St. 77. V (jonci, v torek dne 25. septembra 1906. JLetnik VIII. Izhaja vsak torek insobotoob 11. mi predpoldne zaniestotor oL 3. uri pop. za deželo. Ako padena ta dnova praznik izide dan pr«\j ob ß. zvečer. Stane po pošti prejeinun ali v Gorici na dom pošiljan celoletno $ K, pollotno 4 K in öetrtletno 2 K. Prodajaso v Gorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jellersitz v Nunskih ulicah in Le- ban na Verdijevem tekališču po 8 vin. &0RICA (fijutranje Jzdanje). Uredništvo in upraynistvu se nahajata v «Narodni tiskarni», nlica Vetturini h. St. 9. Dopise je nasloviti na uredništvo, oglase in naročnino pa na upravnistvo >Gorice«. Oglasi se računijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se veČkrat tiakajo, ra<5u- nijo be po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavčar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežio). Socijalna izobrozbn. Govoril na drugem slavnostnem zborovanju III. slovenskega katoliškega shoda dr. A. Brecelj. (Konec.) Ko prošine krščanstvo vse sloje, ko postane zvezda vodnica v vedi in umetnosti, vzgoji in politiki, gospodar- atvu in zakonodaji, zavlada zopet v člo- veški družbi in razdelani dnäi posamez- nikov 8Oglasje. In s tem bo reäeno socijalno vpraäanje na splošno zado- voljnost. Na trdni podlagi krščanstva bodi zasnovana vsa drnga izobrazba. Znanje je moč ! Sploäna izobrazba, ki jo vživa ves narod v osnovnih šolah, bi se morala oslanjati na dražabna načela in že v otroških srcih buditt smisel za drnžabno mišljenje in delovanje. Vsak stan bi moral imeti svoja izobraževališča, ki naj podajajo teoretičen in praktičen ponk o vaem, kar treba po- samezniko za uspešno izvrševanje njego- vega poklica. Kmetora treba kmetijskih sol, obrtnikom obrtnih, trgovcem trgov- skih itd. Še bolj ko v ljudskih äoiah treba gojiti v strokovnih šolah drnžHbni dnh in navajati gojence, kako snovati, vzdr- \ ževati in voditi strokovne družabne ! ustanove. i Izobrazba omikanih stanov se mora \ podružabiti. Tista učenjaška oholost ae ; mora umakniti spoznanju, da je glavni j namen znanosti slažiti človeštva, da so j tudi omikanci člani človeške družbe in da treba vi$jo izobrazbo obračatl drožbi v prid I Vsak izobraževanec bi se moral sam temeljito pončiti o dražabnem vpra- šanju in o sredstvih, kako ga ngodno reševati. Pripomočkov in prilike zato je dovolj! Ako je kdo te ali one vede : doktor, ni še noben sociolog, ne spreten politik, ne erečen organizator, ne po- klican voditelj narodn ! Ako izobraženec izpopolni in harmonizuje svojo višjo iz- '¦ obrazbo v družabnem pogleda, bo lahko deloval družbi v prid in sebi v cast ! Za nas Slovence je socialna iz- ojrazba posebnega pomena. Za nas je socialno vprašanje življenjsko vpraäanje naäega narodnega obstoja. Le trdna stanovska, goapodarska in politična organizacija nas more rešili narodne smrti. Ako so naši obrtmki zdroženi v stanovskih organizacijah, kdo jih bo mogel izpodrivati ? Ako se naäo delavstvo druži, kdo se ga bo drznil izkoriščati? Ako se vsi trgovci tesco sklenejo po svojih strokth, ali jih ne bo upošteval tudi veliki trg ? Ako amo se organizovali gospodarsko, koliko časa nas more še tlačiti tuji kapital'? Ako smo naposled še politiško organizovani, kje je tista sila, ki bi mogla teptati naše na.odne pravice? Da se razširi smisel in vo)ja za drnžabno delovanje do zadnje gorske vasi, treba nam vsem na izobraževalno delo ! Glavna naloga je vaäa, duhovniki ! Vi ste sol zemlje, vi ste poklicani ozna- njevalci blagovestja, ki je edina trdna podlaga vsi socialni izobrazbi. Kdor sprejme božje blagovestje v am in srce, bo umel svojo socialno nalogo in jo bo tndi hotel izvräevati. Saj vemo vsi iz življenske izkqsnje, da dobri verniki so dobri člani družine, dobri člani svojega stana zvesti in požrtvovalni narodnjaki ! Vräite z vso vnemo nalogo, ki «te jo prejeli od KriHtusa, s tem ste storili vso svojo socialno in narodno dolžnost v najviäji meri ! Važna naloga čaka vae, ačitelji ! Večiooma se držite v strähn in tožite o svoji bedi. Zvečine vas je vzgojil duh, ki ni socijalen. Otresite se vplivov, ki so v škodo vam in narodn. Poprimite se soc. dela ! Že v obstoječih razmerah lahko mnogo koristite mladini ako v j äoli spravite ves ponk v soglasje z drn- ! žabnimi načeli. Koliko dela, prav hva- j ležnega izobraževalnega dela vas čaka : zunaj äole ! Bodite uverjeni, da vam hvaležni narod preskrbi dostojen obstoj, ako vidi vaše družabno prizadevanje. Velik kos sccijalne izobrazbe je naloca naših zdravnikov. Težko in ne- I hvaležno je spraviti bolezni, lahko in hvaležno je preprečevati bolezni. Neved- nost je mogočen, dasi ne odin vir zdrav- stvenemu zln. Higienično izobrazbo širiti med vse Ijndske sloje bodi socijalna naloga vsakema vestnemu zdravnika ! Siroko polje sodelovanja pri dru- žabni izobrazbi imate vi, pravniki! PoučDJte narod o vseh pravnih pripo- I močkih v dosego izboljäanja družabnih razmer, pomagajte mu s svojim državno- pravnim znanjem pri snovanju in vzdr- ževanju organizacij, kažite ma socialne nedostatke v zakonodaji, da narod za- hteva potrebnih prememb in izpopol- nitve ! Mnogo je v vaäih rokah, profesorjij! Vi nam odgajate bodoče izobraženstvo — naäo mladino. Kakršna gre iz vaäih rok, taka ostane po večini. Ako jo ohra- nite v stika in soglasja z narodovo dnšo, storili ste popolnoma svojo na- rodno fcocialno dolžnost 1 Narod hlepi po vašem strokovnem ponku, ekonomiki, tehniki, agronomi, trgovski in sksportni akademiji. Ni res, da se naši Ijadje malo zanimajo za stro- kovni poak. Še dandanes čitajo kmetje s slastjo pol stoletja staro Vrtovčevo kemijo. In kjer najdete premalo zani- manja, bodi vaäa skrb, da ga vzbudite ! Tadi vas, umetniki, treba pri so- cijalni izobrazbi Ijndstva. Ena vaša pesem prepriča včasih bolj ko debela knjiga: ; ena povest pouči rnnogokrat temeljiteje ! ko vsaka nčena razprava ; glasbeni umotvor nas često bolj navdnši ko naj- ognjevitejši govor; slika ali kip nam predočita kako blažeče čuvstvo izrazitejše : ko vsak popis. J Eoga naj äe pozovem na sodelo- | vanje pri socialni izobrazbi? Vsak izo- ' braženec že najde med svojim znanjem obilo gradiva ! I Vsakdo torej brez izgovora na delo ! narodne prosvete, vsak v svoji stroki j vsak po svojih boljših zmožnostih in j nagnenja ! Hvals Bogu in našinti učiteljem- bndilcem, ki so nam razorali ledino socijalne izobrazbe, lep začetek je med nami te storjen. Izkopana je gioboka zemlja, v njo so postavljeni trdni te- melji samorasle krščanske apologije in sociologije, kakržnih nimajo tudi mnogo večji narodi. lzdelan je tadi vzoren načrt za vso veličastno zgradbo. V kratkem se osnuje v „Kat. ti- skovnem druätvu" socialno-znanstvena knjižnica, kjer dobi vsakdo potrebne vire za socijalne stadije. Ü3novana je „Leonova dražba** ki naj pospeši in or- ganizuje apologetična, filozofdka, socijalna iu drnga načelno važna raziskovanja. V „Kat. Obzorniku" imamo revijo znan- stvene vrednoati, ki priobčajemo take razprave. Naša krepka „Slov. kršč. soc. zveza" ima za svoj glavni namen osta- navljanje drn^tev, ki naj s čilalnicami, knjižnicami, predavanji in drngiini sred- stvi širijo socijalno izobrazbo v vs8 sloje našega naroda ! Oklenimo se vsi teh izobraževalnih organizacij, da se vse te astanove v socijalno probajo našega naroda oživo- I tvorijo, utrdijo in po vsi domovini raz- širijo ! Tekmnjmo v ti plemeniti tekmi med seboj, kdo donese veö karnnov in napravi več dela pri zgradbi našega na- rodnega doma, doma prosvete in zedi- njenja, doma, ki ga je videl v dnhu naš nežnočntni domoljub pesnik S. Gregorčič in ga blagoslavljal : Bog živi vse Slovene Pod streho hiäe ene !u Vtisi s prvego zodruznega shoda. (Dalje.) Zadražna izobrazba. Moderni čas je, po besedah pred- sednika statistične komisije na Dunaju, dr. pi. Inama-Sterhegg-a, v tem različen od prejänjega, da je spremenil dotedanje individnalistično, subjektivno naziranje z drngim, odgovarjajočim kolektivistični smeri. Silni razvoj prometa in tehnike je združil intereee širših krogov, poedi- nec pa se je moral podredili s svojirai individnalnimi težnjami splošnim inte- resom. Poljedelci, rokodelci, delavci in podjetniki, vsi so iskali svojo rešitev v asociaciji. A ni dovolj, da se asociacijsko, združevalno stremljenje le zasleduje in opazuje, dolžnost politike je, da javni krogi to stremljenje pospešnjejo, favori- zirajo, kajti naloga politike mora biti danes, da vravna celotno dnševno delo- vanje ljudstva na ta visoki cilj sknpnosti, da inangnrira praktično socijalno etiko. Koalicija in asociacija je naraven odpor proti individualiziranja in atomi- ziranja dražbe, katero je bilo provzro- čilo liberalno goßpodarsko naziranje. Zdrnževanje ima namen, doseči s skup- LISTEK. Razdejaiije. Povest iz doline. Pastuškin. (Daljc). Na skrivnem je opazovala časih Petra, kako je posedal pod orehcm bled in suh, in kako je hajäal od dne do dne. Poznala je vso njegovo bol, ki mu je gledala iz vdrtih očij. Čitala mu jo je raz obraz popolnoma razločno, dasi s& je močno trudil potisniti jo na dno duše, da ne bi krvavelo sestrino srce. Ali ni se ma posrečilo - ona jo je brala ravno tako razločno, dä, časih še bolj. Skušala ga je tclažiti in mu vliti poguma in upanja v vpognjeno duäo in potrto srce, toda le redkokedaj je do- segla zaželjeni vspeb. Razen tega ji \% tiščalo prsi kakor mora še neknj drugega — skrb za dra- gega očeta. Tadi on se je silno izpre- menil v par mesecih, to je odkar je bil za pričo pri oni sodnijski obravnavi, ki je imela nalogo dognati, kdo je izbil pri