PORABJE 
STR. 4 


ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM 

Monošter, 4. januara 2007 • Leto XVII, št. 1 

Marija Kozar Mukič, Francek Mukič – nagrajenca 

KAR SMO DOBILI OD STARŠEV, ŽELIMO PRENESTI NA MLADI ROD 

Ne zgodi se ravno pogosto, da bi zakonca naenkrat dobila visoko državno priznanje za svoje delo. Ker je vse, kot radi rečemo, »enkrat prvič«, se je zgodilo 
19. decembra, ko sta Marija Kozar Mukič in soprog Francek Mukič ob dnevu manjšin iz rok predsednika vlade Ferenca Gyurcsánya prejela Manjšinsko priznanje. Predlagala ju je Državna slovenska samouprava, slovesnosti v parlamentu pa so se udeležili najuglednejši politiki, med njimi tudi predsednik države László Sólyom. Če je »presenečenje«, da sta zakonca Marija in Francek Mukič prejela priznanje naenkrat, ne more biti presenečenje, da sta ga prejela. Lahko bi rekel drugače, da sta priznanje dobila šele zdaj in ne mnogo prej. Dan manjšin je nastal leta 1995 na pobudo tedanjega predsednika države dr. Árpáda Göncza, politika in humanista, ki je tenkočutno prisluhnil tudi manjšinam. Glede na dejstvo, da je v državi trinajst uradno priznanih manjšin, ki predstavljajo prek 10 odstotkov prebivalcev, ima dan manjšin tudi velik simbolični pomen. Marijo Kozar Mukič poznamo kot prizadevno etnologinjo v sombotelskem muzeju Savaria, organizatorico narodnostnih prireditev v Slovenskem društvu, avtorico številnih strokovnih člankov, v utemeljitev so napisali, da jih je objavila prek 200, avtorico pomembnih knjig, urednico publikacij, sodelavko Porabja, slovenskih oddaj Radia Monošter in vem, da sem marsikaj izpustil. Ravno zaradi velikega števila del se bom dotaknil treh, in sicer skupne knjige s Francekom Slovensko Porabje, Etnološkega slovarja Slovencev na Madžarskem in Etnologije Slovencev na Madžarskem. S knjigo Slovensko Porabje - drobno po obsegu in za leto 1982 v slovenskem prostoru izjemno bogato vsebino sta Marija in Francek Mukič prvič nastopila v javnosti; Francek s povestjo Poteptani češnjevi cvetovi, medtem ko je Marija predstavila Slovensko Porabje v besedi in na fotografijah. Etnološki slovar Slovencev na Madžarskem je izšel leta 1996. Na predstavitvi v Ljubljani je dr. Slavko Kremenšek, ki je tudi avtor predgovora, poudaril ob 

izjemnem znanstvenem pomenu še, da tákega dela še nima Slovenija, da šele potekajo priprave za Slovar etnologije Slovencev. Dr. Imre Gráfik je v Uvod tudi napisal: »Dvojezična izdaja poudarja pomen knjige tudi z več vidikov. Preko narečnih izrazov, ki so prisotni tako v slovenskem kot madžarskem besedilu, opravlja tudi delno vlogo določenega posebnega narečnega slovarja.« Naslednje leto 
– 1997 – je pod uredništvom Marije Kozar Mukič izšel prvi zvezek zbirke Etnologija Slovencev na Madžarskem. Doslej je izšlo pet zvezkov, v katerih so številni in pomembni teksti, ki iz različnih zornih kotov, v slovenskem in madžarskem jeziku, obravnavajo Slovence na Madžarskem. S tem še zdaleč nisem naštel vseh knjig Marije Kozar Mukič. Verjetno bi sama zelo visoko uvrstila knjige o Gornjem Seniku, nemara drobno, zgolj po obsegu, publikacijo o Dolnjem Seniku ali (1984) Slovensko Porabje iz Etnološke topografije slovenskega etničnega ozemlja - 20. stoletje (1984). 
Ob »klasičnem« novinarskem in uredniškem delu pa tudi razreševanju materialno tehničnih zagat na začetku (in še zdaj) delovanja prve samostojne slovenske radijske postaje na Madžarskem – Radia Monošter (še prej pa pri dnevniku Vas Népe in slovenskih oddajah iz studia madžarskega radia v Győru), se Francek Mukič posveča po moji – nestrokovni – razvrstitvi trem zvrstem znanstvenega in umetniškega ustvarjanja. Mislim na Madžarsko – slovenski frazeološki slovar (1992), Füčkaj, füčkaj, fantiček moj (2001 in 2003) – Sto ljudskih pesmi iz Porabja (in še enkrat sto). Gradivo za knjigi sta zbrala skupaj s sinom Dušanom, in roman Garaboncijaš (Črnošolec), ki je izšel leta 2005. Madžarsko – slovenski frazeološki slovar vsebuje 22 tisoč enot, v delu so zajeti tudi najpogostejši jezikovni klišeji iz vsakdanjega življenja in še reki in rekla ter pregovori. Delo, ki je začelo nastajati pred resnejšo uporabo računalnika v te namene, kar pomeni zelo dosti truda, ima veliko uporabno vrednost. Enako kot obsežna Slovenska slovnica (1997). »Porabsko-knjižnoslovensko-madžarski slovar avtorja Franceka Mukiča orje ledino v slovenskem slovaropisju. S svojimi koreninami je zraščen s porabskim gornjeseniškim govorom, za knjižno slovenščino izšolan tudi na ljubljanski univerzi in strokovno trden v vseh funkcijskih zvrsteh madžarščine«, je obsežno delo z letnico 2005 ocenila dr. Zinka Zorko. Francek Mukič rad raztegne meh in na harmoniko zaigra porabsko ljudsko pesem. Rezultat privrženosti sta pesmarici s teksti in notnim zapisom, pri katerih je sodeloval tudi sin Dušan, ki očeta ob, žal, redkih nastopih spremlja na kitari. Če sta za slovarsko in slovnično delo nujno znanje in delavnost; za ljudsko glasbo talent, je bilo za pisanje prvega porabskega romana Garaboncijaš – Črnošolec (2005) potrebno našteto in – vsaj – še toliko neopredmeteno »danega«. Nagrajencema iskrene čestitke; priznanje naj bo vzpodbuda na poti do novih rezultatov in del! 
Ernest Ružič Foto: Géza Doma 
2 


