Poštnina plačana v gotovini. Leto IXM Št. 13 (»JUTRO* XVUL, St. 73 a) Ljubljana, torek 30» marca 1937 Lipravništvo. Ljubljana, Knafljeva 0 — Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125. 3126 -seratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St 11 — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. JBaum-gartnerja. Ponedeljska izdaja »življenje in svet"; Cena t Dir Uredništvo: ZMbHana: Knafljeva ulica 5, Telefon St 3122, 3123, 3124. 8125 ln 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej ln velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznašal-dh dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor: Gosposka ulica 1L Telefon St 2440. Celje: Strossmayerjeva uL 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Devet mladih življenj Je nad Tržlčem ngrabll plaz Usodna pot smučarskih tekmovalcev na Storžič — Doslej največja katastrofa v naših gorah Kronika letošnjih velikonočnih praznikov, ki so prinesli povsem nenavaden vremenski prevrat, kakršnega ne pomnijo naši najstarejši možje, mora žal beležiti eno najstrašnejših nesreč, kar se jih je kdaj primerilo v naših gorah. Osemindvajset smučarjev je šlo na velikonočni ponedeljek pod Storžič, da se preizkusijo v smuku, ko je z višine nenadno zašumel plaz. Devet mladih življenj je potegnil s svojo strašno gmoto in silo v smrt in prepad, ostali so se komaj oteli. Medtem, ko so pod Škarjevo pečjo zazvenele prve lopate, da spravijo nesrečne žrtve vsaj mrtve iz snežnega objema, se je ves Tržič zagrnil v žalost. Povsod, dokoder je že v teku večernih ur segla žalostna novica izpod Storžiča, povsod so se stisnila srca v nemi boli, v iskrenem obžalovanju mladih žrtev in v globokem sočustvovanju s prizadetimi družinami. V naslednjem objavljamo poročila, kakor smo jih prejeli do zaključka redakcije: Tržič, 29. marca. Ves Tržič živi danes pod vtisom strahovite nesreče, kakršne naša planinska kronika še ne pomni. Žalostno je ob 14. zatulila predilniška sirena, ki je namah spravila na noge vse tržane. Sirena običajno pomeni znak za ogenj, tokrat pa je oznanila strašno nesrečo, ki je doletela smučarje na planini pod Storži čem. Bliskovito se je razširila vest, da se je pod S to rži čem pri tako imenovanih Škarjevih pečeh ponesrečilo 28 Smučarjev, ki so se nameravali udeležiti tekme v smuku, ki jo je nameravala prirediti danes popoldne podružnica SPD v Tržiču in da jih je osem zajela bela smrt. V trenutku, ko se je vseh 28 tekmovalcev vzpenjalo proti startu v višini 1600 m, se je nenadno sprožil plaz, ki je zajel vse tekmovalce. K sreči še niso bilii vsi v sredi plaza in se je zato večina mogla rešitS iz strašnega objema. Od 28 smučarjev pa je plaz zajel osme. rieo, ki je zginila v ogromnih snežnih plasteh in se tako zajeta kotalila nevzdržno v dolino. I> tisti srečni, ki so bili ob kraju plaza, so se z manjšimi poškodbami mogli rešiti na varno mesto. Takoj je odhitela na pozorišče nesreče reševalna ekspedicija, sestavljena iz smučarjev in znanih planincev ter z zdravnikoma dr. Prem rovom in dr. Pan-cetom. Do večera se je posrečilo izkopati le eno žrtev, dočim je sedem še zasutih. Plaz se je utrgal ob 12.30 O velikj nesreči smo Izvedeli do večera naslednje podrobnosti: Podružnica SPD Tržič je sa danes razpisala tekmo v smuku za prehodno darilo. Start je bil določen za 14. uro v višini 1600 m na Škarjovih pečeh pod severnim pobočjem Storžiča. K tekmam so se prijavili le Tržičani, večinoma delavci predilnice Glanzmann - G^ssner, nekateri pa tudi iz tovarne Peko. Tekmovalci so se proti poldnevu začeli vzpenjali protj startu. Ob 12.30 se je nenadno utrgal velik plaz Ker so vsi tekmo, valci imeli na nogah smuči, je b la nesreča neizogibna. Vseb 28 je zajel plaz. Funkcionarji in pa maloštevilni gleda k ci, ki so hoteli prisostvovati prireditvi kljub snežnemu met-ežu ki so biii ob robu plaza, so tako j priskočili na pomoč in se jim je posrt■■•" V. rešiti 20 tekmoval cev, dočim je bila pri ostalih osmih, ki so biii sredi pla-za. vsska pomoč zaman. Frva žrtev iskopasa O nesreči so prvi zvedeli prebivalci biižnje vasi Lom in sta cd tam odhitela v Tržič dva fanta, da sporočita žalostno vest. Takoj se je v Tržiča oglasila sirena, kj spravila na noge vse prebivalstvo Ž ob 14.15 je odšla iz Tr- ■ Rimu Jovan Dučič in drugi italijanski žiča reševalna ekspedicija. Na kraju ne- l in jugoslovenski diplomati. Devet mrtvih, do večera dva izkopana Tržič, 29. marca ob 21. Tekma v smuku bi se bila morala vršiti z višine 1700 m. Tekmovalci še niso prispeli do starta, ko jih je nekako v višini 1600 m zajel plaz. Očividec nesreče dr. Premru iz Tržiča, ki je bil v reševalni ekspediciji in se je že vrnil v Tržič pripoveduje o katastrofi: — Od 28 smučarjev, ki jih je zalotil plaz, se jih je rešilo 19, dočim so ostali našli smrt v objemu bele žene. Mrtvih je devet! Oba zdravnika, dr. Pance in jaz, sva imela ob;!o posla s pregledom poškodovanih tekmovalcev. V planinskih kočah pod Storžičem, ki so last kmetov iz vasi Lom, smo uredili zasilno ambulanto. K sreči so bile poškodbe le lažjega značaja in je bila zdravniška pomoč skorajda odveč. Zadostovale so zašile obveze in so mogli poškodavnei ostati v domači oskrbi. Le enega, in sicer kolarskega vajenca i7. Tržiča. Slavka Lukana, ki je dobil precejšnje poškodbe na glavi, je bilo treba napotiti v ljubljansko bolnišnico. Vsi smučarji, ki iih je zajel plaz, so seveda morali utrpeti izgubo smuči, ki jih je sneg nnnnlnoma polomil. Kdo so frofsesreeefiei Rešev«I<*em se je do zdaj posrečilo izkopati dva mrtva ponesrečenca, ki so ju oba že pr"r>pli?l? -.? Trči? Sta to risar pri tvr^VS »Pekn Ovscpok in pa Rudolf P 3 a j- b e s. Oba sta precej iznakažena, kar je spričo ogromne teže novega snega povsem razumljivo. Pod snegom je ostalo še 7 ponesrečencev, ki so vsi razen enega Tržičani. To so Vinko Š a r a b o n, delavec predilnice Glanzmann & Gassner, star 30 let in oče treh mladoletnih otrok, Slavko Kostanjeve c, delavec pri tvrdki »Peko«, star 28 let, Vilko P 1 a j b e s, predilniški delavec, brat že izkopanega Rudolfa, Jože Mladič, predilniški delavec, Kristijan C e g n a r, kovaški pomočnik, Bertl A h a č i č, dijak meščanske šole v Tržiču, in sin vdove, delavke v predilnici, in naposled še Vinko L o m b a r, delavec iz vasi Leše pri Tržiču. Reševalci v nevarnosti Reševalno delo se je vršilo v silno, težkih okoliščinah. Plazovi so se vsipali neprestano in so bili reševalci ves čas v smrtni nevarnosti. Ker glavnega plazu še ni in so ga pričakovali vsak čas, so morali slednjič opustiti nadaljnje reševanje, kajti našel se ni nihče, ki bi tvegal svoje življenje. Sploh je pa po pripovedovanju očividcev nadaljnje reševalno delo popolnoma izključeno, kajti sneg vidno narašča, in ker je stara podlaga zmrznjena, se vsak čas vsipajo novi plazovi, ki ob strašnem zamolklem grmenju drve v dolino in uničijo na svoji poti vse, kar se jim zoperstavi. Plaz, ki je povračil nesrečo, ima izreden obseg in je le malo upanja, da bodo jutri, ko se bodo reševalna dela skušala nadaljevati, mogli izkopati še preostale ponesrečence. V Tržiču je zavladalo povsod strašno razburjenje, zlasti pa pri svojcih ponesrečenih. Nepopisna žalost je zajela ves trg in oglasili so se tudi ljudje, ki prirediteljem zamerjajo, da so v času največje nevarnosti plazov hoteli prirediti tekmo. V znak žalosti je sokolsko društvo v Tržiču odpovedalo za drevi napovedano družabno prireditev. Slov® !tstJi|aa$&ega zunanjega ministra grofa Člana od Beograd!; itk*Mx*kAA», x.i>. iiuarca. d. Obisk ltaii-jansKc&a zuittinjt^a. iiuinsUu 6roia dana v ije^Auu je daj Končan v soboto opoldne. ioopolune je groi oi«no ouisr.a* itt.i)-lijansiti dom, Kjer so ga pozdravili oUoci u. jonske Soie. Po o^ie^u prostorov in pozuravu mladine sc jv v>.peijai ob 10.i; 0 v zunanje ministrstvo, kjer ga je sprejel predsednik vlade cir. Stojauinovič v svojem kabinetu. Italijanski zunanji minister se je zadržal pri ur. stojadinovič u poj ure. Ob ii. sta grof Ciano in tir. Stojadinovič pri&ia v aaion, kjei jt bilo dva dni prej prečitano pred zbranim; novinarji besedilo političnega in gospo "- ga sporazuma m^d Jugoslavijo in nalijo. Prisotni so biii tudi italijanski poslanik Mario Indelli, jugosloven-i:- poslanik v sreče je že našla prebivalce iz Lom», ki so s silno vnemo odkopavali plaz. Z združenimi močmi so se nato vsi reševalci vrgli na delo, ža! pa je reševanje /nočno oviral »neg, ki je naletaval v gostih kosmih. Težavno reževa® t tu »ie me ure, ko smo prejen poro- \ čiio, se je posrečilo pobegniti iz p'"-™ le eno žr ev, in sicer delavca pri tvrd-d »P- ko« }f>oi'a.a Ovfte:;Hka z tržila. Vsi yu:yJ%u*i (it bi ga oS>>- iiK k živ e nju, so b?H zaman Težke plasti novo