SO TUDI LETOS DRŽAVNE PODPRVAKINJE! V velikem finalu za državni naslov so Vanja in Katja Milič ter Kitajka VVang pod taktirko njenega moža Ge-Ke-ja izgubile po ogorčenem boju proti večnim nasprotnicam - prvakinjam Castellane iz Mantove. Le-te so premagale naše z bivšima Krašovcema - trenerjem Tomažem Šercerjem in rezervno igralko Ano Bersan - na klopi. Krasovke so se premočni Castellani zelo dobro upirale, predvsem na prvem domačem srečanju v Zgoniku 3. t.m. (na sliki), ko nas je ob neodločenem izidu v zmagah 4-4 iskriva Katja Milič pustila sanjati v prvem nizu proti eni najmočnejših pingpongašic v Italiji, Negrisolijevi, ki pa je imela na koncu prvega seta več športne sreče, ga osvoji- la s 23-21, drugega in končno zmago pa z veliko večjo lahkoto. Na povratnem srečanju v soboto, 6. t.m., v Mantovi pa je bila muzika povsem drugačna, saj so domačinke zmagale z gladkim 5-1 in tako tudi ponovno (in zasluženo) osvojile državni naslov. Špici zamejskih ekipnih športov pa je tudi letos uspelo ponoviti lanski podvig, ki si ga FOTO KROMA je tokrat le malokdo pričakoval. To nam je potrdil tudi predsednik^ namiznoteniškega odseka Športnega krožka Kras Zvonko Simoneta: 'Mislim, da je bila letošnja sezo- OBČNI ZBORI SLOGE, PRIMOR] \ IN VALA / IZJAVA: IVAN PETERLIN (2.) PRI SLOGI SE NE BOJIJO PRIHODNOSTI, PRIMORJE USPEŠNO, VAL V TRŽIČ V torek, 9. t.m., so bili po naših vaseh istočasno na sporedu kar trije občni zbori slovenskih športnih društev. Tehnični vodja Športnega združenja Sloga prof. Ivan Goži) Peterlin je tako začrtal nekatere možne smernice za prihodnjo sezono: "Napočil je čas, da upremo pogled naprej. Moram reči, da v tem nismo tako negativno nastrojeni, saj mislim, da smo pri ocenjevanju stanja zelo realistični. Pred nami se odpirajo scenariji različnih vrst. Glede ženske ekipe vidim pred sabo tri možne variante. Ena je, da igramo še naprej v združenem sestavu, se pravi, da je cilj lahko samo osvojitev C lige in ponovno napredovanje v B2 ligo. Drugi scenarij je, da združene ekipe ni več, se pravi, da nastopamo sami, da boljše igralke ostanejo v naših vrstah, vendar uvrstimo v ekipo tudi nekaj mladih. Taka sezona bi bila prehodnega značaja. Tretja varianta pa je, da nekako obnovimo celotno ekipo in uvrstimo v prvi sestav samo mlade igralke. V tem primeru si lahko zastavimo vprašanje, če se nam sploh izplača igrati v C ligi ali bi jo bilo bolje prepustiti mogoče komu drugemu, prodati ligo, da tako rečem, in nastopati raje mirneje v deželni D ligi." "Na moškem področju je stvar nekoliko drugačna. Če bodo vsi starejši igralci oz. tisti, ki so stari nekaj več kot 20 let, potrdili igranje tudi v prihodnji sezoni, potem bomo v prvo moštvo uvrstili nekaj mlajših moči, ki jih imamo. Mogoče tudi tu v dogovoru z Odbojkarskim društvom Bor. Tu so morda perspektive nekoliko bolj rožnate, saj bi morali v prihodnji sezoni odigrati eno vidnejših vlog v C ligi." "Na koncu lahko še dodam, da je stroj na mladinskem področju zelo dober, tako pri ženskah kot pri moških, zato se v bistvu, kljub o-bema nazadovanjema, prihodnosti ne bojimo!" Peterlin je še odkritosrčno dodal, da se pri Slogi zaenkrat ne mislijo odzvati vabilu odprtih vrat novonastalega društva Val-Tržič, ker tam slika še ni povsem jasna. Dokončna odločitev o nadaljnji poti Vala v B1 ligi naj bi padla 20. t.m. Na rednem občnem zboru Športnega združenja Sloga v Prosvetnem domu na Opčinah je predsednik Vojko Miot (na levi sliki) podal splošno poročilo, medtem ko je Peterlin podrobno analiziral stanje društva. Ponovil je ponos nad rastjo mlajših moči in se znesel nad neplodnim sodelovanjem z Borom, v katerega bi moralo aktivneje poseči Združenje slovenskih športnih društev v Italiji. Zanimivo, da med zahvalami raznim pokroviteljem