PRO CULTURA MINORITATUM HUNGARIAE ZA PORABSKO 


SLOVENKO IZ BUDIMPEŠTE 

Inštitut za madžarsko kulturo (Magyar Művelődési Intézet) je 17. decembra že drügo leto pripravo narodnostni gala program v gledališči Budai Vigadó ob dnevi manjšin na Vogrskom (18. december). Cilj toga velkoga svetka je, ka inštitut tü prizna dugoletno 
delo manjšinskij aktivistov, steri se v svojom življenji dosta tröjdijo za tau, naj kulturne vrejdnosti svoje manjšine vsebola ohranijo. Vse trinajst manjšin na Vogrskom je dobilo priliko vöodebrati človeka ali skupino za tau. Priznanje Pro cultura minoritatum Hungariae je letos dobilo osem aktivistov, med njimi upokojena sekretarka Zveze Slovencev na Madžarskem v Budimpešti, članica predsedstva Zveze, predsednica Drüštva Slovencov v Budimpešti Irena Pavlič, ki go je predlagala Slovenska zveza. Odlikovance pa publiko, med njimi cenjene politike, funkcionare je najprvin pozdravila glavna direktorca inštituta Borbáth Erika, stera je s svojim kolegom prejkdala spominske plakete vsejm odlikovancem. Glavna pokroviteljica narodnostne gale dr. Szili Katalin, predsednica Parlamenta, je skromno, prijazno, s praustimi, pa döjn s toplimi rečami gučala o pomembnosti svetka manjšin Inštituta za madžarsko kulturo, steroga svojga. Irena Pavlič, Porabska Slovenka v Budimpešti, s svojim tröjdom, s svojo velko, potrpežljivo aktivnostjo najvekšo poslanstvo opravla s tejm, ka gora pomaga držati slovenstvo v Budimpešti. Za Slovence ostati v Budimpešti je nika vcejlak drügo, milijonkrat bola težko delo kak v Porabji. Zatau je njeno delo že večkrat bilau priznano. Slovenska zveza ji je podelila priznanje „Za Porabje” najprvo leto, l. 1994., gda ga je ustanovila. 2000. leta sta pa z že pokojno Ireno Barber dobili prvi med Porabskimi Slovenci priznanje „Za manjšine”, ki ga je ustanovila vogrska vlada. 
Letos je leko prejkvzela priznanja Urada R Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Ne pozna pa lepšoga pa vekšoga priznanja svojga dela, kak gda dosta Slovencov pride vküper na programe drüštva, stere pripravla s pomočtjauv predsedstva pa drügi členov drüštva, gde se dobro porazmejo pa čütijo. Želja Irene Pavlič je, naj se prejk novin šče tü leko zahvali vsejm lidam za pomauč, ka je od gdasvejta do gnesden dobila, posaba se zahvali Slovenski zvezi, ka etak tü ceni njeno delo. 

Klara Fodor 
od prvoga minuta pomaga. Posebna njena želja je med drügimi tau tü, naj manjšine na Vogrskom leko majo svoje poslance v parlamenti. Tau je tü priznala, ka kelko deje vlada (kormány) za manjšine na Vogrskom, telko leko čaka od drügi rosagov, ka do se trüdili 
za v manjšini živeče Vaugre. Publika, stera se je v velkom števili zbrala, je trno dobro vzela vse programe od kulturni skupin 13 manjšin. Bolgari, Romi, Grki, Hrvati, Poljaki, Nemci, Armenci, Romuni, Rusini, Ukrajinci, Srbi, Slovaki pa Slovenci so s pihalno godbo, folkloro, zborom, recitatorji, ansambli, ljudskimi pevci, pevkami skur v tri vörnom programi predstavili bogastvo manjšinske kulture na Vogrskom. Posebno nam je klepalo srcé, ešče bola števanovskim ženskam, gda so s svojo mentorico Marijo Rituper s trejmi pesmimi nota pokazale falaček kulture Porabski Slovencov. Namen Slovenske zveze je bio, naj odlikovanko Ireno Pavlič pozdravlajo s svojim programom tiste ženske, stere je zvekšoma ške ona včila na šauli, gde je skur dvajsti lejt opravlala svojo poslanstvo. Porabska Slovenka Irena Pavlič je včiti začnila že 1955. leta, vcejlak do 1972. leta v ednoj šauli, v Števanovci. Ona je že kak mlada lerenca rano gora spoznala, ka deco zvöjn šolé fejs brigajo slovenske pesmi, plesi pa indašnje šege. Tau tü brž gora spoznala, ka zvöjn mlajšov najbola stariše mora pridobiti, vej so pa tistoga časa mlajši fejs nota bili primleni pri paverskom deli. S tejm, ka so go stariške v vesi fejs poštöjvali, so gora gledali na njau pa ka so mlajši z veseldjom delali, je ona sama tü z velko-velko volauv pa tröjdom včila slovenske pesmi pa plese. Sama se je mogla brigati za vse potrejbnosti dela, vej pa šče nišne slovenske organizacije nej bilau. Njena živlenjska paut go je za sedemnajset lejt odpelala iz Porabja v Budimpešto, gde je 
za slovenstvo tadale delala kak slovenska referentka pri Zvezi južnih Slovanov. S tejm je dobila dosta vekšo možnost zatau, naj vsebola leko pomaga gora držati porabsko kulturo, naj vseveč lidi poveže s skupinami, z drüštvi v matičnom rosagi, šče v Jugoslaviji. Pa tau té, gda so Porabski Slovenci nej meli nišne svoje organizacije, nej zveze, nej samouprav, nej drüštev, samo par kulturni skupin. Pomagala je seničkomi zbori, sakalauvski folkori, ansambli in ženskomi kvarteti Lacija Korpiča pa senički folklori. Mnaugokrat je vküper spravlala starejše ženske za spejvanje indašnji domanji pesmi za gor djemat, največkrat v svoji rojstni vesi, v Slovenskoj vesi. Sledkar, 1990. leta, gda so Porabski Slovenci z njauv vred ustanovili svojo prvo samostojno organizajo, je gratala sekretarka Zveze v Budimpešti pa je ustanovila slovensko drüštvo za taum živeče Slovence, stero že šestnajsto leto vodi kak predsednica. Buma si leko kalap zdignemo pred njauv, ka vse svojo močtjauv že drügo desetletja se tröjdi vküper spravlati v cejlom varaši raztraušeno živeče Slovence pa njim vse baugše, lepše pa zanimive programe 
pripravla s svojimi pomaučniki. Vse porabske kulturne skupine ZS pa mnaugo skupin iz Slovenije je pozvani od leta do leta v Budimpešto. Zvöjn kulturni programov pripravla likovne razstave, literarna srečanja s slovenskimi pisatelji, slovenske meše, prauške, piknike, izlete. Velko brigo ma zatau tü, naj njijvi Slovenci s svojimi držinami tü vsebola leko spoznavajo naravne, zgodovinske pa kulturne lepote matične države pa se povežejo s taum živečimi Slovenci. Zdaj vküper napelavajo ljudske pevke, harmonikara pa že majo 