tepežu v Šamarjevi krčmi očanca Kneza deBno oko. Po dolgih letih so se namreč neke nedelje popoldne zopet stepli vaški fant;e radi neznatnega vzroka. Pri stranski mizi so pili bolj priletni, treznomisleči l možakarji, ki se jim je že vmirila in ohladila po žilah nekdaj vroča in ne- mirna kri. Pri tepežu so jeli možaki mi- j riti razgrete mlade dahove in pri tem je priletela prazna steklenica naravnost v desno oko častitljivega očeta Kneza. Orožniki, ki so prihiteli na pomoč, so polovili borilce in potem so Ee začele preiskave. Najhuje je bil poäkodovan Knez in pri tej obravnavi je bil glavna priča Markkin oče, ker je vedno trdil, da je videl čisto dobro, kako je zabrnsil Pol- jakov Joža steklenico v glavo očeta Kneza. Večina drugih prič je bila proti temu in Ijndje so menili, da trdi to MariČkin oče samo raditega, ker ne more videti Joža, ki lazi za njegovo Maričko. Ker Be ni moglo priti stvari drugače do dna, je velela sodnija Ma- ričkinemn očeta, naj torej priseže, da je njegova trditev resrična. In on je pri- segel — ljudje pa so si namigavali, da po krivem, očitno sicer ne, ampak Ie natihoma in na štiri oči. Jožo so kaznovali s triletno ječo. Vrhutega je moral poravnati njegov oče vse zdravniške stroške za Kneza in dati mu še nekaj stotin za poškodbo očesa. In od tega časa se je Maričkin oče popolnoma izpremenil, kakor je opazila kmalu vsa vas. To je ljadi tem bolj po- trdilo v njihovem mnenju. Hodil je po vasi s povešeno glavo in upognjenim tilnikom kakor očitni grešnik, ki poznajo vsi njegovo krivdo. Bil je razdražljiv, oduren, zadirljiv in &urov napram vsem in delo mu je presedalo. Ogibal se je cerkve in ljudi in po noči se je skoro vedno nemirno premetal po ležišči, kakor je z grozo opazila njegova žena Tinea. Prej vzor vestnega moža in go- spodarja, jel se je vdajati zdaj boljinbolj pijači, igri in podobnim strastem. In sedaj, ko je taval med ljudmi kakor izgubljena duša, brez pokoja in brez volje, je bilo več kot gotovo, da ga pečo in skeli vest, obtežena s krivo Prisego... A priälo je še haje. Polagoma so začeli domačini opa- žati s strahom in trepetom, da mu peša tudi — razum. Prišli so hipi, ko je bila njegova govorica vsa zmedena, nesmi- selna, celo otročja. Tadi dejanja njegova so pričala o nenormalnem stanju nje- govih možganov. Nekega dne naprimer vstane zjutraj na vse zgodaj iz poslelje, pograbi odejo, se ogrne z njo in odide tak v srajci po sredi vasi naravnost k cerkovniku. Ker je ta še spal, začne razbijati s pesljo po vratih, ga skliče ven in mu pokaže gori na zvonik, kjer je poganjalo iz razpo- kline stebelce neznatnega plevela, rekoč: „A tako zvesto opravljaš svoj me- žnarski posel ? Ali ni največja sramota za celo našo občino, da raste oni hrast gori na zvonikn ? To mora doli äe danes, sicer izgubiš jutri svojo složbo — za- pomni si to !u „Je že prav, naredimo, naredimo oče Goščak", ga je tolažil cerkovnik. „Pojte, pojte, oče, greva pa nekoliko gori k vam pogledat, kako je kaj". „Sramota je in greh in prepir. Ne grem 1 Pojdi gori na zvonik in posekaj oni hrast — sramota za naäo občino \" „Takoj, oče, takoj 1 Vse naredim, vse. Pa pojva gori k vam, oöe, pojva 1" | (Dalje pride.) nim delom skupne cilje, skapne koristi prezirajoö koristi poedinca. Zito ima zdraževanje, kakor hitro so pojavi, za posledica zapottavljanje koristi pogamez- nika, da, celo vničevanje, z ozirom na celoto nentemeljenih koristi poedinca. Ker je pa asociacija v prvi vrsti združenje gospodaretveno slabejših ele- mentov proti izrabljevanju po gospo- darntveno močnejših elernentih, je njena glavna naloga ta, da potom združenih sil brani koristi združencav, onemogoči izrabljevanje istih in izleči iz gospo- dartskega življenja one člene, ki niso koristni, ki ne vršijo upravičeno gospo- darsko nalogo. Z'idruznistvo, kot najbolj etična asociacijska obJika, je s svojim pojavom in nastopom omogočilo stremljenje po oprostitvi karatele in izrabljevanja od j strani nekaterih nepotrebnih členov male in veletrgovine, ki so se liki zajedalke vrinile med producente in konsumente na škodo obeh. Bodisi v kreditnem ali blagövnem gospodarstvu, povaod so igrali ti posredovalni členi vlogo, katera ni bila ne gospodarstveno utemeljena, ne opra- vičena, in katera ni imela druge gospo- darske posledice, nego da je podražila pokritje kreditnih ali blagovnih potreb. Danaänje gospodarstvo se vrši v znamenju kapitalizma. Kapitalizem sicer pospeäuje razvoj gospodarstvenega pro- meta, ker poapeäuje prometna aredstva in posredovalne ustanove, ali z droge strani pospešuje tudi razvoj organizirane pO8rednje trgovine, ki ni produkcijska obrt sama na sebi, ki blagu ne utisne nikakega znaka svojega delovanja, in ki se marveč razvija samo v zastopnika ka- pitalističnih interesov