društva prvič po mnogih letih ni omenil podjetja Koimpex, s katerim so baje v društvu prišli do kratkega stika... Ob tej priložnosti so tudi nagradili najuspešnejše športnike Sloge, zlasti najmlajše. Sredi bližnjega Proseka pa je najprej izredni in nato redni občni zbor sklical domači Nogometni klub Primorje. Izredno zborovanje so sklicali, da bi spremenili društveni statut, kar jim je ob množični prisotnosti in soglasni odobritvi članov tudi uspelo. Na rednem delu je predsednik Da-rio Kante (na srednji sliki) med drugim izrazil zadovoljstvo nad nadvse pozitivnim prvenstvom članske ekipe, ki je odigrala vidno vlogo v promocijski ligi. V Štandrežu so v istem času zborovali člani odbojkarskega društva Val, o katerem smo že poročali, da se misli s svojo prvo člansko ekipo seli- ti za prihodnje prvenstvo v Tržič, oz. s tamkajšnjim Fincan-tierijem ustanoviti novo društvo, ki bi z ambicioznimi načrti naskakovalo napredovanje v moško odbojkarsko A ligo. V Štandrežu je bil seveda govor prav največ o tem načrtu. Predsednik Ivo Rojec (na sliki desno) je v poročilu poudaril, da je izguba članskega moštva za Val precejšen udarec, da pa so bili v to prisiljeni zaradi prevelikih finančno-organizacijskih aspektov načrta. Rojec je na koncu še najavil svoj odstop in odhod k Manzanu trenerja Jerončiča, ki so ga na koncu za dobro o-pravljeno delo tudi nagradili. ED na, predvsem v ekipnem delu, dobra, saj smo dosegli več, kot smo na začetku pričakovali. Startali smo namreč s ciljem, da se uvrstimo v končni-i co prvenstva oz. v prvo četverico. Kasneje pa smo med prvenstvom A l lige spoznali, da lahko osvojimo drugo mesto in smo to tudi izkoristili. Mislim, da sta letos predvsem sestrični Vanja in Katja Milič dokazali, da sta napredovali pod veščo roko trenerja Ge-Ke-ja. Tudi zadnji rezultati kažejo, da ti igralki stalno napredujeta. Pomislimo, da je Vanja prav pred kratkim le za las S izgubila državni naslov pri mladinkah, da je osvojila ekipni naslov mladink in tudi na prvi finalni tekmi odigrala odlično, si prisvojila zelo dobro točko. Menim, da sta obe zai-! grali zelo dobro, kakor tudi naša veteranka VVang, ki je spet dokazala, da je najboljša tujka v Italiji. Mislim, da lahko na to ekipo še naprej računamo, kajti Vanja je še zelo mla- da, in Katja je samo za leto starejša. Če bosta še nadaljevali z voljo kot doslej, mislim, da bosta lahko še izboljšali svoje rezultate. Zavedamo pa se, da je konkurenca iz leta v leto ostrejša, zato bomo morali v prihodnji sezoni odigravati še težja srečanja proti še kakovostnejšim ekipam kot letos." Vfinalu za državni naslov ste dokazali, da ste povsem enakovreden tekmec prvakinjam Castellane. Kaj pa je še tista malenkost, ki vam manjka, da bi jih lahko premagali? "Malenkost je lahko velika in tudi majhna. Mi smo na domači finalni tekmi npr. stopili na igrišče s 30% možnosti za uspeh, nakar so se dogodki za mizami drugače razvili. Naj vam bo dovolj ta podatek: že sestava ekipe Castellane je taka, da ji težko prideš do živega. Če ne bi imela naturalizirane Rusinje Bulatove, mislim, da bi bil dvoboj enakovreden. Ne pozabimo pa tudi, da je ta ekipa v pokalu prvakov prišla med osem najboljših sestavov v Evropi, kar pomeni, da njena moč ni tako slaba. Toliko bolj je rezultat, ki smo ga z našo ekipo dosegli v teh dneh, nadvse zadovoljiv: od začetnega razmerja moči 30-70 nam je uspelo možnosti za zmago znižati na 45-55." Obenem je Krasovka Mateja Križmančič, učenka 4. razreda OŠ Trubar iz Bazovice, zmagala na državni Trofeji Topolino v Cecini. ———ED HOKEJ NA ROLERJIH POLET KWINS ODLIČNO ZAČELI PRVENSTVO Opensko moštvo je na najboljši način začelo letošnje prvenstvo 1. divizije, najvišje lige hokeja in line v Italiji. V 1. kolu v nedeljo, 7. t.m., na domačem kotalkališču naPikelcu (na sliki) so namreč predvsem po zaslugi okrepitve slovenskega reprezentanta Boštjana Kosa gladko premagali najprej ekipo Squali iz Cortine (11 -0), nato pa še tre-viški Pademo z 12-0. 