Porabje, 4. januara 2007 

3 




»UPRAVIČITI ZAUPANJE TISTIH, 
KI SO TE PREDLAGALI« 


Ob dnevu manjšin, 18. decembru, je skupščina Železne županije že tradicionalno podelila priznanja pripadnikom slovenske, hrvaške, nemške in romske manjšine. Lansko
letna prireditev je potekala 
17. decembra v Petrovem selu, priznanja je podelil podpredsednik županijske skupščine. Od Porabskih Slovencev ga je letos prejela Marijana Sukič. To je bila tudi priložnost, da z glavno urednico časopisa Porabje poklepetamo tudi o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti narodnostnega tednika. »Verjetno je to priznanje človeku za dosedanje delo. Obstajajo tudi organizacije, ki so pozorne na to, če si dolga leta aktiven tudi izven tistega, kar je tvoje delo oziroma so tvoje obveznosti na delovnem mestu,« je o tem, kaj ji pomeni priznanje, ki ga je prejela od železnožupanijske skupščine, povedala Marijana Sukič. Za priznanje sta jo predlagali dve organizaciji, in sicer Zveza Slovencev na Madžarskem in sombotelsko slovensko društvo Avgust Pavel, »tako da sem hvaležna obema organizacijama,« je dejala urednica Porabja in dodala: »Seveda pa mi to pomeni tudi vzpodbudo za delo vnaprej, saj ko dobiš neko odlikovanje, imaš 
zmeraj občutek, da si še dolžan nekaj narediti za to, da res upravičiš zaupanje tistih ljudi, ki so te predlagali.« In kako je bila nagrajenka zadovoljna z letom 2006? Kakšno inventuro so lahko tokrat naredili Porabski Slovenci ? »Mislim, da v letošnjem letu ni bilo kakšnih večjih pretresov.« Izpostavila je delo madžarskoslovenske mešane manjšinske komisije, saj je bil po njenem mnenju to najbolj uspešen tovrstni sestanek doslej. »Nekaj se je vendarle premaknilo, seveda pa je vprašanje, kako bo naprej, glede na proračunski primanjkljaj in varčevalne ukrepe, ki jih je uvedla madžarska država.« Vsekakor je madžarska država v letu 2006 primaknila nekaj več denarja za Slovence na Madžarskem, tako za financiranje Radia Monošter, časopisa Porabje, kot recimo tudi za obnovo gornjeseniške osnovne šole. Kar se tiče časopisa Porabje, v letu 2006 ni bilo veliko novega. »Seveda smo nadaljevali s tedenskim izhajanjem, ki smo ga uvedli julija leta 
2005 in smo si prizadevali, da bi pridobili čim več naročnikov, kajti hkrati s tem ko smo postali tednik, smo bili prisiljeni uvesti naročnino,« je povedala glavna urednica časopisa. Trenutno tiskajo 1000 izvodov, časopis pa ima 700 naročnikov, kar je manj kot takrat, ko je bil še zastonj, »ampak po mojem je to kazalec tega, koliko ljudi želi imeti ta časopis, koliko je pravzaprav tistih bralcev, ki ga tudi prebira.« Kljub finančnim težavam, s katerimi se ubada Madžarska, in ki vplivajo tudi na financiranje manjšinskih inštitucij, pri Porabju upajo, da bodo lahko nadaljevali s kvantitativno in kakovostno rastjo narodnostnega tednika: »Vsekakor si želimo, da bi zaposlili novo, mlado delovno silo, predvsem izmed tistih, ki sedaj študirajo v Ljubljani, 

Den starcov 

Na Dolenjom Seniki je že več let navada, ka okoli božiča samouprava pozove starce na eden popoldan, da bi skupaj praznovali den starcov. Lani je bilau tau srečanje organizirano 10. decembra. V nedelo, po sveti meši, se je napuno kulturni dom. Povabljeni so bili tisti starci, ki so dopolnili 65 lejt. Prišlo jij je okoli 40, na žalost so bili takši, ki so zavolo slaboga zdravja nej mogli pridti. Njim je samouprava darilo odnesla domou. Program se je začno v 12. vöri. Naš nouvi župan Zsolt Monek je s toplimi rečami pozdravo navzoče, in je povedo, kak je lepou, 

če človek zadobi visike lejta in eške zdrave vcuj. Kakšen dober občutek je, ka se leko srečajo in si malo pogučavajo o mladi lejtaj. In še tou, ka nam mladim leko peldo kažejo, kak z delom tak z ljubeznostjov. Potem je stopila na oder slovenska pevska skupina iz Monoštra. Ženske so spejvale slovenske in madžarske pesmi. Mlada deklina z vesi je pa prebrala lejpo pesmico v nemškom geziki. Pozvana je bila mlada skupina iz Slovenije. Prišli so iz Kuzme, zaigrali so veselo zgodbico. Na zadnje so pevke eške zapele sploj lejpo pesem, ka je segala do srca. Starci so bili zadovoljni, in so njim fejst-fejst ploskali. Potem je vsakši dobiu kosilo in pijačo, kelko je mogo spiti. Pred telejrom je vsakši emo papirnatno rožo položeno, in to je vsakši leko odneso s seboj domou za spomin. Hvala Slovenski zvezi, da je pomagala organizirati kulturni program! 
Marija Čato 
in ko bo ta pogoj izpolnjen, si želimo preiti vsaj na 12 strani, saj že zdaj vidimo, da nam velikokrat zmanjkuje prostora v časopisu. Dogodkov je vedno več in vsi tisti, ki so aktivni na manjšinskem področju, in če se karkoli dogaja, bi radi, da bi bili v časopisu. Tako nam velikokrat za kakšne politične teme ali bolj tehtne serije zmanjkuje prostora, zato bi radi vsaj na 12 straneh izdajali ta časopis,« pravi Marijana Sukič, ki se zaveda, da tudi zaradi finančnih razlogov ta želja najbrž še ne bo uresničljiva v letu 2007, »saj bomo najverjetneje bili težke bitke za proračun časopisa«. Brez pomoči Slovenije pa tako ali tako ne bo šlo, vendar ne bi radi razmerja 60 proti 40 odstotkov postavili na glavo, saj madžarska država za časopis zdaj vendarle zagotavlja določena sredstva, in to raven pomoči bo potrebno obdržati oziroma bo potrebno storiti vse, da se podpora madžarske države ne bi zmanjšala. 
Silva Eöry Foto: Tímea Horváth 

Porabje, 4. januara 2007 

4 




Štirideset lejt ojdi v Porabje 


Novinara Ernesta Ružiča (eR) našim bralcom nej trbej ejkstra notrapokazati. Osebno ga srečüvlejo na skurok vsej programaj v Porabji, v Somboteli, večkrat gorzišče Slovence v Budimpešti, v Mosonmagyaróvári tö. Njegve članke vse od začetka leko štete v naši novinaj, v Slovenskom kalendari, za lanski božični knjižni dar ste pa dobili njegve knjige »Pesem Črnih mlak«. Dapa tau bi si gvüšno malo lidi mislilo o njem, ka že skurok 40 lejt ojdi v Porabje. 

»V Porabje sam odprvin prišo leta 1967. Moj pokojni kolega Jože Šabjan je te že parkrat biu tü. Ka bi se nej sam vozo, me je vcüjpozvo. Šla sva v Števanovce na šaulo, tam je te včila Irena Pavlič. Vsakši mladi novinar misli, ka mora odkriti Ameriko. Ges sam nej napiso kakšno poročilo o Porabskij Slovencaj, liki sam napravo reportažo za prvi program Radia Slovenija. 25 minut duga nedeljska reportaža je bila objavljena, sicer nej 
67. leta, liki sprtolejt 68. leta. Tau je biu začetek in od tistoga časa sva s pokojnim Šabjanom redno ojdla v Porabje.« 
Ernest pravi, ka sta ledino nej onadva orala, ka bi se 
o Porabskij Slovencaj več čülo pa štelo v Sloveniji, liki Dragan Flisar, steri je že pred njima od časa do časa kaj naredo iz Porabja. Onadva sta pa redno objavlala prispevke v lokalni medijaj, poleg toga pa eške v državni novinaj tö. Tistoga ipa je delo melo vsakši pondejlek eno cejlo stran za Slovence, steri živijo v Avstriji, na Talanjskom pa na Vogrskom. Za tau stran je dugo piso Jože Šabjan, po tistin pa štiri ali pet lejt Ernest tö, steri pravi, ka je v tisti časaj dosta več bilau 

o zamejskij Slovencaj v Deli kak zdaj. Pauleg dela za radio je Ernest Ružič dukši cajt delo za televizijo tö. Tistoga ipa, 