na škodo produ- centa in konsumenta. Posredna trgovina ostane sicer potreben člen v narodnem gospodarstvu, dokler temelji y proizva- janju. Kakor hilro pa zapusti ta temelj, in prične izvrševati svoj upliv na tvor- jenje cen, ne oziraje se na produkcijo, pač pa na lastne koristi, ki niso s pro- dukcijo v nikaki zvezi, a tudi ne od- govarjajo važnosti in vrednosti posre- dovalne vloge, postane posredna trgovina äkodljiv organizem, katerega je treba odstraniti ali vsaj ovirati v kolikor je škodljiv. Naloga zadružništva pa je ravno, da omeji današnjo neopravičeno važnost posredne trgovine in da izloči one člene posredne trgovitio, ki so caloti škodljivi. Naravno pa j« tudi, da se ti posredni členi, katere hočo zadružništvo oditraniti iz sploänega gospodaratva, krčevito bra- nijo odstranitve in da na vse naČine omalovažujejo in obrekujejo njim na- sprotno gospodarsko, zadružno oblikj. Odpor je naravna posledica napada, dočim se pa napad vrsi mirno in resno, fee oprijema odpor vseh mogočih, največ krat nepoätonih sredstev. To je nilobran. Ali kar niiiia pravice več do obstanka, to mora prenehati, mora prestati. „V današnjem gospodarskern in družabnem reda ni niö staluega. Stari poklici se prežive in izginejo, nadomeste jib nuvi, cicvek pa ima pri tern nalogo, da se prnaguje in da zasleduje to izpre- minjanje, če ne, ga lznenadi prehado. Co Li pa bilo baš zadružništvo naperjeno v istnii zoper trgovino kot tako — kar bi bilu nezmiueino ali trgovski stan kot tak, in če bi gospodarske razmore bile take, da bi brez obeb lahko opravili, pa bi jaz dejal: Co jc trgovina dopolnila svojo nalogo v naši gospodaraki orga- nizaciji. pa naj gre. Saj naposled je to- lažilna posledica vsega rosnobnejšega zgodovinskega uvaževanja, da se ne iz- gabi nobena kuiturna prvina, ki je bila vpeljana v dovesko življenje, temveč da vsakft, tudi ko je üdbila uru njene nad- vlade, dalje sodeluje na dkroinnejsem prostoru k velikerna cilju, da navajamo clovestvo k vedno popoluejšitn ekzi- stenčnirn obükam". Tako citira dr. A. Dermota iz dr. K. Biicher-ja BPos»anek narodntga gaapod-arstva" v svojem elun- ku o zadruzuistvu v „Naäih Zapiskih" iz 1. 1903. To je železni zakon neprestanega razvoja, kateremu se ne more nihče po- staviti v bran. Ta razvoj zahteva danes, da be izpopolujujejo in yooniu pro- metna sredstva, zato da pusUnejo go- spodarska dobra po možnosti dostopna celotnema naroda. Prometna sredsLvd pa, po besedah Juna Sidlaka, ravuatelja ceäke zadružne zveza, niso zgolj korna- nikucijska, nego tadi celola tehnicnega in sibttMiiaticnega, naprediia pnm^rno nrejenega goapodarukegi delovaaja. Teh- nično boljše proinetne in dobavne raz- mere pa iinamo, ako se nepotrebni po- aredui Členi med proizvajaicem in po- trcšovalcem izločijo; nepotrebui, kakor Brno že rekli prej, ^k«--r posrecljvariiin predmotom ne vttdnGjj posebaogt zn*k« svoje doiavnosti m kor nimA posrj- dovanje dru^ega aöinka, nego podrnžonje predmetae dobave. (D^ilje pride.) PolitiÖxii pregled. Odsek za volilno reformo. 0 Isek za volilno reformo je dognal v petek podrobno razpravo o paragrasih 13 do vštevši 1.6. Največ sta govorila po- slanca dr. Tavčar in dr. Vogler. Pri pa- ragrafu 13 ki govori o reklamacijskem postopanju, je izjavil posl. dr. Tavčar, da pride valed edklonitve vseh spreminje- valnih predlogov pri paragrasa 12. zopet na povržje stara zloraba v reklamacij- skem postopanju. Zaradi tega Jje stavil tudi več izpreminjevalnih predlogov, ki so bili odklonjeni. Posl. dr. Vogler je predlagal, da mora dobiti uradno obvest;lo tudi tretja oseba, ako je zahtevala črtanje kakega imena iz volilnega imenika ali vpisanje vanj. Posl. Kaiser jo izjavil, da je treba raeunati na to, da se v državnozborski volilni red sprejme določba o volilni dolžnosti, potem bo mnogim volilcem na tem, da ne pridejo v volilni imenik, da se odtegnejo volitve. Minister baron Bie- nerth je iziavil da aa sedaj take določbe ni v nacrtu, morda se izreče za volilno obveznost odsek v poznejšem času. Posl. Ivčevič je predlagal, naj se črta določba, da bi bilo za reklamacije treba prinesti dokumentov. Pri glasova- nju je bil paragraf 13. vlndnega načrta sprejet z nezaatnimi spremembami. Pri paragrafu 14. je predlagal posl. dr. Vogler, naj volilno legitimacije izdajajo državni orgaiii, dostavljajo pa se naj po pošti. Predlog je bil odklonjen^ sprejet pa pa- ragraf v obliki vladnega načrta. Pri pa- ragralih 15 in 16, ki govorita o volitvah in \olilnih komisijah, je govoril zopet dr. Tavčar ter stavil spreminjevalne predlo- ge, ki pa so bili odklonjeni. VČeraj je volilni odsek dognal po- drobno razpravo o paragrafih 17 do 21. Sklicanje delegacij. Duitajska „Z Ml" piše, da je zvedela iz dobrega vira, da bodo delegacije sklicane v Budimpešti