zapadlega snega so ga zadušile. Reševanje ostalih, ki so še v plazu, je zelo o-ež kočeno. Plaz je namreč izrednega obsega in je treba kopati 10 ali celo 20 m gioboko. Pri takem stanju ni nobanega upanja, da bi bil še kateri od pows e-čencev pri živ i jen ju R -š valei del? jo v pospešenem tempu, vendar se bo;e, da bo mrak prekinil delo in bodo momli počakati do jutri. V družinah prizade. tih smučarjev je zavladal jok in vse prebivalstvo de'i globoko žalost zaradi tako usodne nesreče na veliki ponedeljek. Razširjajte „Jutro"! Zunanja ministra Italije in Jugoslavije sta ob tej priliki izmenjala listine o ratifikaciji sporazuma, ki je s tern stopil s predvčerajšnjim dnem v veljavo. Gb tej priliki sta ob prisotnosti fotore-porterjev in operaterjev zvočnega filma izmenjala Italijanski zunanji minister predsednik b';lovenske vi« -lerl ii" i i gel v skupnem sodelovanju skleniti oba j dva sporazuma. Ta dva sporazuma ne bo-: sta kor.stna samo za naši dve državi, i temveč tudi za :n;r v tem delu Evrope in ! sveta. S tem je bila izvršena ratifikacija beograjskih sporazumov. Ob 11.30 sta se grof Ciano in dr. Stoja-dinovič odpeljala na beograjsko letaHSče, kjer ju je sprsjela vojaška godba s svira-njem »Giovinezze« nato pa. sta izvršila ob zvokih jugosiovenske himne pregled častne čete. Grof Ciano si je ogledal še letališke naprave. F -i tej priliki je jugoslovenski kapetan Ercegoj izvršil polet z našim vojaškim letalom, pri čemer je izvajal zelo drzne akrobacije. Grof Ciano je z zanimanjem opn""'?i nicrroi nolet, po pristanku letalca pa se je v zahvalil za ustrež-ljivost. Ob 12.17 je vojaška godba ponovno za-svirala italijansko himno. Grof Ciano se je poslovil od dr. Stojadinoviča ter vstopil v pripravljeno italijansko letalo, ki se je kmalu zatem dvignilo v zrak. Z njim vrerl sta se dv^-r^i tudi dve jugosloven-aki t.rovr ^ nrp' "" k' rernljali Ci s - • !-->tnlr • H r-r -.-Me v H mm. vrioi Cian«. jt izjav. Poslu 2n •• Sf priUki ot .....i Nj. Ki -. ■ ;iu Stoja-:!in-pi ed- secnlki- - 5>.-«.ga sveta tei zm;auje-mu mm siru, n jugoslovc-ns.-cmt: naro n za prisrčen in iskren sprejem, ki sen« ga doživel za svojega bivanja v Jugoslaviji. S seboj odnašam najprijetnejše spomine na svoj kratek toda ploden obisk v Beogradu. Nj. eks. predsednik dr. Stojadinovič in jaz sva iz/ršila dobro delo. Prepričan sem. da bosta vsakomur jasna njegova -salekosežnost in njegovi pre^izn' no men za bodoče odnošaie med Italijo in Jugoslavijo. ki so odšle;' zasnovani na načelih, kakršni dovršeno ustrezajo skupnim interesom obeh držav in njuni želji pc miru in obnovi Izjava dr. Stojadinoviča Predsednik vlade dr. Stojadinovič je odgovoril: Bilo mi je zelo prijetno, ker sem se mogel osebno spoznati z zunanjim ministrom grofom g. Cianom in ker sem mo- Ciassc r. ^^uaija RIM, 2?>. iii.-ir-" iakoj po povratku , v Rim v soboto zvečer znnanji ministei | grof Ciano ouSe' B>-. '.-r nnlačo. kjer je poročal min -»r^rV/ r T.Tussoliniju o uspehu svojega ob:ska v Beogradu. V tukajšnjih dobro poučenih krogih trdijo, da bo že prihodnje dni organizirana paritetna jugoslovensko-italiianska komisija za organizacijo in pospeševanje gospodarskega sodelovanja. Italijanski zunanii minister je po svo-iem povratku v Rim poslal predsedniku vlade dr. Milanu Stomdinoviču brzojavko, v kateri izraža ponovno prisrčno zahvalo za lep spreiem. ki ga je doživel v Tntrr>clpviii. Članov obisk v Turčiji Carigrad. 29. marca AA. Turžki listi potrjujejo ve«ft. da bo prispel prihodnje dni italijanski zunanji minister grof Ciamo v Turčijo, kjer bo imel zelo važne razgovore 6 predsednikom turške vlade Izmetom Ine najem in e turškimi zunanjim ministrom Ruždi Arasom. Maribor, 29. marca. Popoldne ob četrt na 13. je na svojem domu na Betnavski cesti št. 35. v 57. letu starosti zatisnil svoje oči dr. Ljudevit Pivko, profesor, vojni dobro-voljec in jugoslovenski rezervni kapitan I. klase. Z dr. Pivkom je umrl eden izmed najza-služenejših nacionalnih političnih in kulturnih javnih delavcev, najpožrtvovalnejši pobomik sokolske ideje in najbolj sposoben organizator Sokolstva. Z njim lega v grob vzoren vzgojitelj celih generacij slovenske mladine, neumoren pisec zgodovinskih, pedagoških, narodnoobrambnih ter sličnih spisov in knjig, mož, ki je kot predavatelj, zlasti o So^.olstvu, prepotoval sko-ro sleherno občino na bivšem slovenskem Štajerskem, mož, ki je v svoji neomajni veri v zmago jugoslovenske m is ld zasnoval in izvedel med svetovno vojno znamenito zgodovinsko caTzansko akcijo. V svobodni Jugoslaviji, za katere ustvaritev je kot vojak tvegal svoje življenje, je bil pobornik državneoa in narodnega edinstva. Bil je Slovan, požrtvovalen delavec za jugosl.—češko bratstvo in kljub zablodam današnje Rusije je iskreno veroval v končno zmago slovanske ideje. Tega moža ni več med nami. Dr Pivko ie bil rojen 17. avgusta leta 1880. v Novi vasi občine Sv Marko niže Ptuja. Gimnazijo je študiral v Varaždinu, Ptuju in Mariboru. Tu je leta 1900 matu-riral. Filozofijo, siavistiko in germanistiko, je študiral v Pragi in na Dunaju. Svoje študije je izpopolnil v Frankfurtu in Berlinu ter promoviral leta 1905 na dunajski univerzi. Vojaško prostovoljsko leto je odslužil v Krakovu. nato pa je takoj leta 1906 nastopil službo kot suplcnt v mariborski ffimnariii. Predaval je slovenščino in nemščino. Istrda leta se jc tudi poročil z gdčno Ljudmilo Mužikovo. hčerko hranilničnega ravnatelja iz Kostelca n?d Črnimi Lesi na OeSkem. Nacionalni razvoj Maribora in vse bivše slovenske Štajerske je od leta 1906 dalje nerazdruzeno povezan z imenom dr Pivka. Leta 1914 je bil dr. Pivko takoj po izbruhu svetovne vojne mobiliziran kot nad-poroinik. Služil jc v Boki Kotorski in v Albaniji, '■"Mer ga niso naposled poslali s 3. bosan,- o-hercegovskim polkom na soško fronto, od tam pa na tirolsko bojišče. Tukaj je leta 1917. zasnoval znamenito car-zansko akciio. Dne 17. septembra leta 1917 je z večjim delom omenjenega polka in z velikim številom čeških ter jugoslovenskih častnikov avstrijske vojske prešel v Italijo. kjer je kljub velikim oviram s strani italijanskega vojaškega poveljstva, ustanovil dobrovoljski odred, ki se je kot samostojna skupina boril v raznih odsekih italijanske fronte proti Avstriji. Njegovi zvesti so mu nadeli ime »naš ataman«, ki je izražalo vso ljubezen in spoštovanje do njega. 2e na avtstriiski fronti in pozneje na italiiancki fronti je bil ponovno ranjen. Po kon-r^; vojni je leta 1919 povedel svoje dobro-oljce iz Italije preko Boke Kotor-ske v Jugoslavijo ter se je vrnil v Maribor. V Mariboru je nastopil služb ) kot Proje" sor na tukajšnjem učiteljišču. Velik del mlaiših slovenskih učiteljev ga ima kot vzornega pedagoga ter prijatelja mladine v naile^em spnminu. Ko se je vrnil iz parlamentarnega dela je služboval na klasični gimnaziji in je bil od tajn leta 1935 dodeljen realni gimnaziji. Med tem je bil od leta 1925 do 1929 in zopet od leta 1931 do 1935 narodni poslanec v beograjski Narodni skupščini, kjer je užival zaradi svojega slovesa kot carzanski junak in odličen nacionalni delavec velik ugled ter je imel tudi med srbskimi in hrvatskimi poslanci izredno veliko dobrih prijateliev. Leta 1925 in 1927 ie bil izvoljen kot nosilec liste bivše SDS v mariborskem volilnem okrožju. Po razpustu Narodne skupščine 1929 se je do leta 1931 zopet posvetil svojemu poklicu, pri volitvah 8. novembra leta 1931 pa je bil na listi g. Petra Živkovčeve zvoljen za narodnega poslanca v okraju Maribor-levi breg. Svoje poslanske dolžnosti je izvrševal z njemu lastno vnemo in delavnostjo. Pri volitvah leta 1935 ni več kandidiral. ši rokopotezno in mnogostransko je bilo delo pokojnega dr. Pivka. Odkar je leta 1906 nastopil službo v svoji ožji domovini v Mariboru je bilo njegovo delo predvsem posvečeno širjenju sokolske ideje in ustvarjanju močne sokolske organizacije. Prepojen z realističnim slovanskim duhom, ki se ga je že na vzel v Pragi in Krakovu, je videl ravno v Sokolstvu mogočen obrambni zid proti navalu germanizacije v bivši Avstriji in obenem najboljše orodje za konstruktivno delo v smeri nacionalnega razmaha širokih slovenskih ljudskih množic. Bil je med ustanovitelzi mariborskega Sokola, današnjega sokolskega društva Maribor Matica, čegar častni član je. Tudi ustanovitev velike večine sokolskih društev v ostalih krajih bivšega slovenskega Štajerskega je tesno povezana z njegovim imenom. Napisal je celo vrsto sokolskih telovadno-strokovnih knjig. Do prve izvolitve za narodnega poslanca je bil tudi starosta mariborske sokolske župe, dolga leta pa se je udejstvoval tudi kot sokolski vaditelj in sicer tudi v času, ko je bil narodni poslanec. Ko se jer začelo Sokolstvo v Mariboru tako močno