gda je delo na radiji v uredništvi za Slovence po svejti, so iskali urednika za televizijsko oddajo Hidak/Mostovi, za oddajo za Madžare v Sloveniji. Televizija Slovenija je mejla oddajo »Slovenci v zamejstvu«. Tau je biu pauvörni program vsakši mejsec gnauk. Vsakšo zamejstvo je melo po deset minut. Prispevke iz Porabja je pripravlo Ernest Ružič. 
»Od leta 1978 sam pa stalni sodelavec radijske oddaje Sotočje,« doda Ernest, »stera je bila 11. decembra 2006 ranč 28 lejt stara. Že od inda najraj delam za radio. V uredništvi Sotočje, stero je v Maribori, mam proste roké, vse, ka pripravim, je objavljeno. Te oddaje poslüša v štiri rosagaj dosta več lidi, kak si mi tau mislimo.« 
Ernest Ružič je pa kašno leto pa pau opravlo delo dopisnika RTV Slovenija z Madžarske tö, gda je njegvo delo nej bilau samo tau, ka pripravi prispevke o Slovencaj na Vogorskom, liki 
o vsej dogodkaj na Madžarskom. Škoda, ka dvej televiziji (nej vogrska pa nej slovenska) nejmata interesa, ka bi meli dopisnika v sausednom rosagi, zatok ka Vaugri trno malo poznajo Slovenijo pa naaupek tö. Na pitanje, gda je bilau baukše ali ležej delati, pred štiridesetimi lejtami ali zdaj, se nasmeje: »Fejst je žmetno ali fejst léko pripraviti 
primerjavo (összehasonlítás). Pred štiridesetimi lejtami v Porabji nej bilau nikše organizacije. Nika drügoga je nej bilau kak gorenjeseniški pevski zbor Avgust Pavel, v Števanovcaj je pa vodo kulturne skupine profesor Karel Krajcar. Nika se je nej dalo zgučati po telefoni, ka ji je ranč nej bilau. Vse sogovornike smo si iskali osebno. Moram pa povedati, da so bili ljudje 
– kljub režimi – odprejti za pogovore. Nigdar sam nej prišo k pokojni Ireni Barber, ka bi me grdo poglednila ali ka bi se nej stejla z menov pogučavati. Povedala je pač tisto, ka je smejla povedati. Vsigdar smo se leko stavili pri Čabajijevih, pri Eriki Glanz, v šaulo smo tö leko šli, bili so kulturni dogodki, dalo se je priti do informacij. Več takšni mest je pa gratalo na začetki 80-i lejt, gde smo najšli informacije. V kulturnom daumi v Monoštri sta delala ti in Jože Hirnök, v muzeji Katarina Hirnök. Sicer ste nej bili neki uradni predstavniki Slovencev, dapa z vami se je dalo pogučavati. Čista drügo je pa zdaj, ka so slovenske organizacije, inštitucije, leko se pogučavamo po elektronski pošti, po mobilnom telefoni…« 
Manjšinska problematika Ernesta zanima širše in že od nekdaj: »Namé so začala zanimati manjšine v vsej štiri sosedni državaj. Odlična stvar so bila »Srečanja manjšin sosednjih držav. Na Madžarskem je bilo zadnje v Soproni, čista zadnje, petnajsto pa leta 1990 v Osijeku na Hrvaškom. Tak ka sem imeu vpogled v manjšinsko dogajanje v vsej sosednjij rosagaj. Sedaj se najdejo informacije o Slovencaj v sosednji rosagaj pri Slomaku.« 
O svoji obratni vlogi (informira Porabske Slovence 
o dogajanji v Sloveniji) pa pravi: »Za Porabje pišem z veseljem. Če bi piso zavolo pejnez v Porabje, gvüšno nej bi piso. Tou mi je nikak tak, kak mam zajtrk ali idem na kavo s pajdašom. Tomi, ka za Porabje ali za Slovenski koledar nika napišem, pravimo način živlenja. Tou je zamé neka sprostitev (felüdülés).« 

M. Sukič 

Porabje, 4. januara 2007 

5 





CEJLA VES JE FUŠAR GRATALA 

Prvin je lüstvo bola vküpdržalo, vküpojdlo med seuv kak zdaj. Najbola pa etašoga reda, v zimi. Nej samo zato, ka so vküper delali, liki zato tö, ka so malo dolaseli pa so pripovejdali. Gnesden je tau že rejdko. Tau mi je napamet prišlo, gda sam v Ot
kovcaj Kozaulino Mariško zagledno, ka so kukarco dolanosili s kaul. 
• 
Dosta kukarce ste dobili tau leto, je začnem spitavati. »Vejš, zato smo telko dobili, ka zagrajeni grünt mamo. Tau smo s sausedom vret naprajli. Cejla ograja je tristaupetdjezero forintov koštala, dapa ovak za volo divjačine ne mora grünta delati. Sreča, ka je tau na dvaujo šlau, etak smo te zato bole falejše vöprišli.« 

• 
Kak tau, ka ešče itak na kaulaj mate kukarco? 


»Na kaulaj zato mamo kukarco, ka smo slabi pa na pod ne ladamo gora nositi. Eden spletani draut smo gora djali pa na tauga smo kukarco zosipali. Etak je dobro, zato ka se lufta pa ne splesnivi. Nika smo zato gorazobešali, dapa tau je malo. Mi včasin na njivi löjpamo pa že tam gora na kaula zosipamo. Kaula notra v škedjenj postavimo pa cejlo zimau tü stojijo, dočas se kukarca ne dojde.« 
• Vi več ne lüpata tak kak gnauk svejta, ka doma v škednji? 
»Nej, zato ka sami več ne ladamo, te bi se pa nam notrasparilo. Zdaj že nikoga ne moreš pozvati. Prvin je 
od ednoga rama pet, šest lidi prišlo. Zdaj v cejloj krajini ne moreš telko vküppobrati.« 
• Prvin je zato veselo bilau, da so kukarco lüpali, nej? 
»Ja, pa te je ešče mladina bola vküper držala, nej kak zdaj. Popudneva smo sejali, večer smo pa kukarco lüpali. Malo smo se vküpspadašivali, gda smo popejvali, gda smo se z mactji mazali. Dekle, žene so tak vözbiksali, ka so vse črne bile. Dapa ranč tak ženske moške tö. Etak je te bola koražno bilau. Perece smo djeli, mošt smo pili, pa smo klajfe vöspravlali.« 
• Kak dugo ste pri ednom rami lüpali? 
»Lüstvo je tak kaulek sedme vöre vküpprišlo pa tak do paunauči smo zgotauvi
li. Drugi den smo pa te šli tadala. Moški so vezali pa so goraobešavali na paudi. Gnesden tau več ne moreš, ka nega lüstva. Mi smo pa že slabi, ne moremo gora na pod znosti.« 
• Ka te s tau kukarcov delali? 
»Vejpa tri svinje krmimo. Edno smo že zabodnili.« 
• Nej je bilau malo rano? 
»Nej, zato ka mi ne kadimo mesau, samo telko ka svečat nesemo. Drügo v zmrzovalnik sklademo. Če dja ne djejm okajeno, te drugi tü nej. Gda se zmrzovalnik sprazni, te zabodnemo drugoga pujcka. Enga pa tak zabademo, ka ga vnukom razdelimo.« 
• Velke pujceke mate? 
»Prvi je lejpi bijo, ta dva, ka ešče mamo, tejva sta nej tüčniva, bola tašiva meseniva.« 
• Tüčno tak nikoma nej trbej. 
»Dja rada tüčno djejm, zato ka tisto leko zgrazem. Prvin smo pa radi bili, če smo kaužo dobili pa smo go leko grizli. Nej kak zdaj vi mladi, ka tüčno mesau kraj kopate.« 
• Špejk grizt, je zobe zato tö trbelo, nej? 
»Dja zdaj več ne morem grizti, zato ka samo dva zoba mam. Prvin, gda sam ešče mlada bila, ešče oreje sam z zobami trla.« 
• Krave ešče mate? 
»Nej, vse smo dolazabuktivali. Če bi zdaj moj oča nazaj prišo, gvüšno bi me v glavau vdaro. Meni je vsigdar tak pravo: Dejte, kelko verig dje v štali, telko krav drži, te ’š leko živo. Zdaj smo mi taši, kak so prvin prajli, ka fušarge. Tau so tistim prajli, šteri so nej meli krave. Zdaj je cejla ves fušar, pa se tau vidi na cejloj vesi. Vse smo notrazaraščeni. Telko ešče zato kosimo, ka naj kučo grmauvdje notra ne zraste. Ovak je pa grünt nika nej vrejden. Prvin je zato nej tak bilau. Telko smo zato vsigdar pripauvali, ka je za krüj dojšlo, za sejanje dojšlo pa ešče mári tü dojšlo. Djeseni na mlin, pa sprtulejt pa na mlin, s toga je držina živela.« 
• Kama ste vozili na mlin? 
»Na Rönök smo vozili v Wagner mlin ali pa na Hodoš. Eden mau smo štiri mejtre žita pa štiri mejtre pšenice pelali. Tau je eden den pa nauč dolazmleu.« 
• Kak ste se odlaučili, v šteri mlin te pelali? 
»Vejš, kak je tau. Šteroma se pop vidi, šteroma pa tjöjarca. Te gda smo na mlin pelali sildje, te sam dja rada bila, zato ka mi te nej trbelo v šaulo titi. Dja sam tü gora na kaula vsela pa smo se pelali na mlin. Tam smo krave notra v štalo privezali pa smo te čakali, naj se sildje dolasamele. Doma smo te s te mele pekli perece, kröj, pogače, črne pogače. Tau je te tak šlau eden čas, na pa te potistim se je tak vrag skazo. Dja sam probala tisti svejt tö, gda je nej bilau krüja. Tau Baug ne daj nikoma nej.« 
• Kakše tanače bi vi dali mladini, ka ste vi že dosta vse vidli pa doživeli? 
»Mladina tau rejč ne pozna, ka šparati. Mi smo dosta mogli šparati pa smo se navčili. Zdaj vse fele vküppotjipüvajo, če trbej ali nej. Dja bi samo telko prajla, naj mislijo na drügi den tü, zato ka zranja tü baude.« 