še tekom tega meseca. Nadvojvoda Fran Ferdinand pri cesarju. Casar je v nedeljo popoludne vspre- jel v posebni avdijenci nadvojvodo Fran Ferdinanda, ki mu je poročal o vojaäkih vajab v Dalmaciji. Gospodarska odvisnost Ogrske od Avstrije. Pri občnem zboru bihačke velike županije v Vel. Varadinu je naznanil predsednik, da si je mesto Vel. Saalonta najelo za zgradbo nove mestne hiäe pri duuajski zemljiäki banki 240.000 K. Upravni odbor pa se je temu zoperstavil ter zabteval, naj se poHOJilo najme pri kakem ogrskem denarneni zavodu. Bivši miniaterdki predsednife grof Tisza, ki je tudi clan odbora, je poBegel v debato ter izjavil, da posojilo ni politična, temuč denarna zadeva. Žilibog, da Ogrski manjka kapitalov, vsled ce^ar romajo njene obresti v inozemstvo. Nesrečno bojkotiranje avstrijdke industrije je imelo posledice, da v Avstriji ne sprejemajo več toliko ogrskih kmetijskih pridelkov in da ogrske zaatavnico pnhajajo tru- moaia nazaj, tako, da se morejo ograke banke boriti, da jih morejO sploh vnov- čiti. Zato je predlagal, naj se pjsojilo najmo na Dunaju. Predlog je bil z vsemt proti enema glasu sprejet in Tisza ži- vabno aklamiran. Košut bolan. Ogrski trgovmski minister Kožut je zopet obolel. Vstaja na Kubi. Kakor porocajo listi vlada sedaj na Kubi med vstaäi in vladnimi vojaki pre- mirje. Vr^e se namrec pognjanja. Na teh pogajanjih posreduje zastopnik Zjedinje- nih držav,( ki s« je te dni na neki vojni latliji pripeljal na Kubo. Dogodki na Ruskem. Na Rus&em gre äe vedro vse navskriž, čeravno ne tako, kakor bi želeli zakleti sovražni listi na dolgo in široko o neki zaroti, kateri bi bili prisli na sled na carskem dvorcu aarnem. Ta zarota bi bila imela naman umoriti vso carsko družino. Omenjeni listi so pisali na dolgo o podrobnostih te zarote, ter imenovali neke osebt iz dvorskih krogov, ki so bili zapleteni v to zaroto. Zdaj pa pišejo prav isti listi da so bile vse vesti o omenjeni zaroti popolnoma izmišljene. „Zeit" poroča iz Petrograds, da si je general Trepov sam končal življenje, ker mu je car nenadoma obrnil hrbet. Hotel je predložiti carju načrt za zbolj- šanje položaja, toda car ga niti sprejeti ni hotel. Tudi veliki knez Nikolajevič se je vedel zadnje case zelo hladno proti njemu. Ko je videl, da je brez vzroka izgubil vpliv, vložil je prosnjo za odpust, a dobil je odgovor, da mora počakati, da ma izbero naslednika. Nato se je v obupu usmrtil. V Londonu so došla poročila, ki trde, da so odkrili veliko zaroto v car- rjevi palači. Revolucijonarji so najeli, v Petrovem dvorcu veliko palačnih urad- nikov, ki naj bi umorili vso carjevo rodbino, ko se povrne v Petrov dvorec. Med zarotniki sta dva lakaja in pa neki vižji ča8tnik, Trepova zaupnik. „Vossi8che Zeitung" poroča, da nameravajo ruski revolucijouarji prire- diti 24. t. m. splošno klanje vseh njim neljubih oseb, ki se udeležujejo reakcio- narnega gibanja. Z zarotniki je spora- zumljen baje tudi neki polk, ki se tadi aktivno udeleži napovedanega krvavega klanja. Iz Petrograda se poroča, da se car vrne v Peterhof 28. ali 29. t. m. Uradno se dementujejo vesti, da se je zarota, ki je imela namen pri pogrebu generala Trepova izvräiti atentat na carja. Domače in razne novice* Za „Šolski Dom" so plaöali pred- sedništvu: Josip Abram, kurat v Novakih 5 K ; Alfonz Blažko, kurat v Mirniku 5 K; S. G. v Sadlu 20 K. Srčna hvala ! Preplačiia za dr. K. Ojvaldovo knjigo „i\aši kiiliuriii delavci v zr- calu Prešeruovih poezij' so ša naiia- Ije dosla : Miroslav Lenardič v Vadrijanu 30 vin.; Mihael Kragelj župuik v Šcjbre- Ijah 30 vin. Avstrijski poslauik v Carigradu vpokojeu. — Naš cesar je uslišai proänjo avstrijskega poslanika v Cingradu barona Calico za vpokojenje. Ob ti priliki je bil baron C*lico povzdignjen v grofovski btan. luienovanje. — Višji pisarniäki oli- cijal g. Ferdinand Perhavec je imenovau za pisarniškega vodjo na višjem deželnem sodišču v Tratu. Zrclostiii izpiti. — To dni so na- pravili na tuic. gimnaziji zreiostne izpite in sicer : Ferdinand Pnnčič, Arlur Pinat, Josip Pavsič, Danijel Komavli, AngeljJi- neš in Anton Petelin. Novi notar. — V Tolrnin pnde za notarja notarsKi kandtdat g. Fdliks pi. Fabric. Upokojcn je ravnHtelj gimaazije v Novem mestu dr. Fraa Ditela tor je tem povodom dobil naslov vladnega svetnika. Vstopil v red oo. jezultov.