razvijati, da je bilo treba misliti na delitev dela, je ustanovil za tnagdalenski mestni okraj novo Sokolsko društvo Marbor I. čigar neumorno delavni starosta je bal pokojni ves čas do svoje smrti. Za svoje delo je bil pokojni dr. Pivko mnogokrat odlikovan. Podeg jugoslovenskih odlikovanj (red Sv. Save IV. stopnje, Jugoslovenske krone IV. stopnje, Belega orla V. stopnje), so ga dičila tudi mnogoštevilna češkoslovaška odlikovanja. (Vojni križ ČSR, Revolucijska kolajna ČSR, Beli "lev IV. stopnje), nadalje red rumunske zvžzde L stopnje in italijanska odlikovanja (Cro-ce al merito di Guerra ter kolajna d'argen-to al valore militare), dokaz za veliko spoštovanje, ki ga je užival tudi v zavezniških in danes prijateljskih državah. Iz srečnega zakona dr. Pivka z blago go. Ljudmilo, ki mu je bila zvesta življenjska družica ter opora v njegovem neumornem delu, se je rodilo 7 otrok, izmed katerih jih živi pet. Lani je dr. Pivko nenadoma hudo obolel in se je moral podvreči operaciji na zagrebški kliniki Že se je zdelo, da je njegov krepki organizem zmagal. Po daljšem bol-nili&em dopustu je dr. Pivko letos 24. februarja. d asi še ne popolnoma zdrav, zopet nastopil svojo službo na realni gimnaziji. Ali nastale so nove komplikacije. Sinoči je nastopila slabost srca. Z neizprosnim korakom se je približala smrt... Smrt plemenitega moža je ves narodni Maribor globoko pretresla Vse žaluje za odličnim narodnim delavcem. Pripravlja se veličasten pogreb, ki se bo vršil v sredo ob Vt4 popoldne. Neumrlemu dr. Pivku bo ohruanjen v srca našega naroda večen spomin. Vse sočustvuje s težko užaloščeno rodbino, ki ji tudi mi izrekamo globoko sožalje. Sokolska župa Maribor poziva vse svoje edinice, da se zanesljivo udeleže v čim večjem številu po svojih odposlancih pogreba brata dr. Ludovika Pivka. Članstvo v krojih s prapori. Pogreb bo v sredo ob 16. popoldne. Zbor ob pol 16. v Narodnem domu v Mariboru. Smrt češkega politika Praga, 29. marca d. V Monacu na Rivieri je preteklo soboto umiri zadet od možgan ske kapi. eden izmed voditeljev češke agrar ne stranke senator Jože! Vrany, glavni urednik »Vemkova«. DosegeS je starost 63 let. Vrany je bil od leta 1920 do 1925 poslanec, pozneje pa nepretrgano senator češke agrarne stranke. Bil je eden izmed najmočnejših publicističnih individualnosti v tej stranki. Nevtralnost Belgije Bruselj, 29. marca d. V belgijskih političnih krogih zatrjujejo, da je rodil londonski obisk kralja Leopolda popoln uspeh. 2e v prvih dneh po veliki nočd je treba pričakovali angleškosfranoosko izjavo o novem bels grjokem statutu. Po tem statutu bo Belgija absolutno nevtralna država, kakršna je bitla do izbruha svetovne vojne. Ne bo več vezana na svoje dosedanje vojaške obveznosti, ki izvirajo iz člena 16. pakta o Društvu narodov in kd se nanašajo na pomoč državi, ki bi bila neizzvano napadena. Francija in Anglija se odrekata svoji pravici v primeru vojne pošiljati svoje žete čez belgijsko ozemlje ali preko Belgije letela z vojnami avjooi. Belgija s svoje strani pa se obveže upreti se z vso silo vsakemu napadu od zunaj. Ustavna kriza v Indiji London, 29. marca d. Nedavno so bile volitve v avtonomne indijske provinčne parlamente. V šestih provincah od 11 je zmagala indijska nacionalna, tako zvana kongresna stranka. Po določbah indijske ustave bj morala v teh provincah stranka sedaj prevzeti vlada V sporazumu z Gandhijem pa eo strankfnsi predstavniki povsod postava, li za sprejemi vlade pogoj, da se angležkj guvernerji odrečejo pravici veta, ki jiim gre po ustavi. Ker guvernerji na ta pogoj niso pristali, je kongresna stranka odklonila prevzem vlade. V teh šestih provincah je na ta način onemogočena sestava vlada na •JtJTRO« Boneifelkfc* tpd*Jt 9 =» Torek, 30. m. 1937- (Seli praaznišei vstajenja Vsa Slevenija pod debelo odejo — Sneg f« zavrl praznični promet MATINEJA Z. K. D. Ljubljana, 28 marca. Za vmiKonočne praznike nam je letos nasulo snega, da smo se namesto v prerojeni naravi naenkrat znašli sredi debele zime. Po nalivih v petek se je dež čez noč izprevrgel v sneg, in tako je Ljubljana že na veliko soboto bila vsa pobeljena. Po ulicah pa se je pretakala gosta brozga. Marsikateri smučar in prijatelj prirode, ki se je veselil izleta na deželo, je rajši ostal pod varno streho v Ljubljani. Snežilo je venomer brez najmanjšega presledka. Seveda so morale popoldne izostati vse vstajenjske procesije, verniki so se stiskali po cerkvah. Sneženje tudi na velikonočno nedeljo ni ustavilo. Kmalu so se tudi pokazale posledice težkega mokrega snega. Zveza s Zagrebom in Beogradom je bila kmalu prekinjena, seveda pa je močno trpelo tudi omrežje v Ljubljani in v vsej dravski banovini. Tehnično osebje poštne in železniške direkcije je imelo oba praznika polne roke dela, da je obnavljalo prekinjene zveze. Ljudje so le neradi zapuščali stanovanja. Ptički v Tivoliju in v ostalih mestnih parkih so prezebajoč pričakovali sicer vedno darežljivih gostiteljev. Tokrat so žal mnogi izostali in ptičkom v Tivoliju je bilo tako hudo, da so zlasti tam gori pod Turnom in med smrečjem kar trumoma prihitevali k sprehajališču, ki se je navzlic brozgi in snegu izgubil v osamljeni park Na velikonočno nedeljo se je navziic snegu vendar še zmagovito in veselo oglašala pesem kosov, drozgov in ščinkov-cev. Ko pa nalet snega le ni popustil, je na velikonočni ponedeljek tudi ta pesem utihnila in Ljubljana je bila vsa pogreznjena v gluho belo zimo Do nocoj se je v Ljubljani nasulo nad 15 cm snega in še ne kaže, da se bo kmalu ustavil. Ker je mnogo snega tudi sproti skopnelo, so reke narasle in se zlasti Ljubljanica vsa kalna in močno narasla vali skozi Ljubljano V naslednjih dneh, ko se bo sneg topil, pa se je bati povodnji. Mrko razpoloženje zaradi nenavadnega vremena je pa še zlasti poglobila novica o tržiški katastrofi, ki se je nocoj naglo razširila po Ljubljani in vzbudila povsod mnogo obžalovanja. Razen te usodne nesreče pa so prazniki vsaj v Ljubljani in v prostrani okolici minili brez posebnih hudih nezgod. Edini, ki so imeli od takšnega vremena nekaj koristi, so bili javni lokali. Zlasti kavarne so bile vedno polno zasedene. Posebno številnega obiska so se nadalje razveseljevala gledališča in kinematografi. Na policiji so uživali mir, prav nobenih incidentov ni bilo po mestu. Tudi reševalna postaja ni imela posebno hudih opravkov. Prepeljala je v bolnišnico le nekaj bolnikov, ki jih je napadla španska ali angina. Tudi zaradi velikonočnega streljanja letos ni bilo pohabljencev. Vsaj zaenkrat niso takih žrtev nič sprejeli v ljubljansko bolnišnico. jih je bilo, ki so svojim prijateljem in sorodnikom v Ljubljani že pred dnevi oaja-vili, da pridejo za praznike, a so izostali. Tako ie zaman čakal dolgi dve uri tudi neki mlad Goričan, ki mu je bila mati pisala da pride. Dolgo že ni videl svojih ljudi, pa se je tako iz vsega srca veselil svidenja. Ko so avtobusi drug za drugim prispeli in so potniki izstopili, je z grenko mislijo uvidel, da ga je upanje prevaralo. Povprašal je vodjo izleta, ali ni morda tudi njegova mati v seznamu. Čez glavo zaposlen s formalnimi opravki, je vodja odpravil vprašalca z odrezavo opombo, da ne more imeti vseh imen v glavi in da sploh ne utegne Potem je nekdo izmed čakujo-čih stopil v Putnikovo biljetamico in poprosil službujočega uradnika naj pri voditelju skupine poizve, zakaj nekateri najavljeni niso prišli. Uradnik se jc razburil, dejal je. da so bile uradne ure samo do 12. Drobec zgrešenega bontona vrže precej nerodno senco na radost naših ljudi, ko so prvikrat po dolgem času v tolikšnem številu pozdravili svoje rojake iz Italije, zlasti še, ker so bili vsi navzočni prepričani, da bi se do takšnega tona prav gotovo funk cionar naše tujskoprometne organizacije ne mogel spozabiti, če bi namesto Slovencev avtobusi pripeljali zastopnike kakega odličnega tujega naroda Nova skrivna oddajna postaja v Ljubljani Nekateri po^iušale-i radia »o /a ieto&njo alelujo dož veli kar nenavadno presenečenje. Vse kaže, da bodo imele naše preifiko valne oblastj te dn. prav 'akšne t^krbi z ne znao skrivno radi) ko odda.no postajo, kakršna je toliko leinov vznemirjala živce berlinskih gospodov. Na velikončno nedeljo med 11. in 12. uro se je namreč oglasil nov »Radio Ljublja* na« in sicer prvič na kratkem valu 45 m Speaker je govoril pristno Ijubljanščmo. oddajali pa ie različne nemške plošče in nem- ško petje. Namesto kukavice se ie oglaša! s svojevrstnim žvižgom. Oddaja je trajala cekruro. Ko pa je bila zaključena, je spea ker prostodušno povedal, kakor da ima opravka z enim samim poslušalcem: »Upam, da sme dobr' slišov — te me pa ni% me bol pa jutr. Bom "=pet ©ddajOT oh enaj-teh .. .