Karel Holec 



Porabje, 4. januara 2007 

6 

 Živlenjske zgodbe (4) 



»VSE, KA SMO NA VERSTVI MELI, SO NAM 
VKRAJ VZELI« 

»Veseli smo bili, ka se je starišom zošikalo srečno taprejk priti v Austrijo, od tam pa tanazaj v Meriko, liki našo preganjanje se je pá začnilo. V straji smo živeli, ka smo nej znali, ka nas čaka. Tau smo vedli, ka s tauga, ka so starištje na črno taprejk granice šli, nika dobroga vö ne pride. Tak je bilau. En tjeden po tistim, ka so starištje odskočili, so z enim džipom prišli po nas avoške, so nas notranaklali z dekličnov vred pa so nas odpelali v Varaš na vöposlüšanje. Dja sam se trno postrašila, najbole sam se bodjala za deklične volo, ona je kumaj dvej leta stara bila. Moja tašča je včasin letejla v ves k prejdnjomi, naj nikak pomaga, ka dejte nazaj dajo. Vej pa ona njej je babá pa de pri njej v dobrom mesti. Največ je doktor Frühwald pomago, ka je eno pismo napiso prejdnjomi avoši, ka sam dja prej nej zdrava pa deklično nemo mogla opravlati. Na pa te se je te prejdjen smilüvo pa so deklično domau dali. Te sam se zato malo zmirila, ka sam znala, ka je dejte v dobri rokaj. Naja z možaum so pa po tistim v Somboteu pelali pa so naja vsikši den dvakrat vöposlüšali. Miva sva samo tau gunčala, ka sva od toga, ka starištje ščejo naredti, nika nej znala. Tak sva pravla, ka smo meli dosta pokošenoga, ka je lejpo vrejmen bilau. Miva sva z možaum vküpspravlat šla, mati pa oča bi pa mogla s konjami za nama priti, ka bi naklajali pa bi domau vozili. Čakala sva je, ka pridejo, pa je nej bilau. Pa te so nama lücki lidgé prajli, ka je nauvoga. Obadva sva po ednoj noti gunčala, tau je sreča bila, zatok so nika nej mogli iz naja vzeti. Tri mejsece so nas tam držali, bíli so nas zato nej, liki dosta glada smo vöprestali. Liki najšla se je edna dobra düša, stera je vsikši večer pau kila krüja notra na dvera sünila. Baug naj njej vsigdar dobro da, če je živoča ali je že mrtva. Gda so vidli, ka nika ne morejo z nama naredti, te so naja domau pistili. Naš daum so vödali zarende ednoj ciganjskoj familiji. Ka je v rami bilau, tau so oni nücali. Tak smo zopojdli, kak steroma rami dolapogorijo. Dva konja, govedo, svinje, vse so taodgnali, taodpelali. Gda sva domau prišla, tak sva v dvaura stala kak dva kaudiša, brezi vsega. Ciganji so nama pravli, ka se zdaj oni tü držijo, tau je zdaj njini ram. Nej samo, ka so nam daum vkraj vzeli, liki vse, ka je pri verstvi bilau (en par konjov, tri krave, dva bika). Pa ešče cejli grünt pa deset plügov goštjé. Tak ka so nas vcejlak nanikoj djali. Telko sreče sva mejla, ka nas je moža mati k sebi vzela, ka smo meli strejo više glave pa postelo, gdej smo si leko dola legli. Dekličina je že tak tam bila. Ranč več ne vejm, tjelko prošenj (kérvény) smo poslali vsenakraje, naj nam bar ram nazaj dajo. 1953. leta, gda so že redeči nej takšo mauč meli, smo ram nazaj dobili, liki nika drugo nej. Kak je pa ram vövido zvüna pa znautra, tau je nej za gledat bilau. Steri so se notra držali, so vse nanikoj spravili. Dja sam edno leto delat ojdla v Varaš v Szociális Otthon (Dom duševno prizadetih), ka sam tam prislüžila, iz tisti pejnez smo ižo malo vred vzeli, ka smo se leko držali v njej. Te čas je strašen bijo za nas. Za naša mlada lejta, gda bi leko veselo živali, smo mogli takši žmeten križ nositi.« 
(se nadaljuje) 

Ema Sukič 




IGRA – PLES – KONCERT 


ka ništerni so mogli zvüna ostati. V cerkvi je bilau dosta dosta mlajšov. V vesi živi 143 lidi, cerkev sv. Martina je župnijska cerkev. K tej cerkvi sliši eške 23 vesnic, vsevküper 2120 lidi. V cerkvenom pevskom zbori ji spejva 43, od toga 18 moškov. Ženske so zvekšoga 16-20 lejt stare dekline. Mladi glasovi so se trnok lepau čüli v cerkvi svetoga Martina v Somboteli. Spejvali so pri meši tö, štero sta slüžila vküper madžarski in sloven-ski dühovnik. Po meši niške nej odišo domau. S Slovenci in Hrvati so vküper poslüšali 
božični koncert sombotelski Madžari tö. Po osmi božični pesmaj so zaspejvali eške „himno svetoga Martina”. Gledališče in koncert je podprl tudi Javni sklad za narodne in etnične in manjšine v Budimpešti. 