1B!1 JAN BEDNARIK PRVAK ZSŠDI ODBOJKA TURNIR "PETER SPAZZAPAN" V ponedeljek, 8. t.m., se je v Gorici začel 19. turnir ŠZ O-lympia Peter Spazzapan za e-kipe v mešanem sestavu. Te so: Olympia A, B, C, Naš Prapor, Soča, Mossa, Old Star, Bor llex" in Vivil. Dosedanji izidi: Olympia B-Naš Prapor 2-1, Naš Prapor-Soča 0-2, O-lympia B-Soča 1-2, Olympia C-Mossa 1 -2,Olympia C-Old Star 2-0, Mossa-Old Star 2-0. PLANINSTVO VELIK USPEH OBMEJNEGA SREČANJA SPDT V nedeljo, 7. t.m., je lepo sončno vreme privabilo v Trebče od 600 do 700 planincev na tradicionalno srečanje obmejnih slovenskih planinskih društev. Letošnji gostitelji Slovenskega planinskega društva Trst so bili za vloženi trud pri odlični organizaciji tako primerno poplačani. Tretje in zadnje kolo finala 13. zamejskega šahovskega prvenstva, ki je štelo tudi za 9. memorial Zlatka Jelinčiča, je bilo v soboto, 6. t.m., v Prosvetnem domu na Opčinah. Po dvoboju med vodilnim Pinom Lakovičem in zasledovalcem Janom Bednarikom (na sliki) je padla končna odločitev o letošnjem zamejskem šahovskem prvaku: zmagal je mlajši, 23-letni goriški mojster Bednarik, ki je z belimi figurami po izenačeni partiji premagal bolj izkušenega mojstra Lakoviča. Tretje mesto je osvojil mladi Neven Franko, ki je bil boljši od Danila Ukmarja. / INTERVJU: PREDSEDNIK NAMIZNOTENIŠKEGA ODSEKA KRASA Z. SIMONETA 15 ČETRTEK 11.JUNIJA 1998 OSEM OD TISOČ KATOLIŠKI CERKVI. TVOJA POMOČ, KJER JE POTREBNA POMOČ. Katoliška Cerkev vsako leto uporablja z uspehom in prozornostjo to, kar pride v sklad Osem od tisoč, da uresniči tisoče verskih in karitativnih načrtov. Daj svoj podpis za katoliško Cerkev v svojem Potrdilu ali davčni prijavi tako, da se poslužiš teh navodil. POTRDILO (nekdanja mod. 101 in 201) • Kdo lahko podpiše: upokojenci in odvisni delavci, ki so konec februarja prejeli novo Potrdilo; tisti, ki so leta 1997 prejeli davčne odbitke (vrsta 9 Potrdila) in ki so lastiki pokojnine in samo dohodkov od odvisnega dela brez odte-gljivih obveznih prispevkov. • Kako i zbrat i : podpiši v kvadratku “Chiesa Cattolica” (samo znotraj njega, da je izbira veljavna) in tudi na za to določenem mestu, označenem s “Firma”, kjer izjavljaš, da nimaš drugih dohodkov kot v primeru tu ob strani; • zapri v navadno kuverto samo original sestavljenega Potrdila; • zapiši na kuverto svoj priimek in ime, davčno šifro, zapis “Scelta per la de-stinazione dell'8 per mille delTlr-pef, Anno 1998”. • Kdaj in kje oddati: od 1. junija do 31. julija 1998 oddaj kuver to s Potrdilom na pošti ali v banki in dvigni pobotnico. Pozor: pripravljene kuverte za Potrdilo lahko najdeš v mnogih žup- • v v • 1 mscih. UNICO 98 (nekdanji mod. 740) • Kdo lahko podpiše: davkoplačevalci, ki so vse do prejšnjega leta oddajali mod. 740. • Kako izbrati: podpiši v kvadratku “Chiesa cattolica” (samo znotraj njega, da je izbira veljavna). • Kdaj in kje oddati: od 1. junija do 31. julija 1998 na poštnem uradu ali na banki, ki ima za to pogodbo, če si izpolni izjavo ročno ali s strojem; izključno na poštnem uradu, če si jo natisnil v formatu Personal Computer. V obeh primerih ne pozabi dvigniti pobotnice. Certificazione di cui altart. 7-bis del D.P.R. 29 settembre 1973, n. 600 COD1CE FISC AI.L Scelta per la destinazione deli 8 per nullc deli Irpet ANNO 1998 RATI DALLA PREŠE ro PER MILLE DELL IRPEF (in &ulo Kcth 3L dr eredifž aiocente Chiesa cattolica Cmj/o £qJ&\ > ««.><■ M- *KW»*< »!♦*«**<*»♦* .*««♦«• 3UAnXOW* .< . .X < . v *. . jv -• I DfU'*W VvfjJV,..*. Coa/jO č-oth CHIESA CATTOLICA - CEI Conferenza Episcopale Italiana