« In je neznani speaker in oddajajee resnično držal besdo. Na veliki ponedeljek ee je na kratkem valu 48 m znova oglasil točno ob 11 značilni žvižg in je sledila oddaja muzike po starih nemških ploščah in z nemškim petjem, naposled ee je_pa zavrtela še neka ruska plošča. Vee kaže. da neznani oddaialec pač oddaja, kar ima pri rokj. Seveda je bila o nov: oddajni postaji obveščena tudi ljubljanska policija, ki se zdaj trudi, da odkrije podjetnega amaters ja, v kolikor pač mož remično prebiva v območju dravske banovin^ Sreča v nesreči Na velik, ponedeljek dopoldne je domala postalo cvetoče življenje žrtev prometne nezgode. Gdč. Anica V. iz znane ugledne ljubljanske veletrgovske družine se je s svojim avtom »Morris« peljala iz Fordove garaže na Tyrševi cesti proti prelazu, namenjena dalje proti Sv Križu, da kakor vedno ob nedeljah in praznik h obišče grob svojega očeta. Sedela je sama za volanom. Na prelazu so bile zapornice dvignjene. Nič. nivega sluteč? .ivromoHMstkh x>-.gnala svoj avto dalje previdno, počasi. Tisti trenutek je ravno pribrzela po progi tokomot va. ki so jo premikali, da jo spravijo na drugi tir Zavor t na lokomotivi so zaradi mokrote in snega prepočasi zavrle težko, lokomotivo Stroj je zadej avto z odbijačem od strani in močno vtisnil stranski del karoserije Avtomobilistka je po vsej sreči ostala nepoškodovana, le živčno je bila močno prizadeta Poškodovani avto so pripeljali naza-' v earažo, gospodično pa na dom. Iz mariborske kronike Pri neredni stolici, napihnjenosti črevesja zaradi zagatenja, odvaja naravna »Franz-tlosefova« grenčica zaostanke prebave. nakupičene v črevesju. V zdravniški nraksi se uporablja »Franz-Josefova« naravna °Tenčica s popolnim uspehom pri moških, ženah in takisto pri otrocih. Jari -eg 8 t>r !fi 185/36 Bratje Izza meje na obisku v Ljubljani Na veliko soboto jc Ljubljana doživela veselo presenečenje, ki se zdi kakor prva lastavica nove pomladi, kakršna se nam v tem časovnem in vremenskem neredu obeta po sklenitvi prijateljstva med Italijo in našo kraljevino. Iz Gorice, Ajdovščine ni s Krasa je za praznike pomenilo v Ljubljano 138 rojakov k sorodnikom in znancem na obisk, enako številna skupina pa je iz Ljubljane pohitela čez mejo v kraje ob Jadranskem morju. Podoba je, da se bo med obema sosedoma, med katerima je bila meja v nacionalnem in poslovnem smislu doslej skoraj hermetično zaprta, razvil malo živahnejše promet, ki utegne biti prebivalstvu obeh držav resda v korist. Prihod goriških avtobusov je bil najavljen ob 11. dopoldne, a že zdavnaj pred to uro se je pred Putnikovo pisarno v Gajevi ulici zbrala množica občinstva- da pozdravi Maribor, 29 marca V znamenju belili možancev Letos smo obhajali v Mariboru velikonočne praznik« v znamenju naletevanja snega. Od sobote dopoldne naprej je z izjemo manjših presledkov skoro nepreki. njeno naletaval moker, sneg, ki se je po mestnih ulicah sicer sproti tajal, ki pa je na strehah in po vrhovih pustil vidne sledove, tako da so beli možanci precej na gosto odeli planinske in kozjaške vrhove z belo odejo. Dočim so perifeTijski in oko. liški gostilničarji utrpeli zaradi tega precej škode, pa so imeli javni lokali, kavar. ne, gostilne, kinogledališča v mestu visoko konjukturo. Tudi gledališče je bilo oba praznika natrpano. Zaradi vremenskih ne-prilik so izostale letos tudi vstajenjske procesije na prostem in so se vstajenjske cerkvene slovesnosti vršile samo v cerkvah Prvovrsten kulturen dogodek pa so doživeli Mariborčani ob sinočnji premieri Sha_ vvove »Svete Ivane« v tukajšnjem Narodnem gledališču. Uspeh,,Svete Ivane" V nabito polnem gledališču je bila sinoči krasno uspela premiera znane Sha. wove dramske kronike »Sveta Ivana« v 6 slikah z epilogom. V posrečeni režiji J. Koviča in ob sodelovanju vsega dramskega ansambla je to Shawovo imenitno o dr. sko delo zbudilo globok vtisk pri vseh navzočih, tsko da se predstava lahko uvrsti mfd najpemembnejše uprizoritve mariborskega gledališča v zadnji letih. V naslovni vlogi je nastopila z odličnim uspe. hom naša prva igralka Elvira Kraljeva. Z bodalom pod srce Letožnja Veiika noč ni sicer zaradi neugodnega vremena zahtevala običajnih številnih žrtev velikonočnega streljanja, pač pa se je v Spodnjem Radvaniu št 60 pripetil krvav dogodek, katerega žrtev se v mariborski splošni bokršnici bori s smrt jo. 221etni ključavničar Jožef Malek ter 311etni delavec Ivan Brglez sta namreč na velikonočno sobe to v neki radvanjski gostilni kvartala. Pri igri pa sta se spore. kla in odšla domov. Toda Malek je, razdražen, pohitel domov po bodalo ter se kmalu zatem pojavil na dvorišču Brgle-zovih v Spodnjem Rad vanju. Bilo je to okol osme ure zveier. Najprej e je hotel s sik) udreti v hišo, toda nasproti mu je stopila Brglezova mati. Ko pa se je kmalu zatem pojavil na dvorišču Ivan Brglez, je. Malek, ki je znan pretepač, navalil na Brgleza in mu zadal z bodalom z dvakratnim sunkem smrtnonevarni poškodbi in sicer tik pod srcem. Pri zasrševanju je najpreje zatrjeval, da je Maleka ranil sa- ki je dolgo 170 cm, v kmečki obleki in brez. obutve, bilo v vodi najmanj 20 dni. V Dubravi pa je naplavila Drava žensko truplo, ki je bilo oblečeno v črni obleki, meri 155 cm in je že v razpadajočem stanju. Domnevajo, da je moralo ležati v vodi najmanj mesec dni. Pri Bobincu pa je izročila Drava svojo tretjo žrtev, okoli 60 let starega meškega, majhne postave. Truplo, ki meri 150 cm, je odeto v modre hlače in črn plašč. Tudi ta utopljenec je moral ležati v vodi najmanj tri tedne. Pri vseh treh naplavljendih identiteta Se ni ugotovljena ter je bila o najdbah obveščena mestna policija. Pri Srednji Bistrici je naplavila Mura truplo učiteljice Dorcteje školarisove, ki je bila usiužbena na osnovni Soli v TišinL Preiskava bo dognala ali je školarisova postala žrtev nesreče. Ko so sosedje v Prosenjakc-vcih na Veliko soboto šli mimo hiše 521etnega posestnika Janeza Molnarja, so opazili na jablani pred hišo nekega obefienca, v katerem so prepoznali Molnarja samega, ki si je končal življenje z vrvjo. Vzrok samomora na znan. Praznike so izrabili drzni vlomilci, Id so se vtihotapili v občinski urad v obmejni Velki ter izginili s plenom 2509 Din, ki so ga našli v Občinski pisarni. S sekiro, ki so jo bili ukradli v sosedni župnijski drvarnici, so razbili vrata in nato nemoteno izvršili svoj zločinski posel. rojake Prihod pa se je-tako zavlekel, da , Q- majhaLm nožem. Toda kmalu se je je prvi avtobus pnvozil šele blizu tri četrt ™ ® i*nrflfiev»T.te „Jti na 13 Izletniki so dopotovali na štirih lepih, udobnih avtobusih, ki so last neke velike goriške prevozniške tvrdke in so nadvse pripravni za daljša potovanja. V Gajevi ulici ni bilo pozdravljanja med gosti in njihovimi prijatelji in sorodniki ne konca I ne kraja, a ko so bile v pisarni Putnika pot- j niške formalnosti opravljene, so se gostje ! razšli najprej po najbližjih lokalih, da se po dolgi vožnji okrepčajo in natresejo svojim ljudem za zvrhan koš novic iz domo- I vme Medtem so se pred Putnikom napolnili novi štirje avtobusi, ki ,so približno enako številno skupino popeljali na veliko- udal spričo temeljitega izpraševanja vesti od strani studenškčih orožnikov, ki jim je končno priznal, da je bodalo izročil svoji sestri Faniki. Ko so pa orožirki prispeli tjakaj, je Fanika spočetka tajila., da bi ji bil izročil brat kakšno bodalo, končno pa je vse priznala in dejala, da je bodalo vrgla v stranišče. Ta navedba se je izkazala kot resnična, ker so po izpraznitvi stranišča zares našli na dnu nevedenč bodalo. Malek ki so ga orožniki izročili v !' zapore tukajšnjega okrožnega sodišča. se skuša zagovarjati s sHobranom in se bo vsa zadeva razčistila pred scdššiem. Br- nočn. izlet proti Primorju in Gorici ! ki 3e bil tekoJ po.prevozu v bolniš- Kakor je bil prihod naših goriških rojakov za Ljubljano iskreno vesel dogodek, pa je bilo med množico, ki jc v Gajevi ulici čakala na avtobuse, tudi mnogo razočaranih. ki so med gosti zaman iskali dragih. težko pričakovanih' obrazov. Mnogo nreo operiran pa se bori g smr+io Drava izroča svoje žrtve Celje čez praznike Celje, 29. marca Motnje zaradi snega Na veliko soboto [»opoldne ^e je deževje izpremenilo v pravcat z;mski snežni metez, zaradi česar so odpadle vee velikonočne procesije. V pro^leikih je r,než;lo tud: še v nedeljo in ponedeljek. V dolini je zapadlo 20 do 30 na bližnj:h hribih pa okoli pol metra mokrega enega. Težki sneg je jx>tr2a1 mnogo telefonskih in brzojavnih žic v okol ei Celja in v Savinjski dolini- Ker je pneg v nedeljo zjutraj pretrgal daljnovod velenjcke elektrarne ie bilo Celje v nedeljo do 14. brez toka. Sne na okoliškem rokppaHčču. V celi^k' bolnišnici eo umrli r "8'eVia rrpnžitkarir* Mariia Tube jeva iz 'Vfii^p or; Teharju. 