-mkm-
Decembra 2006 so Slovenci 
v Somboteu pozvali gledališko držino Nindrik-indrik iz 

Monoštra, otroško folklorno skupino nižjih razredov z Gornjega Senika in pevski zbor cerkve svetoga Martina iz Podzemlja pri Metliki v Beli krajini (Slovenija). „Male bojne” so vözraščeni gledali. „Male plesce” pa mlajši tö, ka tisti den je prišo v Somboteu Miklauž. Dober 

Miklauž, z dugo bejlo brado je 
dare talo sombotelskim pa siničkim mlajšom. Gnauk pa se 

je prikazo Miklauž z lancom pa krpačom tö, šteri je dekle pa ženske naganjo. Sombotelski Slovenci so lansko leto v Belo krajino ojdli na prauško. V maloj vesi Podzemelj (štera se je inda zvala Sveti Martin), v maloj cerkvi svetoga Martina so bili pri meši. Cerkev je tak puna bila, 


7 




BOŽIČNI KONCERT V BUDIMPEŠTI 

V Budimpešti pri Slovenskom gostovanje pevski zbor Pavlodruštvi vsakšo leto decembra ve hiše z avstrijske Štajerske. mamo božični koncert pa (Mi smo tam bili lani juliuša, koncert slovenski ljudski pes-gda smo bili v Sloveniji. Šli 

Zbor Pavlove hiše pri Slovencih v Budimpešti 

mi. Tak je bilau lani decemb-smo prejk meje pri Radgoni ra tö. in smo šli v Potrno/Laafeld V soboto, 9. decembra, smo se pogledat Pavlovo hišo, gde so zbrali člani društva pa drugi par lejt živali starši pa družigostje. Te je k nam prišo na na Avgusta Pavla. Te smo se spoznali z zborom in smo je pozvali k nam v Budimpešto.) Zbor Pavlove hiše vodi Bruno Petrischek z Dunaja. Naša gostja je bila podpredsednica Kulturnega društva člen 
7. Suzana Weitlaner tö. Ona je predstavila Pavlovo hišo, delo tega kulturnega centra in društva. Notri je pokazala knjige, ka so je oni vödali pa CD plošče. Knjige pa CD-je smo dobili za darilo. Zbor je najprvin popejvo slovenske ljudske pesmi, potejm adventske in na koncu božične pesmi. Vsi smo skupaj spejvali Sveto noč, blajženo noč... Sploj lepau je bilau, čüdovito so spejvali. Tak smo zdaj vküper svetili advent pa naprej božič. Meli smo goste z Veleposlaništva RS v Budimpešti tö, veleposlanika Ladislava Lipiča pa vojaškoga atašeja Ljubomira Dražnika. V nedelo smo gostom notri Na prijatelskom večeri smo pokazali najvekše znamenise tö dobro meli, želejli smo si tosti Budimpešte, Parlament, lejpe božične svetke pa srečno baziliko sv. Štefana, Grad, Trg 


Eden tau publike 

nauvo leto, nazdravili smo na herojev. Gostje so bili zadotau, naj se šče večkrat sreča-volni pa dobro so se počütili mo, vküper odimo Slovenci iz pri nas. matične domovine pa Sloven-ci na Vogrskom. Irena Pavlič 
BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT 


ORKESTRA SLOVENSKE VOJSKE 

16. decembra se je lepo na-ministrov za obrambo in Orkester Slovenske vojske 

polnila monoštrska gledališka dvorana. Na vabilo Veleposlaništva R Slovenije v Budimpešti in po zaslugi veleposlanika Ladislava Lipiča je gostoval med Porabskimi Slovenci orkester slovenske vojske, ki je s svojim zahtevnim programom navdušil gledalce. Med njimi je bilo tudi veliko Madžarov, recimo člani monoštrske pihalne godbe oz. profesorji glasbene šole v Monoštru. Goste je pozdravil generalni konzul R Slovenije v Monoštru Marko Sotlar, (njegova ustanova je poskrbela za organizacijo in tehnične zadeve) in na kratko predstavil orkester:»OrkesterSlovenske vojske je bil ustanovljen aprila 1996. Ustanovitelji 
načelnikov generalštabov tujih držav. 
Orkester sestavljajo predvsem diplomanti Akademije za glasbo v Ljubljani. Od skromnih začetkov je orkester prerasel v ansambel, ki ga poznajo v Sloveniji ter vabijo tudi na številne koncerte in festivale po Evropi. Več kot 45 nastopov v enajstih evropskih državah in več kot 1500 nastopov v Sloveniji v desetih letih delovanja je temelj za prepoznavnost Orkestra Slovenske vojske ter Slovenske vojske in države Slovenije, saj se ansambel predvsem v tujini predstavlja z deli domačih avtorjev z najrazličnejšimi slogovnimi predznaki, kar omogoča sodelovanje številnih domačih 
se lahko pohvali tudi z drugimi uspehi. Veliko je televizijskih in radijskih posnetkov z RTV Slovenija, precej oddaj pa je bilo pripravljenih tudi s tujimi radijskimi in televizijskimi hišami.« V Monoštru se je Orkester Slovenske vojske pod vodstvom dirigentke Andreje Šolar predstavil s sklopom skladb domačih in tujih avtorjev, na ta način je s praznično obarvanim programom dal svoj prispevek k božično-novoletnemu razpoloženju mesta Monošter in Porabskih Slovencev. 
Orkester pa je pripravil tudi prijetno presenečenje, kajti učencem gornjeseniške 

Tudi miš je tako kot bolha že dolgo redka gostja v 
naših stanovanjih. Kljub temu jo vsi poznamo, vsaj 
po imenu, saj nastopa, kot glavna junakinja, v številnih 
risankah, otroških pesmicah in pravljicah. Čeprav je škodljiva žival, saj nam izmika hrano, je slovenščina do nje zelo prizanesljiva. Še več! Z besedo miška ponavadi označimo ljubko, mlajšo žensko (o tisti računalniški na kaže izgubljati besed), mišek pa je srčkan, majhen otrok. Kdor ne reče nobene in je tudi sicer povsem neslišen, je tih kot miška, ki mora na svojih tatinskih pohodih resnično paziti, kako se giblje. Premočen do kože ali moker kot miš je eno in isto; tudi za preznojenega človeka rečemo, da se poti kot miš v kopi. Če ne moremo dodobra odpreti oči, gledamo kot miš iz moke. Miš ima drobne zobe, pa se vendar do prestole prejé: počasi in vztrajno se daleč pride. V cerkvi to ni mogoče, kajti v njej ni nobene hrane, zato: kdor ima komaj kaj, je reven kot cerkvena miš. Otroci se radi igrajo slepe miši, ko se to grejo odrasli, pa pomeni, da so neiskreni, da nekaj naklepajo, da, skratka, slepomišijo. Mišja luknja je poleg mišjega bivališča tudi majhno, neudobno stanovanje. Mišnica je past za miši, zatorej: kdor se počuti kot v mišnici, je v zelo neprijetnem položaju. Miške baje odnašajo otrokom mlečne zobke, otroci pa si jih privoščijo v izštevankah, na primer v 
Prispodobe o živalih 
MIŠ 

so želeli postaviti trdne in in tujih glasbenih poustvar-osnovne šole je podaril in
tejle: An ban pet podgan, štiri miši, v uh me piši, profesionalne temelje za jalcev, ki bogato znanje in štrumente, dva klarineta in vija vaja ven! 
izvajanje meddržavnih izkušnje delijo z mladimi bariton. 
protokolarnih sprejemov glasbeniki orkestra. M. Sukič 