— M)n- signorDon Alpi, profesor v tuk. centralnem semeniscu je vstopil te dm v rod oo. jezuitov ter se je podal v ta numen v ltalijo, zapustiväi za vedno G >rico. Oseindcsetletnica. — Viieraj je praznoval v Litiji svojo osernde^etletnicj tamoänji c. kr. notar g. Luka S v e t e c. Gospod Lufca Svetec je edini caatni clan dražbe sv. Girila in Metoda. Gosp. Lika Svetec, ki jo bil prvi predsodnik družbe sv. Cinla in Metoda, in ki je sedaj prvi podpredsednik, posvečuje že več let ti prekoristni nlovenski druibi vse svoje moo'. Blagi rodoljub ve dubro, da pri vsa- kem delu, pri vsaki stavbi semora skrbeti za dobenn trien ttmelj, tako tuii pri mla- dini, kateri se mora že v neitni mladosti vcepljati v nežaa srca naroJ^u cut, ljU- bezen do matere Slave! Zito tudi on negujo to slovensko šolsko družbo, ki re- šuje naäo deco. Bog ohrani torej äe v^ö let tega blagega rodoljuba, ki nodi vse svojo življenje veliki plamen ljubezni v svojem plemenitem, dobrem «rcu in ki je «tal ves ča8 svojrga življenja v prvih vrsti»h v borbi za naše svete pravice, se macgo let zdravega in čilega. Naš pesnik Simon GregorCič mu je zapel o ti priliki krasno pesem, ki končuje s temi-le vr- sticami : „A Vočni tudi tu ii.-L sveti daj tlolgo srečno Ti životi, On daj li oni čas zazreti, ko sreöon bo mis dom in rod, öas, ko Sloveniji /asvcti vstajcnja in združiuija ^od.'" Za loterijo v prld „Solskemu Domu" je podaril g. B. Poniž, c kr. vadn. učitelj v pok. 10 K. Hvala ma ! Nadejamo se, da se to podjetje, ki je pred leti že dvakrat tako povoljno vspelo, tudi letos dobro sponese, ter da bodo cenjene gospe in gospodične zopet rade priskočile s kakimi proizvodi njih spret- nih rok, ali z drugimi smotru primer- nimi predmeti, ki morejo privabiti ku- povalce srečk. Tudi rodoljubne gospode, zlasti trgovce prosimo blagohotne pod- pore, ter jih opozarjamo vnovič na svo- lečasno razposlana vabila in prošnje! Ženski oddelek društva „Šolski dom". „Xarodni Listy" iu dr. -Tavčar. — Ker je dr. Vojatovič izstopil iz dr- žavnozborskega odseka za volilno reformo je bil za omenjeni odsek izvoljen dr. Tavčar. Kot član tega odseka je pa dr. Tavčar jako zgovoren v odsekovih sejah. Oglaša se redno k beeedi ter stavi zdaj k temu, zdaj k onemu paragrafa izpre- minjevalne predloge. Pri utemeljevanju svojih izpreminjevalnih predlogov je pa dr. Tavčar naravnost neroden. Zsibavija namreč na levo in na desno kakor mu ravno pride na jezik. Posebno nerod- nega in naravnost smešnega se je izkazal ko je bila na razpravi določba novega volilnega reda glede sestave volilnih imenikov. Vladni načrt določa namreč da bodo sestavljala volilne imenike žu-1 panstva. Temu pa se je dr. Tavčar zo- perßtavljal ter predlagal, naj bi volilne imenike sestavljala okrajna glavarstva ali sploh rečeno politična oblast. Da je bila taka zahteva stavljena od liberalca vseh liberalcev dr. Tavčarja, to je med od- sekovimi člani vzbudilo največje razo- čaranje. Dr. Tavčar je torej postal kar na jedenkrat iz liberalca birokrat. Pri utemeljevanju omenjenega predloga, pa se je dr. Tavčar tako spozubil, da je začel na nečuven način smefiiti vse slo- venske župane, češ, da so neizobraženi, nesposobni in celo taki, ki ne znajo ne čitati ne pisati. Pri odsekovih obrav- navah pa se je zagnal dr. Tavčar več- krat tudi v češke poslance, češ, da so tudi oni pomagali slovenskim članom od- seka, ko so ti izdali koroäke Slovence in pa kranjske liberalce. To se je pa Če- hom tako za rnulo zdelo, da se je te dni privoščilo dr. T^vcarja glasilo mlado- ceške stranke „Narodni Liaty' in napi- salo o lijem in sploh o fcraiajskih libe- ralcih mei drugim tadi to-le : „Dr. Tavčarju no v boju proti volilni reformi skalili pogled notranje- kranjski prepiri, domači boj proti škofu dr. Jegliču in dr. Šasteršiču... To tako globoko, skoro bi rekli besno n&sprotstvo proti volilni reformi ima seveda občuten vzrok. To je zanimivo, da, 'celo nera- , zumljivo döjstvo, ki si ga ne moremo \ razlagati, da pride z narneravanun novim ' volilnim redom liberalno sloven9ko za- stopstvo v tako nevarnožt, da pride iz Kranjske po nje:n namo eden sam li- beralec na Dunaj, namrec za glavno mesto. Nočemo dolgo preiskovati, zakaj svobodoiuiselni živelj na Kranjskem tako naglj propada in zakaj gre nasproti go- tovim porazom, naj se že voli po novem ali po btarem volilnem redu, in zakaj rtivno po voiilni refjrmi ^e več trpi. Ne podcenjujemo agitacije dahovstva, a li- beralnN stranka je venJar uama aokriva, da raste in napreduje klerikalna stranka. Napredajaki so leta in leta delali v roko klerikalui stranki. Simi so jej dali v roko orožje, ki jih sedaj pobija. Z naj- večjim obžalovanjem vidimo dr. Tavöarja med načelnimi na-i za astanovitev italijanskega vseučilišča v Trsto. Nato so zapustili shod vsi oni, ki niso bili iredentovci. Sklicevatelji shoda ko bili, kakor se vidi sicer nerodni a jako odkritosrčni Ijadje. Povedali so namreč jasno in glasno, kak namen bi imelo v Trsta italijansko vseučilišče. Italijansko vseučilišče v Trstu, bi potem takem ne bilo nič drugega, nego zgolj le središče iredentovskega gi- banja in iredentovske propagande. To je bilo sicer že vsakemu razsodnemu človeku znano, ali nie ne škodi ako so