3ile*na «ln?kr Tn;p ^r^^an \z Loke Pri Zu^mii TVa-nVt?"-! W?c --r*>jr\'ry zal-V' ' ~ ^ — V Zgornji Vižingi pri Marenbergu je naplavila Drava moško truplo. Utopljenec je star 20 do 30 let in je njegovo truplo, Žrebanje I. razreda 34* kola državne razredne loterije bo 14« in IS« aprila 1937« Kdor se želi udeležiti igre v tem kolu, naj si preskrbi pravočasno srečko pri Xa«Sn?if!i hranilnici v LjnMIani, Dalmatinova e. Vse izžrebane številke objavljamo v časopisju ■ Obveščamo tudi pismeno svoje kupce za vs£k najmanjši dobitek. Žrtve nesreč Na Razboru pri Hramiiah se je '241eini ko'air Ivan Lenič pri delu vsekal e sek!ro v desno nocro in hudo poškodoval V §t. Petru v Savi"r°k! doh'ni 'e v «obo*o 4amo-rernica zerabiia 'Oletneea dnmaria Vinka Breleza za desnico in mu prerezala prsta? ner in m»7;n<>f Ko ie šel ?71etn; dn»nar Ja koh Grabi'5 Slovenski dom«, 23. III). Lapidaren, toda pogostokrat nejasen je stil poročil iz Salamance. Kaj je treba zanikati vesti, da so padle sovražniku v roke vasi, ki nimajo nobenega strateškega pomena? In komu v čast je, če so nekomu ostale neke take vasi v rokah? Dočim . . . Ujeti italijanski oficirji trde, da so vladna letala izredno odporna, dočim kakor papir rušijo tudi najmočnejše oklo-pe italijanskih tankov. (»Slovenski Na, rod od doma Ilirije če2 Slatno ln proti Podkorenu do železniške proge, nato nazaj po desni strani proge in skoraj do železniške postaje odtod pa pod vsemi tremi skakalnicami v velikem loku spet do doma Ilirije. To progo so morali seniorji presmučati dvakrat, juniorji pa. enkrat. Mladinska proga (3 km) je šla od doma v isti smeri, nato je na drugem travniku pod Slatno zavila na levo in se v velikem loku in deloma pc poti vrnila na cilj pred Domom Ilirije. Na polovici proge in cilju Cilj je bil za vse tri kategorije nekaj metrov od starta — na zapadni strani novega doma, obenem pa je bila tamkaj končana tudi prva polovica proge, določena za seniorje. Najprej smo tamkaj pričakali Smoleja, ki je startal kot peti in prišel naokoli v (6 km) krasnem času 31:32. Naslednji ki je startal 2 minuti za njim, bi bil moral kmalu biti Knap, toda trajalo je mnogo dalj. preden se je po kazal, — že skoraj s 4 minutno razlike »a Smolejem, ki je že davno v krasnem tempu spet izginil v nasprotni smeri. Približno tako dolgo spet ni bilo nikogar vedeli smo, da Knap in Smolej bijeta re-vanžo za sebe. Za njima sta v kratkem razmahu prišla še naslednja dva resna kandidata za važnejša mesta: to sta bila odliCni Mrak ln prav tako dobri Močnik s Časom 37:31, odn 29-49 za prvo polovico proge. Potem le Slo vse hitreje: vmes so prihajali juniorji, pa tudi najmlajši, ter rji, dokler ni kmalu po 11.45 prispel spet kot prvi dokončno v cilj favorit Smolej, popolnoma svež in v krasnem tempu, čas je bil odličen, za Knapa skoraj nedosegljiv. Ko sta potekli 2 minuti in še one štiri s prve polovice je bilo jasno, da se je Smolej temeljito revanžiral za oni vrstni red na Pokljuki. Plasman prvih je tudi pozneje ostal neizpremenjen, kar pomeni, da se je zmaga odločila že v prvih kilometrih. Nov sneg in maže so opravile svoje. Smolej je za takšne razmere priznan strokovnjak in je zato tudi imel lažji posel ter zaslužen uspeh. Knap se je držal do konca, s primerno spoštljivo razliko sledita nato 3talno napredujoči Mrak in prav dobri Močnik, Med juniorji in mladino je bil odziv zaradi vremenskih prilik mnogo premajhen. Med prvimi sta potrdila sloves Jesenic člana »Bratstva « Razinger — ki obeta mnogo in bi ga njegov čas na 6 km uvrstil med seniorje na isti progi na drugo mesto — in tudi dobri Kordeš. ki je moral vso progo presmučati kot prvi. Podrobni rezultati so bili naslednji: Mladina: 1. Brun Bcrto (Bratstvo) 33:01, 2. PoSda Janez (D Mojstrana) 33:46 S. Pogačnik Zdenko (Bratstvo) 35:26. Juniorji: 1. Razinger Anton 33:37, 2. Kordež A. (oba Bratstvo) 44:21, 3. Kaj-žar Fr»nc (Rateče—P) 44:29. Seniorji: 1. Smodej Franc (Bratstvo) 1:03:27, 2. Knap Leon 1:10:52, 3. Mrak Franc (oba Ilirija) 1:16:31, 4. Močnik Cveto (Sm. Ljubljana) 1:20:12, 3. Kerštajn Andrej (Ilirija) 1:22:45, 6. De-kleva M. 1:23:11, 7. Rotar Franc (oba Sm Ljubljana) 1:27:22, 8. Stopar Franc (Ilirija), 9. Osotfn Anton (Sm Ljubljana), 10. Ilovar Janez (I). so bile v tem vremenu sploh zelo problematične. Sneg re je v debelih kosmih ne- nehoma vrtinčil izpod neba in prav nikjer drugje ni bilo suhega in toplega obstanka kot pod krovom ilirjanskega Doma. Inž. Blcudek, ki je v potu svoje obraja oa zjutraj tlačil 40 m — skakalnico — ta naj bi bila kot peta planiška danes otvorjena —, je pod novimi in mnogimi množinami snega obupal nad uspehom in izda) parolo, naj se skoki prenesejo na 25 m—strmino. Tekmovalci in funkcionarji so zaradi tega okoli 14. res odšli na ono zdaj tako znano in priljubljeno skakalnico za mladino in jo pričeli pripravljati za konkurenco. Ves trud pa ni mnogo pomagal in sodniški zbor ter deloma tudi tekmovalci so bili slednjič mnenja, da bi bili skoki za konkurenco na takšnih tleh neizvedljivi. Pri tem je tudi ostalo! Zbrani tekmovalci, ko pica mladih in štirje seniorji — Novšak Pribovšek, Zupan Ivan in Bevc — so se na to drug 2a drugim spuščali v sneg. prav za prav še dovolj srečno in brez izgube. Ker je šlo vse tako lepo, so se nato veliki štirje kar sporazumeli s sodniki, da bedo z dvema skokoma absolvirali »domačo« konkurenco, da bi vsaj vedeli, ali so imeli prav oni, ki so hoteli imeti skoke odgo-dene, aU oni, ki so trdili, da se klji£> me-težu vidi prav dobro No in zato so šli po dvakrat na 20 odn osno 19 metrov in so dobili tele ocene: I. Novšak 37.5, 2. Pribovšek S6.5 točke, 8. Zupan Ivan, 4. Bevc. Organizacija prireditev Je bila kljub vsem vremenskim neprilikam vzorna. Po končanih tekmah so predstavniki kluba razdelili svojim najmlajšim članom in prijateljem — pridnim učencem ie Novfeko-ve šole — sladke velikonočne plrhe, zmagovalcem iz juniorskega in mladinskega razreda pa lepa praktična darila. Dom SK Ilirije te dni ni bil tako zaseden, kot bi se apodebilo za takšne dneve, toda vari v njem so bili zadovoljni. Majhni zato, ker so videli, da ljubljanski klub posveča smučarskemu naraščaju v planiškem kofcu veiiko pozornost, veliki pa zato, ker so videli, da je Dom Ilirije v takšnem vremenu še dvakrat tako ljubek in udoben kot sicer. Kljub novi zimi se je smučarska družba Iz Planice nocoj vrnila vsa razigrana na domove. Ne nazadnje budi zato, ker lahko zdaj pričakuje še nekaj zamujenega veselja v soracu in snegu. In to je smučarju zadnjih treh let po dolgem spet enkrat zadovoljstvo! turnir v Mariboru Kljub slabemu vremenu se je v Mariboru vršil nogometni turnir oh sodelovanju SK Kapfenberg, Maribora, Rapida in železničarja Maribor 29. maica. Za velikonočne praznike se je vršil na Rapidovem igrišču mednarodni nogometni turnir, pri katerem so sodelovali domači klubi železničar, Maribor in Rapid ter eden najboljših avstrijskih amaterskih klubov SK Kapfenberg. Propczicije turn-rja so predvidevale štiri tekme, in sicer so se v nedeljo srečali najpreje železničar in Maribor ter Rapid in Kapfenberg, danes v po-nedeljep pa premaganca, nato pa zmagovalca prvega dne. Vremenske razmere pa so bile oba dni zelo neugodne in so se tekme vršile na terenu, ki je bil pokrit s sne- j gom, razen tega pa jc oba dni naletaval j sneg, vmes pa tudi dež. Radi tega je tekmam prisostvovalo le malo število gie- J dalcev. Železničar s Maribor 5 : O (2 s O) Oba nasprotnika sta nastopila s kopco igralcev, ki jih doslej nismo videli v prvem moštvu. Pri izbiri moči pa je imel Železničar bolj srečno roko, kajt rezervisti so popolnoma nadomestili tovariše iz prvega moštva, dočim rezervisti Maribora , niso povsem ustrezali pričakovanju. V splošnem sta obe moštvi predvajali ' povsem zadovoljivo igro. Ni pa bila premoč železničarja tako očitna, kakor bi se morda sklepalo iz rezultata. Zmaga železničarja je bila nedvomno zaslužena, toda razlika golov je malce previsoko izražena. Pri zmagovitem moštvu se je predvsem odlikovala napadalna vrsta ,ki je spretno iz- • rabila nasprotnikove napake. Pohvalo za- i služi tudi ožja obramba železničarja, ki je i z odličnim startom razbila vse akcije nasprotnega napada. Krilci so sicer svoj napad dobro zalagali z uporablj!v;mi žogami, toda v obrambnem delu nso bili preveč zanesljivi Napad Maribora je trpel na pomanjkanju opore od zadaj. Ko pa je prišel v zalet, si je znai ustvariti lepe situacije, toda nI bilo strelca, ki bi znal izrabiti zrele prhke Krilska vrsta si je ves čas prizadevala. da je pošiliala svol napad naprej in je r pridnostjo podpirala ofez'vne akcijo Pr tem svojem usppSnem delu pa je nekoliko zanemnrila defenzivno delo Ker je bila ožja