Klarisa Jovanović 
Porabje, 4. januara 2007 

»Naj bo ta dan vsako leto v 
spomin na Jožeta Vilda« 

PETEK, 05.01.2007, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.25 NA SLEDI TIGROM, FRANC. DOK. ODD., 12.15 OSMI DAN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 OBZORJA DUHA, 13.45 DUHOVNI UTRIP, 14.00 HOWARD HUGHES -RESNIČNI LETALEC, AM. DOK. ODD., 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 MALI MOZART, RIS., 16.05 IZ POPOTNE TORBE: MIŠKE IN POLHI, 16.25 ŠTIRJE PROTI ZLODEJU, NEMŠ. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.40 EGIPT, ANG. DOK. SER., 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 ŽELEJČKI, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 KONCERT OB PODELITVI NOBELOVE NAGRADE ZA MIR 2006, 21.15 TURISTIKA: ČUDOVITA DEŽELA BRAZILIJA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 POLNOČNI KLUB, 0.05 EGIPT, PON., 0.55 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 1.50 KONCERT, PON., 3.10 INFOKANAL PETEK, 05.01.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 11.40 KAKO SEM VIDEL SVET IZPOD MIZE, IGR. NAN., 12.00 JASNO IN GLASNO, 12.55 SMUČARSKI TEKI SKI TOUR, 15.35 FLANDRIJSKI PES, BELG.-AM. FILM, 17.10 ZDAJ!, 17.35 MOSTOVI -HIDAK, 18.05 PESEM KAMNA, DOK. ODD., 18.35 ŠTUDENTSKA, 19.00 SEVER IN JUG, ANG. NAD., 20.00 ZGODBE LEGENDARNIH STVARI, FRANC. DOK. SER., 20.55 SLOVENSKI MAGAZIN: SLOVENCI V KANADI, 21.25 TURŠKI ČAJ, DOK. FELJTON, 21.55 MATTI, FINSKI FILM, 0.10 DOKLER NAJU NE ZBUDI ČLOVEŠKI GLAS, AVSTR. FILM, 1.45 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.10 INFOKANAL  
SOBOTA, 06.01.2007, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.45 POLNOČNI KLUB, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 DVOKOLESA JANEZA PUHA, 13.30 SLOVENSKI/PORABSKI UTRINKI, 13.55 PIRAMIDA, 15.00 KREOLSKI KRALJ, AM. FILM, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.25 SOŽITJA, 17.25 O ŽIVALIH, 18.05 KUHAM Z ZVEZDAMI, 18.40 POZABLJENI IGRAČI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 MI SE MAMO RADI, DOMAČA TV NAD., 20.30 HRI-BAR, 21.35 MALA SRBSKA SVETA GORA, DOK. ODD., 22.05 POROČILA, ŠPORT, VREME, 22.40 POD RUŠO, AM. NAD., 23.35 CORTO MALTESE V SIBIRIJI, FRANC. FILM, 1.10 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 1.50 HRI-BAR, 3.00 INFOKANAL SOBOTA, 06.01.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 8.25 SKOZI ČAS, 8.35 TURŠKI ČAJ, DOK. FELJTON, 9.10 SP V ALPSKEM SMUČANJU -ZLATA LISICA, 10.25 SP V ALPSKEM SMUČANJU, 11.25 SMUČARSKI TEKI SKI TOUR, 12.25 SP V ALPSKEM SMUČANJU -ZLATA LISICA, 13.25 SP V ALPSKEM SMUČANJU, 14.10 LP V ROKOMETU, AALBORG -KRIM MERCATOR, 15.45 SMUČARSKI TEKI SKI TOUR, 16.2 SMUČARSKI SKOKI NOVOLETNE TURNEJE, 18.00 ŠPORT, 20.00 KAJ ŽRE GILBERTA GRAPA?, AM. FILM, 22.00 TURISTIKA: NAJVEČJE PLAVAJOČE ZABAVIŠČE NA SVETU -LADJA FREEDOM, 22.40 ANDREJ ŠIFRER S PRIJATELJI, KONCERT, 0.45 DOKAZ, IRSKA NAD., 1.40 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.05 INFOKANAL  
NEDELJA, 07.01.2007, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽA, OTROŠKI PROGRAM, 8.40 UMKO, 9.30 KAKO SEM VIDEL SVET IZPOD MIZE: POLITIKA, IGR. NAN., 9.55 NEDELJSKA MAŠA, PRENOS IZ CIRKOVCEV, 11.00 IZVIR(N)I, 11.30 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 KONCERT OB PODELITVI NOBELOVE NAGRADE ZA MIR 2006, PON., 14.30 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA -VIKEND PAKET, 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 KRAVICA KATKA, RIS., 18.45 SNEŽINKEC FOLK, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 ČEZ PLANKE: PASJE LETO, 21.30 INTERVJU, 22.25 POROČILA, VREME, 22.40 LEPI MESEC MAJ, FRANC. FILM, 1.10 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 1.55 INFOKANAL NEDELJA, 07.01.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 8.00 HRI-BAR, 9.10 SP V ALPSKEM SMUČANJU - ZLATA LISICA, 10.25 SP V ALPSKEM SMUČANJU, 12.25 SP V ALPSKEM SMUČANJU - ZLATA LISICA, 13.25 SP V ALPSKEM SMUČANJU, 14.10 SMUČARSKI TEKI SKI TOUR, 16.25 SMUČARSKI SKOKI NOVOLETNE TURNEJE, 18.15 ROKOMET (M), PRIJATELJSKA TEKMA: SLOVENIJA - HRVAŠKA, 19.45 SKOZI ČAS, 20.00 V 80 ZAKLADIH OKOLI SVETA, ANG. DOK. SER., 21.00 FRASIER, AM. NAN., 21.20 Š - ŠPORTNA ODDAJA, 22.05 POKVARJENA DEKLETA, ANG. NAD., 22.55 UMETNOST GLASBE IN PLESA, 0.00 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 0.30 INFOKANAL  
PONEDELJEK, 08.01.2007, I. SPORED TVS 6.15 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.00 EGIPT, ANG. DOK. SER., 11.55 BEBA, JANKICA, ANGELCA, SPOMINSKA SKICA IGRALKE ANGELCE JANKO JENČIČEVE, DOK. PORTRET, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 ČEZ PLANKE: PASJE LETO, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 TELEBAJSKI, OTR. NAN., 16.00 ČAROBNO JABOLKO, OTR. NAN., 16.25 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO: RASTEM, 16.30 BINE: BELOBRKEC, LUTK.-IGR. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 SUROVA NARAVA, ANG. POLJ. SER., 18.40 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 19.00 DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 19.55 JULIJA, AVST. NAD., 20.45 OSMI DAN, 21.20 PRVI IN DRUGI, 21.50 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 OČE GORIOT, FRANC. FILM, 0.30 SUROVA NARAVA, PON., 1.20 DNEVNIK, 2.00 INFOKANAL PONEDELJEK, 08.01.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 12.30 Š - ŠPORTNA ODDAJA, 13.15 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, 17.00 MOZAIK, 18.00 TEKMA, 18.50 VSE O ŽIVALIH: PINGVINI, ANG. DOK. NAN., 19.15 SANJSKA DEŽELA, RAZ.-POT. SER., 20.00 SLON: UMOR NE ZASTARA, NEMŠ. NAD., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 SOUTH PARK, AM. RIS., 22.20 CITY FOLK: LJUDJE EVROPSKIH MEST: AMSTERDAM, 22.45 GLAS(BE)NI VEČERI NA DRUGEM: SIDDHARTA, KONCERT, 0.15 INFOKANAL  
TOREK, 09.01.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.00 SUROVA NARAVA, ANG. POLJ. SER., 12.00 INTERVJU, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 OBZORJA DUHA, 13.40 IZVIR(N)I, 14.10 ODPETI PESNIKI, 14.20 OSMI DAN, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 TABALUGA, RIS., 16.05 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM LOKA MED ZIMO IN POMLADJO, 16.15 NA DOMAČIJI MIŠKA KRANJCA, 16.35 KNJIGA MENE BRIGA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.40 RAZGLEDI SLOVENSKIH VRHOV -GORJANCI: PO SLEDEH SVETNIKOV IN LJUDSKEGA IZROČILA, 18.10 RESNIČNA RESNIČNOST, 18.40 RIS., 19.00 DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 19.55 PIRAMIDA, 20.55 JUKATAN -V DEŽELI MAJEV, AVST. DOK. ODD., 21.50 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 UMETNOST IGRE, 23.15 KAJNOV NASMEH, FRANC. LIT. NAD., 0.10 DNEVNIK, 0.50 INFOKANAL TOREK, 09.01.2007, II. SPORED TVS 9.00 TV PRODAJA, 9.30 ZABAVNI INFOKANAL, 13.25 DOBER DAN, KOROŠKA, 13.55 SIDDHARTA, KONCERT, 15.15 STUDIO CITY, 16.10 PRVI IN DRUGI, 16.30 MOZAIK, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.10 LABIRINT, 19.05 PRAKSA, AM. NAD., 20.00 JULIE, VITEZ DE MAUPIN, FRANC. NAD., 21.35 NAJBOLJŠA PODJETNIŠKA IDEJA, 22.05 PRIJATELJA, IT. FILM, 23.2 DOMOVINA, NEMŠKA KRONIKA, NEMŠ. NAD., 1.25 DELOVNI DAN SESTRE MARJE, IZV. TV DRAMA, 2.30 INFOKANAL  
SREDA, 10.01.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.40 KNJIGA MENE BRIGA, 11.00 RAZGLEDI SLOVENSKIH VRHOV - GORJANCI: PO SLEDEH SVETNIKOV IN LJUDSKEGA IZROČILA, 11.30 RESNIČNA RESNIČNOST, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 MI SE MAMO RADI, DOMAČA TV NAD., 13.35 NEKAJ MINUT ZA DOMAČO GLASBO, 14.05 JUKATAN - V DEŽELI MAJEV, AVST. DOK. ODD., 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 ŠOLA PRVAKOV II, RIS., 16.00 POD KLOBUKOM, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 Z VAMI, 18.40 ŽREBANJE ASTRA IN LOTA, 19.00 DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 19.55 KO JE ZASTALO MOJE SRCE, FRANC. FILM, 21.50 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 OMIZJE: SVETO IN SVET, 0.05 Z VAMI, 0.55 DNEVNIK, 1.55 INFOKANAL SREDA, 10.01.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 9.00 TV PRODAJA, 13.10 SP V BIATLONU, 15.20 HRI-BAR, 16.30 MOZAIK, 17.25 MOSTOVI - HIDAK, 18.05 VZPOREDNA EKONOMIJA, 19.05 VIZUM ZA PRIHODNOST, BOS. NAD., 20.00 TARČA, 21.30 POP, DOK. FILM, 21.45 LJUDOMRZNIK, FRANC. GLED. PRIREDBA, 0.10 INFOKANAL  
ČETRTEK, 11.01.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.20 BERLIN, BERLIN, NEMŠ. NAN., 10.50 Z VAMI, 11.40 OMIZJE: SVETO IN SVET, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 USTNIK - ZGODBA O NEKI INOVACIJI, DOK. FELJTON, 13.40 KONCERT OB PODELITVI NOBELOVE NAGRADE ZA MIR 2006, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 KLJUKEC S STREHE, RIS., 16.05 ANASS, NIZOZEMSKI DOK. FILM, 16.20 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 ŠTAFETA MLADOSTI, 18.15 DUHOVNI UTRIP, 18.30 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 19.55 TEDNIK, 20.45 V 80 ZAKLADIH OKOLI SVETA, ANG. DOK. SER., 21.50 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 KNJIGA MENE BRIGA, 23.10 GLASBENI VEČER, 0.50 DNEVNIK, 1.30 INFOKANAL ČETRTEK, 11.01.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 9.00 TV PRODAJA, 12.10 VZPOREDNA EKONOMIJA, 13.10 SP V BIATLONU, 15.10 CITY FOLK: LJUDJE EVROPSKIH MEST: AMSTERDAM, 15.35 ZDRAVO! BOG ŽIVI!, DOK. FILM, 16.30 MOZAIK, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.05 KOŠNIKOVA GOSTILNA, 19.00 IZBRANEC, AM. NAD., 20.00 SREČNIKI, ANG. FILM, 21.45 HUFF, AM. NAD., 22.35 GIDEONOVA HČI, ANG. TV FILM, 0.20 SOUTH PARK, AM. RIS., 0.50 INFOKANAL  
ali 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357, SWIFT koda: OTPVHUHB 