to javno potrdili tadi sklicatelji omenje- nega shoda. Zdaj je torej vsakemu znano, da ni le zahteva primorskih Slovencev, ampak da je to tadi državna potreba, da se italijanskega vseučilišča ne usta- novi v Trsta ne sedaj in sploh nikdar ne. Akad. fer. društvo „Adrija" si je izvolilo na občnem zboru dne 24. t. m. sledeči novi odbor: Radoslav Hrobat, pravnik, predsednik; Maks Abram, pr., podprfd-*.; Leopold Bobič, pr., tajnik; Rih. Faninger, pr., blagajnik ; Rudolf Ko- mel, pr, gospodar ; Fran C'goj, pr., in Milan Bogataj, pr., namestnika; Franc Malnič, pr., in Jožef Kenda, agronom, preglednika. Z nove žcleznice. — Z* elektriöni promet nove železnice od C^lovca do Gorice se nameravajo izkoristiti vodne moči in sicer pred vsem one Save in Radovne. Predpriprave se baje že vrše in bo naprava stala okoli 15 milijonov kron. To bi bilo velikega pomena za že- lezni^ki promet, ker bi ta moö gnala na dan po 60 vlakov med Chlovcem in Trstorn. Ukradeno kolo. — Vöeraj je bilo ukradeno agentu trgovci Orzana Karolu Fessinu, kolo zaznamovano s številko 4661. Kolo se je nahajalo v veži Orza- nove hiše. Čudna vojaka. — V nedeljo zvečer okolo 7. are se je vračal g. Mažgon doina iz Gerkna, a stanajoč v Gorici na svoje stanovanie. V meatnem vrta pa sta ga dotekla dva topničarja, ki sta bila pa še precej vinjena, ter sta za- htevala od njega denarja, češ, da sta še žejna. Gospod Mažgon, da bi se ju rešil, vzel je iz žepa mošnjiček, ter jima je hotel dati par äestic. V tern hipu pa po- grabi jeden izmed vojakov po moSnjičku, katerega je tudi v resnici g. Mižgonu iztrgal iz roke in vojaka sta se oddaljila hitrih korakov. Gospod Mižgon je pi $«il hitro zx njima, ter jima sledil do Gie- dališke kavarne, kjer je našel nekega redarja in mu povedal, kar se mu je dogodilo. Redar je hitel za vojakoma. Na potu pa je srečal poročnika g. Schnec3- burga ter ga obveätil o dogodku. Gospod poročnik se je približal k vojakoma. Jeden je sicor zbežal, z drugim pa se je odpeljal v vojaänico. Priäel je tje tudi g. Mažgon, ki je izpovedal, da je prav ta vojak isti, ki mn je izpulil iz roke mo- šnjiček, v katerem so se n ahajale štiri krone. Ta izpoved pa je vojaka, ki je neki Furlan tako raztogotila, da je naglo potegnil iz nožnice nož ter ž njim sicer lahko ranil g. Mažgona. Iztrgali so se- veda vojaku hitro nož ter ga odvedli v vojaško ječo. Njegovega tovariäa so po- zneje tudi prijeli in se imenuje Jjsip Makovec. „I. protialkoholuo zborovanjc na Goriškemu priredi dne 21. oktobra t. 1. „Abstinenčni krožek" v Mirnu. Zbo- rovanje obeta bitt jako zanimivo. Pri- glašenih je že veö govornikov, tadi draštvo „Abstinent" v Ljubljani pošlje 3 govornike. Nntančneji vspored ee pravočasno objavi. „Abstinenčni krožek" v Mirnu Škrlatica. — V zavodumestnih de- ških sirot v Gorici se je pojavilo zadnje dni več slučajev škrlatica. Trl trafike se tu v Gorici oddajo in sicer trafika na Travniku, v GlediaČni ulici in v ulici Macello. Prošnje je treba vložiti do 6. oktobra. Nesreča na jeseulskem kolod- voru. — Vöeraj ob 2. ari popoludne je I na jeseniški postaji povozil vlak želez- niškega uslužbenca Prosena. Bil je takoj mrtev. Javni shod poUtičacga druStva „Edinosf. — V nedeljo se je vršil v Trstu v dvorani Narodnega doma javen shod, katerega je sklicalo politično društvo „Klinost". Ta shod se je bavil izkljuöno le z volilno preosnovo. Govo- rili sonashodudr. Ribar, koroški deželni poslanec Grafenauer, Josip Mandič in pa socijalni demokrat Milost. Sprejete so bile te-le resolucije : 1. Tržaški Slovenci zbrani na shoda dne 23. septembra 1906, izrekamo avoje žive simpatije koroäkim Stovencem in njihovim nevstrašenina voditeljem ter obsoja krivične napade na njihovo ro- doljubno delovanje. 2. Obžaluje dosedanjo popuUljivost slovanske zveza glede vitalnih interesov koroških Slovencev, poziva shod vse ju- goslovanske poslance, naj z vsemi do-' pustnimi sredstvi izposlujejo tern našim, z&nemarjenim rojakom tako razdelitev volilnili okrajev, ki tudi njim, tretjini vsega koroškega prebivalstva, omogoöi primeren zastop v državnem zbora. 