obramba, zlasti vratar, slabo razpoložena, je imel nasprotni napad številne realizacijske možnosti, od katerih je pet izrabil. Sam potek igre je pokazal borbo dveh skoro enakovrednih nasprotnikov in je imela tekma malodane značaj borbe za točke. Goli so padli v 13. min. prvega polčasa po Pavlinu in v 35. min. po Lešniku, v drugem polčasu pa so bili Pavlin v 14., Pezdiček v 26. in v 32. minuti zopet Pavlin uspešni. Sodil je g. Kopič v splošnem dobro r*fa«i ne brez napak. Nato sta nastop;,r. Kapfenberg ! Rapid 4 s 4 (4 : 3) Gostje so predvajali za oko lepo kom-binaciisko igro. ki je navdušila gledalce. Zlasti podajanje je bilo vzgledno ter so napadalci streljali iz vsake pozicfje. Razen prav dobre i-anadalnc. vrste se je posebno odlikoval vratar, ki je pokazal nekaj krasnih parad, do-im branilca nista povsem ustrezala ter se izkazala kot zelo nesigur-na. Vsa enajstorlca pa je predvajala zelo tair igro ter je bla tud; zelo disciplinirana, dasi jim je sodnik ^nagajak. Rapid je postavil v polje borbeno moštvo. ki je s svojo požrtvovalno igro doseglo časten neodločen rezultat. Najboljšo formacijo so imeli domačin' v dobro razpoloženj napadalni vrsti, ki je zlasti proti kooncu drugega polčasa izvedla nekaj lepih akcij, ki bi gotovo rodile več uspeha, če bi bili napadlci bolj odločni. Zelo slaba pa je bila ožja obramba, ki je zakrivila dva lastna gola. V krilski vrsti tudi nI bilo vse v rerlu. ker so krilci preveč silili naprej. Tekma sama pa je bila lepa in zanimiva ter po!m>. živahnosti. Sodil je g. Nemec. Zadovoljil je sicer domačo enajstorico. dočim so imeli gostje vzrok, da so bili z njim nezadovoljni Danes se je turnir nadaljeval in bi se morali najprej srečati moštvi Maribora in Rapida. Toda moštvo Maribora kratko-malo ni prišlo na igrišče. Zaradi tega je ta tekma izostala Odigrala se je le tekma Kapfenberg : železni*-*-4 J i a J 1) Terenske prilike so bile dane« še "labSe Kot včeraj ter je prišlo o« igrišče komaj 49 gledalcev. železničar, ki je nastopil v kombinirani postavi je v prvem polčasu nudil krepak odpor, v drugi polovici pa Je moštvo klonilo, tako da so gostje prešli v premoč in odnesli zasluženo zmago. V splošnem so gostje predvajali mnoge koristnejšo igro kot včeraj proti Rapidu. Zlasti je danes ugajal srednji krilec Klelndlenst, ki je zastopal avstrijske barve na olimpijadi v Berlinu, ter napadalna vrsta, ki jev prizar-jala lepe napadalne akcije. Vsi goli so padli ko plod premišljenih akcij, in sicer v 16. min. prvega polčasa ter v 6., 10. in 25. minuti drugega polčasa. Edini gol za Železničarje je zabil Lešnik Iz kornerja v 14. min. prvega polčasa. Ker so bile terenske prilike zelo slabe, se je tekma vršila le dvakrat po 35 minut. Potek igre se more smatrati kot neregu-lartE kajti žogo je bilo težko spraviti naprej in je usnje vedno znova obtičalo ali v blat" ali v snsgu. Sodil je g. KlippstSdter v splošno za-dovoljnost. Ostale nogometne tekme Zagreb: Reprezentanca Zagreba : Ad-mira (Dunaj) 4 : 1 (1 : 1), Gradjanski : Admira 4 : 1 (4 : 0). Beograd: Jedinstvo : Phttbus (Budimpešta) 2 : 2 (1 : 1), BASK : Grazer FC 2 : 0 (1 : 0), BKP : Phoous 3 : 3 (1 : 0), Jugoslavija : Grazer FC 5 : 2 (3 : 2), Jugoslavija rezerva : BASK 3 : 0 (3 : 0). Sibenik: Hašk : Osvit 2 : 2 (2 : 1). Split: Hajduk : F. C. 13 (Sofija) 1 : 1 (1 : 0). Praga: Sparta : Rusy 5 : 1, Prostejov : Kladno 3 : 0, žideniee : Moravska Slavija 6 : 0. Bratislava: FAC (Dunaj) : Nachod 4 : S Bratislava : Kispcst 5 : 1. Krakov: Nemzeti (Budimpešta) : Visla 1:0, FC W'ien : Cracovia 3:1. Dunaj: Ferencvarcs : Austria 7 : 2, Ra-pl d: Hungaria 3 : 2, Ferencvaros : Rapid 4 : 2, Austiia : Hungaria 4 : 1. Rim: Genova : Roma 3:1, Novara : Milano 1 : 0, Juventus : Bologna 0 : 0. Ambrcsiana : Sampierdarena 1 : 1, La-zio : Torino 0 : 0, Bari : Luchese 2 : 0, Alessandria : Napoli 2 : 0, Triestina : Fiorentina 1 : 0. Bruselj: Viena : Budai 2 :2. Kobenhaven: Slavija (Praga) : team Kobenhavena 8 : 2. Točno plačui »Jutru« naročnino Varui svojem zavarovalnino Hodža in Daranyi o beograjskem sporazumu Izjave češkoslovaškega in madžarskega ministrskega predsednika — Oba gledata optimistično na položaj PKAGA, 29. marca. d. Ministrski predsednik dr. Hodža je podal bivšemu izdajatelju dunajska »iNeue Freie Presse« dr. Ernestu Benediktu caljšo izjavo o aktualnih vprašanjih zunanje politike. Med drugim je pouoaril, da je v zadnjem letu močno napreoovalo sodelovanje podunav-skih držav. Češkoslovaška je sklenila z Avstrijo, Madžarsko in Bolgarijo nove trgovinske pogodbe. Blagovna izmenjava z Bolgarijo se je povečala za 80 odstotkov, z Avstrijo in Madžarsko pa za 20 odstotkov. Za enako količino se je povečal tudi promet med Češkoslovaško in Nemčijo. Selimo si sodelovanja, je dejal, ker je utemeljeno že v zemljepisnem položaju in v dolžini naših skupnih mej. Seveda ne sme postati to sodelovanje nič drugega, kakor je že v smislu besede same. Srednja Evropa ne sme postati objekt velesil. Zato moramo tu v Srednji Evropi spraviti .rvoje zadeve sami v red, ker bi drugače drugi poskrbeli, kar bi zamudili. Na vprašanje, Itako presoja šanse za ohranitev miru, je dr. Hodža odgovoril, da so bile lani meseca decembra v razmerju 5 : 5, sedaj pa so 9 : 1 za mir. Svojo trditev ie utemeljil z razvojem položaja v Angliji, Franciji in Nemčiji. Anglija se pripravlja, da zavzame svoje stališče v Evropi. Tudi poslednji preokret v Franciji pomeni jamstvo za mir. Poznam Leona Bluma, je dejal, sem z njim prijatelj in prav nič nisem bil presenečen, ko se je pokazal kot državnik močne roke. Razočaral je samo svoje sovražnike. O novem italijansko-jugoslovenskem sporazumu je izjavil dr. Hodža: Da sta Jugoslavija in Italija stopili v boljše odnošaje, nam more biti le zelo prijetno. Vsakdo se moti, kdor meni, da bi bila ''al« antanta oslabljena z odstranitvijo nasprotstev, ki bi mogla spraviti nj^ne člane v dvor-1 ji v položaj z velikimi sosedi. Vas so marsikatera nasprotstva, ki so se pojavil*, med Jugoslavijo in Italijo, Ie obrpmcn ievala ter ne samo veselimo. če bo s tem omeKenjem napetosti olajšano sodelovanje v Fodunavjn. Dr. Hodža se je končno zelo energično izrekel proti restavraciji Habsburžanov in je dejal, da bi i;e pomenjala rešitve, temveč katastrofo. Budimpešta. 29. marca d. Ministrski predsednik Daranvi je izjavil zastopnikom lista >Es:i Ujszagf o obisku avstrijskega kance-larja dr. Sehu9©hnigga v Budimpešti in o obisku italijanskega zunanjega minira grofa Ciana v Beogradu: Pof?vetovania s kancelarjem dr. ''oh®-schuiggom ob prilki njegovega obiska so pokazala popolno soglasje v presoji medna; rodnega političnega položaja in povseir enotno sta!;šče glede na vsa aktualna vpra5 šania, ki se tiče:o obeli naših držav, vezanih s prijateljskim sodelovanjem v duhu rimskih protokolov Prezkušena ustvarjajo ča sila. ki temeiii v skupnosti pri rimskih protokolih udeleženih držav. Dai!y Herald« pravi med drugim: Velika Britanija in Francija sta popolnoma pooznali težavni p0'0^- ki bi lahko nn«ta'. i a se stvarno ne bo onemogočilo nadaljnje pošiljanje prostovoljcev v Španijo Obe vla-dj bosta ponovno proučili situacijo. Po sedanjih okolišCinah sodeč Je Mu^olini vsaj začasno opusti idejo, da bi kljub sporazu; mu pošiljal prostovoljce v Španijo. >Times« razpravlja o stališču nemške vlade in pravj: Braniieljj politike razuma nijo, da se je ojačila njihova teza spričo 'oboroževanja Britanije in vseh onih reper-kusij, ki so nastale po objavi pokorila nem škega vojnega odposlanca v Londonu. Papeževa enciklika, zadnji dogodkj v Španiji, njihov vpliv na javno mnenje in druge okoliščine so podprle akcijo onih, ki zahtevajo vzdržnost, čeprav je sc veino mnogo takdi. ki upajo, da si bo Nemčija v Evrop vsekakor pr«ikrbc!a kakšno avanturo Francoska sodba Tariz, 29. marca. AA. iPetit Journcl« pSše: Nekateri izmed onih. ki kritizirajo Delbosovo zunanjo politiko, so menili, da je izgubil vso hladnokrvnost in da se je napram poslanikoma Velike Britanije in Nemčije izrazil skrajno nespretno, tako da bi moral biti rezultat njegovih besed katastrofalen. Dejansko je s svojima izjavama dosegel, kar je hotel. Londonski vlada je nemudoma kategorično pritrdila Vadi v Parizu, da je treba z vso odločnostjo doseči spoštovanje odredb nevtralnostnega odbora. Po razgovoru Delbosa in Clarka so se v Londonu očividno ustrašili spora v nevtralnostnem odboru, ki je zavzel že večji obseg. Republikansko vojno poročilo Madrid, 29. marca AA. Odbor za obrambo Madrida ie objavil daljši komunike o včerajšnjih borbah, v katerem prav; med Iru- rr iu ; Pri Avili sta vladfio topništvo in letalstvo noiiovno obstreljeval« Navalperal de Pina Resa«. Na Sierri Maga'oni so vladne čete prodrl* za nekaj km dalje v smeri proti Vnlienti. Na fronti pr{ Guadalaiarj ni bilo nikaklh ooeebnih dogodkov. Vladne fe-te so na ne* katerih krafih sknŽale obkolttj nasprotnika, da bi ga potisnile nazaj proti aragooski cesti. Na zapadni strani se nasprotnik umi* ka v smerj Kamosiene. Vladne čete so sedaj koncentrirale svojo topniško akcijo ua Espinoso de Henarcz. Komunike pravi, da so republikanske čete po hudem napadu pri Guadarrami zavzele važno jx>stojanko Ca-sa Vnliente, k- dominira nad vasjo in okolico San Rafaela. Xa frontah pri Madridu in severno vzhodno od Guadalajare danes ni bilo posebnih dogodkov. Nov zagrebški župan Zagreb. 