To je bila vodilna misel vseh govorcev na otvoritvi razstave likovnikov Društva upokojencev Murska Sobota 16. decembra v Slovenskem kulturnem in informativnem centru v Monoštru. Prav pred enim letom je v razstavnem prostoru umrl dolgoletni predsednik Društva upokojencev Murska Sobota Jože Vild, ki je ob svojem vsestranskem delovanju na kulturnem, športnem in taborniškem področju posvetil veliko časa tudi Porabju. Prav na njegovo pobudo se je v Porabju ustanovilo Društvo porabskih slovenskih upokojencev, ki neguje tesne stike s soboškim društvom. Nanj in na njegovo delo se je spominjala Estera Pleša, njegovo literarno ustvarjalnost je na kratko predstavil Jože Ternar, ki 

je v uvodniku zbornika Shojene poti 2, ki ga je izdala literarna sekcija pri DU Murska Sobota, zapisal: »Preminil je med ljudmi, h katerim je zahajal najrajši in med katerimi se je počutil najboljše – med Porabskimi Slovenci. Ko jim je povedal nekaj svojih pesmi in zaključni verz svoje himnične pesmi V Porabju dobri so ljudje, je padel kakor star, a pokončen in vsem zlim vetrovom kljubujoči topol na ravnicah in hribih sveta med Muro in Rabo.« O Jožetu Vildu so pa govorile tudi njegove pesmi, ki sta jih recitirala Jože Ternar in Darinka Zorec. Razstavljene slike, kot je povedal eden od avtorjev Ernest Bransberger, so nastale na 1. likovni koloniji likovne sekcije DU v Sombathelyu v muzeju na prostem. Do kolonije je prišlo v sodelovanju s Slovenskim kulturnim društvom Avgust Pavel v Sombathelyu. Otvoritve razstave sta se udeležila tudi veleposlanik R Madžarske v Budimpešti Ladislav Lipič in generalni konzul v Monoštru Marko Sotlar. 
M.S. 


ČASOPIS
 SLOVENCEV NA 
MADŽARSKEM 


Izhaja vsak četrtek 
Glavna in odgovorna urednica 
Marijana Sukič 
Naslov uredništva: 
H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, 
tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu 
ISSN 1218-7062 

Tisk: EUROTRADE PRINT d.o.o. 
Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija 

Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v 
zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične 
manjšine na Madžarskem. 
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 5.200 SIT