3. Tržaški Slovenci, zbrani na javnem shodu dne 23. septembra 1906, zahte- vamo najodločneje od vseh slovenskih poslancev, naj z vsemi možnimi sredstvi parlamentarnega boja, — in naj bi bilo tudi z obstrakcijo, preprečijo vsprejem po koaliranih Nemcih zahtevane dve- tretjinske večine pri spremembi volilnih okrajev. Socijalni demokratje so glasovali proti resolucijam in sicer zaraditega, ker se državni poslanci pozivljejo, da se po- služijo tadi obstrakcije, ako bi njih zah- teve po odpravljenju krivic, ki jih zadaje Slovencem, sedanji načrt volilne resorme ne bile usliäane. Dr. Ivan Krstič nmrl ! — V petek je umrl v blaznici na Reki dr. Ivan Krstič, ki je bil nekdaj Hrvat, pozneje pa velik italijanski agitator in izdajatelj zloglasne: „Prave naše sloge^. Krstiču se je zmešala pamet, tako, da so ga 2. maja t. 1. morali zapreti v reško blaznico. V petek je smrt storila konec njegovema življenju in trpljenju. Državni poslanci v Puljii. — Iz Pulja poroöajo, da pride te dni tja veö državnih poslancev z namönom, da si pod vod8tvom poveljnika mornarice gros* Montecuccoli ogledajo našo mornarico. Imeli bodo na razpolago vojno ladijo „Lacroma". Ta prihod naäih parlamea- tarcev v Palj ima bije namen, prepri- čati ae o potrebščinah naše vojne mor- narice, za katere bodo postavljene v proračun, ki se predloži našim delega- cijam v prihodnjem jesenskeno zasedanju, äe precej znatne avote. Trgatev v Istri. — Trgatev v Istri je pričela minuli teden. V Rjvinju so plačevali te dni moäkatovo grozdje po 14 do 16 K q., črno grozdje po 13 do 14 K q. Friderlka Zeller pomiloščena. — Cesar je odpustil smrtno kazen Fride- riki Zeller, ki je bila radi urnorstva na kuharici Mariji Mayer obaojena na smrt na vešalih. Najvišje aodiäce je nato ob- aodilo Frideriko Zeller na 20-letno težko ? jeöo, pooatreno a temnico in postom i vsacega 25. januvarja, dneva izvršenega zločina. Blago nojboljšc urste Zalogo rcs uelibansba \ .Masks zodpugo", Gorica, [ Via Signori 7. Za jesenski - zimski | čas J so ravnokar došle razne v velikansld 1 izberi in zalogi nad vse j krasne novosti modnega blaga: modne volne, llanele, Ibržtajne, sukno za možke in dijaške obleke, svile za bluze, salonske preproge, zavese, odeje, šivane kuverle (Steppdecken), žime; volne in perje za postelje itd. PERILO za opreme nevesti, kakor tudi za hotelc in restavracije, za zavode ild. itd. Kuinbersko, belgijsko in švkarsko platno, foomfoii/evine, chiffon, ero- ton, naini/iii prti, serviette, l>ri- • salke, žepni robci po tvorniskili cciiaih. Cene stalne. Postrežba poštena. P. n. Dovoljujem se Vas prositi, da nas o potrebi počastite a VaUm cenj. obiskom in si ogledate vse naše novosti, ali pablagovolite na- ročiti vsorce kateregakoli blaga, koje Vam poUjemo radovoljno franko na dom, da se prepriiate o naši zares bogati zalogi in iz- beri, ki se lahko meri s vsako, tudi najmodernejšo te stroke, naj si bo v cenah kakor tndi v izbornosti blaga. Nadejaje se blägohotnega npo- Uevanja nale prohije, biljeUm s spoštovanjem T. Hribar. '¦I ¦I^M ^ fti i^i dill m* * ¦ _^_ __* *. % Konhurenca izhlpena Blago vedno sueže Loterijsko številke. 22. seplembra. Dunaj......67 80 40 45 56 Gradec......44 34 31 66 71 Fani Drašcek, zalog-a šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hi. St. 2. Prodaja stroje tudi na teden- ske ali mesečne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti. Priporoča se slav. občinstvu. Na produj je pod vipavskim Sv. Križom lepa, z vsem preskrb- ljena kmetija, obsežna za veleposestvo. Natančneje se izve pri g. I\. 3[nkaroviču na Sv. Gori pri Gorici. Pekarija se oddd v najem v Biljani. Proda se do 30 K kraha na dan. Več pove naše opravništvo. Peter Sherbic, Eopica, Diva Com h. it. 13 (nasprotl zaloge vina gg. bratov Bolaffijo) PriporoCa svojo zalogo edino le marcnoga piva iz prvo domaee pivovarne g. Auer- jevih dedicev v .Ljubljani v sodih in pastariziranega v steklenicah. Stanovanje s 1. nov. 1.1. u Bosposhi ulici IS. Več pove naše upravništvo. Zavod u slikanje na sin, EDV ARD STUHL, Gradec, Annenstrasse No. 39. i/iU'liijc slikana okna. za eerkve in hiše v raznih slogih. rOllpiblli! ; Cl0J0 V prijetno d <. lii.< ; sini lirmo za thin*. . okna ' p. Edvaida S 1 uh 1 iz | Gradtii v vsak> oziru pripoioöili \> tuknjšni j vani gcsp. ^ tulil pri- ' skrKI Asa I; rvana o- *n v s\.)ii no zado- voljnost in zelo po pri- inerni ccni. -v:i ;n.;,js1< iicatlvšt. iiire/u pri (»orici, | : 19. dti. mini 1900. Jos- Kosovel, kurat. ospcd Edvard Stuchl, iiirietni slikar za cer- kvona ikna iz Gradca, postavil jo v tukajšnji župnijski ccrkvi sv. Iva- na Ju-stnika pet v res- .ic) lopih oken. Barve s ¦ , rav lepo vjemajo in so tudi sville. Ker tuli cena oknom ni previsoka, leliko ime- ^^^~^~"™"^^"^~ novaiu'tra gospodatoploi j priporočam vsein cerkvenini oskrbništvom, ko bi ' prilika donesla za slikana okna napravljali. V Čepovanu, due 25. septoinbra 15)01. J. Rejec, župnik. Uljudno so priporočam Ed. Stuhl. Pri naročitvi 10. žepnih ur se pošlje 1 gratis. ! Najnovejša iznajdlia novep stoletja. Samo 2 gld. 55 kr velja ravnokar iznnjdenn nikel rcm. /epna ura /. znamko System-Roskopf Pat, ki teče 36 ur, z miiuitniin kaz;ilom, bliščeča, lepain natancno idoča s3- letno garancijo. (Elcg. urna verižica in 5 nakitov se zastonj pridene). Ako ura nc ugaja, se denar vine in je vsak rizik izključen. Pošilja se le proti povzetju, ali naproj poslanemu denarju : M. J. Holzer's Wwe Marie Hol/er Vhr