29. marca o. Z ukazom kralje« vih namestnikov je imenovan za predsednika zagrebške mestne občine dr. Teodor Peje:<5. član državnega s\v'a. ki je l»i'l svoj-<*as načelnik v ministrstvu pravde. Objave Sresko načelstvo v Preval.ja h se preseli 31. marca 1937 v Dravograd. V Prevaljah preneha poslovanje omenjenega sreskega načelstva dne 31. t. m., dne 1. aprila pa lačne sresko načelstvo poslovati v Dravogradu. Mestno poglavarstvo ljubljansko opozarja po naročilu kr. banske uprave vse ustanovne uprave, da morajo na osnovi S 23. zakona o ustanovah ter čl. 37 pravilnika k temu zakonu odpošiljati ustanovni oblasti to je kraljevski banski upravi, odnosno, če se poslovanje ustanove razteza na več banovin ali na vso kraljevino, ministrstvu za prosveto, skupno z bilanco, letno poročilo o svojem delu in to v izogib kazenskih posledic najkasneje do 31. marca vsakega leta. Ustanove, ki jih upravljajo javne oblasti pa morajc odpošiljati ustanovni oblasti letno poročilo o svojem delu. Glavni prosvetni svet pri ministrstvu p ros ve te razglaša, naj se v bodoče zain-teresovane osebe na noben način ne obračajo neposredno na Glavni prosvetni svet. Vse prošnje, pritožbe in priloge naj se dostavijo ministru prosvete, odnosno pristojnim oddelkom ministrstva prosvete. Glavni prosvetni svet ne izdaja nikakih potrdil in niso njegove odločitve namenjene privatnim osebam. Zato se ne dajejo v sekretariatu Glavnega prosvetnenga sveta o teh odločitvah nikake informacije. Zemunska vremenska napoved: Prevladovalo bo oblačno vreme po vsej državi Deževalo bo pretežno v severni polovici države, posebno v zapadnih krajih. Po gorah bo snežilo. »JUTRO« ponedeljska tedaj« Torek. 30. HL 1937. Ženskam enake pravice! Protestni zbor Jugoslovestske ženske zveze Ljubljana, 25. marca. Snoči so se ljubljanske ženske pod okriljem Jugoslovanske ženske zveze, sekcije aa dravsko banovino, zopet enkrat zbrale v magistratni dvorani v vzajemnem prepričanju, da jim je treba braniti njih najosnovnejše človeške in državljanske pravice. Povod za to zborovanje je bil novi amandeanent k finančnemu zakonu, ki določa delni celibat za učitelji ce, ki bo stopil v veljavo 1. avgusta. S številno udeležbo posameznic in zastopnic vseli ženskih organizacij so dokazale žene, koliko važnost posvečajo temu vprašanju. Zborovanje je vodila predsednica dravske sekcije JŽZ ga Minka Govekarjeva, ki je v uvodnih besedah naglasila, da so se pod okriljem te organizacije v zadnjih letih žene že večkrat zbrale na protestna zborovanja proti ukrepom raznih vlad, ki so od časa so časa, a konstantno zdaj od te, zdaj od druge strani prizadejale nove udarce proti načelni enakopravnosti poklicne žene v službah, kakor jo garantira sam zakon. S temi zborovanji žene nikakor niso nastopale proti moškemu spolu, ampak so zaJitevale le to, kar drugod žene že davno imajo. Na programu včerajšnjega protestnega zborovanja sta bila referata predsednice ljubljanske sekcije ženskega Pokreta ge. Cirile Žtebi-Plesškove o Statutu žene in prof. Venčeslava Čopiča o učiteljici-ženi in prosvetni delavki. Položaj žene v naši državi V referatu o statutu žene, ki vsebuje pregled sedanjega pravnega, socialnega in ekonomskega položaja žene pri nas, je ga. štebijeva poročala o akciji, ki so jo na pobudo Društva narodov in notranjih ministrstev izvedle žene vsega sveta za izboljšanje svojega položaja žene iz vsen držav, zastopane na kongresu pretekli mesec v Curihu, so izdelale reierate o razmerah v katerih žive in pod kakšnimi pogoji delujejo, na tej osnovi pa so postavile svoje predloge in zahteve, kako naj se ta njih položaj izboljša. Pri tej akciji so sodelovale tudi žene iz Jugoslavije katerih referat je predložila Za-grebčanka ravnateljica ga. Vodvarka-Kočonda. Na tej konferenci je bilo sklenjeno, da bo Mednarodna ženska zveza izročila tajništvu Društva narodov za jesensko zasedanje sintetičen pregled iz vseh satutov z apelom, naj Društvo narodov vsem svojim članicam predloži zahtevo, da se v duhu konvencije uzakonijo upravičene zahteve žen za enakopravnost pred zakoni in da se pri izvajanju zakonov ne kršijo načela enakopravnosti. Naš statut je obsegal šest poglavij: Najvažnejše je brez dvoma poglavje o po litičnih pravicah, ki šele dajejo možnost sodelovanja in soodločanja pri zakonodaji. Sedanja ustava dopušča možnost uvedbe ženske volilne pravice s posebnim zakonom, a te možnosti zakonodajalec doslej še ni rešil v povoljnem smsilu tako da je ženi onemogočeno sodelovanje v notranji politiki. Enako je v mednarodni politiki, kajti naše vlade doslej na seje DN niso pošiljale žen niti kot delegatk niti kot ekspertov. Ker pa hočejo naše žene postati soodloSujoč političen faktor v narodnem in mednarodnem življenju, za_ to postavljajo k prvemu poglavju statuta zahtevo po uveljavljenju zakona o politični enakopravnosti žene z moškim pri zakonodajnih in samoupravnih ustanovah, enako pa tudi zahtevo po sodelovanju v mednarodni politiki. Med zahtevami, ki so jih naše žene postavile v predloženih statutih, pa so brez dvoma enako važne tiste, ki se tičejo javnih služb. Po zakonu o državnih uradnikih iz L 1931 so žene načelno popolnoma enakopravne z moškimi tovariši glede sprejema v službe, gle. de nagrad in napredovanj. Toda specialni zakoni in uredbe v poedinih strokah državne službe so to načelo prekršile prav krivično za žene. Opažati je tendenco, da se vzdrži moška prioriteta v javnih službah in se iz nekaterih področij žena povsem izrine, žene pa zahtevajo, naj se ukinejo vse izjeme pri sprejemanju žensk v javne siužbe, uradništvo naj se sprejema samo na osnovi kvalifikacije in sposobnosti in izvaja naj se načelo enake nagrade za enako delo. Referentka je tu_ di navedla vsa izjemna določila, ki so v zadnjih letih kršila zakon o državnih uradnikih, med najvažnejšimi iz zadnjega časa pa je vsekakor uredba o delnem celibatu učiteljic, ki jo prinaša amande-ment k finančnemu zakonu za L 1937-38, s katero se omejuje osebna svoboda učiteljic osnovnih in gospodinjskih šol in šolskih vrtnaric, z njo pa se jim tudi uničujejo že pridobljene pravice na po. kojnino. Medtem ko se torej ženske pred mednarodnim forumom, enako tudi naše po naredbi našega notranjega ministrstva, borijo za izboljšanje svojega obstoječega položaja, prihajajo istočasno nove specialne uredbe, ki ji odjemljejo še to, kar so doslej imele. Odkod brezposelnost med nčiteljstvoni ? Referent prof. Čopič je v svojem referatu o ženi.učiteljici in prosvetni delavki posegel nekoliko tudi v zgodovino našega ljudskega šolstva iz tiste dobe, ko je bil pojm »brezposelni učitelj« še povsem nepoznan. Tudi še neposredno po vojni je primanjkovalo učiteljstva in tedaj je bL la prosvetna oblast voljna sprejemati na_ mesto moških ženske učitelje. Primanjko-vange pa je bilo predvsem zaradi tega, ker je bil ta poklic močno nehvaležen in učiteljski stan zelo slabo plačan. Vsak se je raje udinjal kjerkoli drugje v kaki drugi stroki. Vse do 1. 1929 nezaposlenih učiteljev ni bilo, s pričetkom gospodarske krize država ni več nameščala učite, ljev zaradi pomanjkanja sredstev, da bi se krile stanju primerne potrebe našega šolstva V letih odtlej je ostalo vsakokrat okrog 120 učiteljev in učiteljic brez posla. Vsi pa, poznajo stanje našega ljudskega šolstva v Sloveniji, še bolj pa v celi državi, morajo priznati, da učiteljev ni preveč, temveč jih je še d^nes premalo. Po izjavi samega prosvetnega ministra je v naši državi 230.000 šoloobveznih otrok ki šole ne obiskujejo. Kljub uzakonjeni osemletni šolski obveznosti iz 1. 1929 se izvaja predpisana šolska obveznost samo v dravski, deloma v primorski in dunav-ski banovini, v petih banovinah pa. je splošno izvedena le 4 letna obveznost. Samo za to mladino bi potrebovali 3.400 učiteljev, računajoč po 50 učencev na enega, že zdaj pa pride po 200 učencev na enega učitelja. V vsej državi je 1.800 nezaposlenih učiteljev (715 v Sloveniji). Zaposleno učiteljstvo pa je preobremenjeno, poleg tega pa je še zaradi pomanjkanja nastavljenega učiteljstva zaprtih samo v Sloveniji 251 razredov. Celibat učiteljic V drugem delu svojega referata se je predavatelj bavil z novo uredbo, ki uvaja delni celibat učiteljic: njim prepoveduje sklepamje zakona z neučitelji. Bavil se je tudi z dolgoletnimi borbami, ki jih je vo_ dil učiteljski stan za izboljšanje svojega položaja in za priznanje upravičenih zahtev že za časa Avstrije in kasneje v lastni državi. Teh pravic, ki si jih je doslej pridobil, si učiteljski stan ne sme pustiti vzeti. Predavatelj je tudi utemeljeval nesmiselnost razlikovanje poročenih učiteljic po kategorijah glede na to, s kom s poročene: z učiteljem, državnim uradnikom. ali takimi, ki ni državni urdanik Ce postavlja tako vprašanje rodbinskih odnosov za učiteljice bi se seveda moralo postaviti tudi za učitelje, saj veljajo za oboje isti psihološki zakon: o vplivu okolice. Z. uvedbo celibata b; bila učiteljica prizadeta tudi v svojem naj globljem življenjskem vprašanju izb re moža, nadalje v vprašanju opredelitve za sklenitev zakona ali za izvrševanje službe. V moralnem pogledu bi taka uredba imela gotove zelo ^ežke posledice enako pa tud; v gospodarskem, saj .o bas siabe gospodarske prilike vrgle ženo z družin skftra kroga in jo prisilile k pridob.tne- mu udejstvovanju. Zato morajo žene po. vedati vsej javnosti, da je minila doba, ko bi se jim še smele kratiti njih narav, ne in zakonite pravice, s katerimi bi se nikakor ne odpomoglo nezaposlenosti moških. Kajti od malega števila učiteljic, poročeni z neučitelji, brezposelnim ne bo prišla tolažba z nastavitvijo. Pač pa je upravičena zahteva v interesu narodne prosvete in učiteljstva, naj se odpro novi razredi povsod, kjer pride večje število učencev za enega učitelja, kakor je zakonito določepo, naj se upokoji vse učitelje, ki so dovršili doloieno službeno dobo, po želji pa naj se tudi upokoje učiteljice matere, ki imajo več kot 4 otroke, kakor je bilo nekoč že zakonito v veljavi. Zniža in uveljavi pa naj se tudi službe, na doba kakor je bila v veljavi pred 1. 1929. S takimi ukrepi bi bila res odprav. Ijena brezposelnost učiteljskega naraščaja, naša ljudska šola pa rešena kr ze, v kateri se sedaj nahaja. Prekliče pa naj se uveljavljenje delnega celibata, kajti zvra čanje vsega bremena krizne na ramena žensk ne bo niti zmanjšalo brezposelnosti, niti se ne bo dvignila narodna pro. sveta Ker aebata ni bita dovoljena, so zboro-valke dale duška svojemu protestu proti kršenjem ženskih osnovnih na ta način, da so oba referenta burno nagradile z aplavzom. ^ katerim ju prekinjale ves čas njih govorov Sogias.10 je bila sprejeta tud: resolucija, k: jo bod; oupoilaie na vsa merodajna mesta V njej protestirajo proti uveljavljenju stalnega celibata in zahtevajo naj se ukine določba aman-dementa k finančnemu zakonu .Soglasno je bil nato sp-.ejet tu^i p~edi-'g neke zbo. rovalke. naj je pošlje zahva no pi m se aatorjema dr Albertu Kramerju m Puc. lju. ke: 3ta se v aea&U .••■»v?e.r z-- ' ter.;, se učitelj tva V m ni se-c ie JuU je na.o še pre.s«.-. nic\. v. podala soli dar ost -z.iavc O..p -'»n* '»* je bil: tu a ji „ :-vstna b zna na. slov mm atra p. s-^tt z • • -So ve—.'h. t aj.1c: '-:< ■■•-' u:euo& o cči ca-i Tehnika f otografskega mmtmnia K tretji to&a Od Kai UUaUiJ. i^iVOlUjt ivot eno svojiii osnovnih pravu, u& iuoia uiu vsa ostrina., koiikui je uovoij^je ou^Uv, otreuoiocena. na giaviu preuinei mouva v ospredju, uocim ostrina proti uzauju m na manj važnih delih motiva zavoljo večje »plastike« lahko popušča. Gleue os urine na glavnem predmetu staro pravdo Se ni izgubilo voljave in je menua ne do, gleue neostrine v manj bistvenih delih, ki oa povečuje plastičnost, bi včasih lahko debatirali. Moderna fotografija je dokazala že pogostokrat, da je siika lahko silno plastična, pa čeprav je popolnoma osua od najbližjega ospredja do najbolj oddaljenega ozadja Nemara je zahteva po pravilnem premagovanju svetlobnih nasprotij, po smiselnem podajanju tonskih vrednot v tem pogledu še važnejša nego zahteva po pravilno razdeljeni ostrini-neostrini. Toda to je vprašanje, ki nas tu dalje ne zanima. Vsekako ne sme iti spoštovanje zadnje zahteve tako daleč, da bi mogli n. pr. pri portretiranju osredotočiti vso ostrino na oči, ki so res bistvene za izraz, nos pa naj ostane kot »manj bistven« del obraza lepo zabrisano neoster, kar opazujemo pogosto celo na slikah zelo znanih mojstrov, zlasti brezpogojnih pristašev velikega formata in dolge goriščnice. Ti možje, ki namreč iz same zaljubljenosti v veliki for-ne ponajvečkrat le posledica težavne in zelo nepraktične razdelitve takšne ostrine, ki je zvezana z dolgo žariščneo. S takšnimi, iz trte zvitimi »umetnostnimi pravili« si nikar ne dajmo pokvariti veselja do malih formatov, ki imajo, kakor znano, normalno neprimerno večjo in zato pri-ročnejšo ostrinsko globino. Da bi se pa z majhnimi goriščnicami (7.5, 5 in celo 3.5 cm) ne dale doseči po potrebi lepe neostrine v ozadju, je bosa. To morejo trditi le ljudje, ki nočejo vedeti, da je razdelitev ostrine odvisna ne samo od goriščnice, tem več tudi od odprtine objektiva. A kar se tiče praktičnega operiran ja z ostrino: če je ne moreš ali ne utegneš naravnati na pravi konec s pomočjo medlice, zrcalne naprave ali daljinomera, tedaj po-beri nekatere najbolj važne podatke o usta novitvi na razdaljo in zaslombo in ostrin-skih tabel, ki so tako lepo izračunane za vsako goriščnico posebe, zapiši si jih na listek, če nočeš vse tabele nositi stalno a seboj in ga prilepi na notranjo stran torbe ali na kamero samo, da ti bo stalno pri roki Na pamet se teh številk za stalno ne boš nikoli naučil. Morda še majhen nasvet za ostro slikanje majhnih predmetov iz bližine, ne da bi izgubljal čas z ustanavljanjem na me-dlico in daljinomer. Kamero podaljšaj na najdaljši izteg (lahko tudi na manjšega) in ostro ustanovi na majhen, neživ predmet. Potem vzemi paličasto merilo, kos žice ali pod. in izmeri, kako daleč je poskusni predmet od kamere. Da bo kamera pri pravem snemanju res tako daleč, pritrdi merilno palico, žico ali pod. ob uporabi na aparat tako, da bo nje sprednji konec v prej določeni razdalji od aparata in v ravnini predmeta, ki ga hočeš slikati. Predmet boš dobil brez kontrole v sredino slikovite ploščine, če si si zapomnil, kako daleč ob stran je bil konec merila pri ustanovitvi na poskusni predmet. Posebno brihtni ljudje si bodo ta preprosti ustanovilni pripomoček napravili v podobi zložljivega dostavka iz žice na objektiv in na konec bodo pritrdili okvir, ki ustreza velikosti slikovnega kota. Jasno, da boS dobil predmet, če nI ploščat, z vso sigurnostjo oster le tedaj, če ne uporabiš polne odprtine, temveč zaslonko 5.6 do 12.5. kakršna je pač dolžina, eoriščnlcp K četrti točki Običajni postopek za pravilno osvetlji-tev je ta, da nameri amater svoj svetlo-mer na najbolj temne dele predmeta. Tako je zapisano v vseh učnih knjigah ln pametnejše med njimi morda še dostavljajo, da so primeri, ko moramo včasih vzeti srednjo pot, to je uporabiti srednjo vred- r . -Ns M nos«, ošvetlitvp. po naj temnejsin m najsvetlejših uclih (n- pi čv :memamo 7 m*hko-risnim objeKtrVbni ali če hočemo naprav.u Personov tisk) v nekih primerih p.-, rrio-ramo osvetliti celo naravnost po svetlih delih predmeta (n. pi pri reproonk- >)an črno belih predlog). In vendar, ne glede na te Izjeme, je tudi v normalnih okoliSči-nan pravima, šolska prepogosto nepravilna Ni namreč vso eno. ali opravilno«, točno po svetlomeru osvetlim na mehko ali trdo negativno tvorivo, in pred vsem ni vse eno, ali »pravilno« osvetlim in razvijem potem v kakršnemkoli razvijalcu. Posebno kakšen metol-hidrokinon, glicin ali trši razvijalec za drobno zrno nam bo dal potem negativ z znaki premalo osvetljenih plasti, pa čeprav po šolskih pravilih nismo premalo osvetlili. Moderen amater razvija pač dosledno s kakšnim razvijalcem, ki izenačuje in daje obenem zadosti drobno zrno. Skoraj vsi takšni razvijalci pa kažejo svoje dobre lastnosti .-e v primeru, da smo osvetlili vsaj še enkrat toliko, kolikor je kazal svetlo-mer za najtemnejše dele. Majhna opomba: z »najtemnejšimi« ln »najsvetejšimi« deli si mislimo večje dele, ki imajo v motivu kakšno sestavno ulogo, ne pa morda črnega hrošča, ki leze po beli cesti petdeset metrov od nas, ali blesk na križu tri sto metrov oddaljenega cerkvenega stolpa. In druga opomba: Z določanjem osvetlitve po kakšni tabeli ali po golem »občutku« se lahko grdo uštejemo. Hipersenzibilizacija se imenuje umetno, naKnauno dviganje občutljivosti negativnih tvoriv. Prakticirajo ga z najrazličnejšimi metodami, ki se pa povprečni amaterji ne navdušujejo posebno zanje. Te metode se namreč bolj ali manj komplicirane, pogostoma niso zanesljive in zavoljo velike občutljivosti modernih tvoriv tudi ne prihajajo dosti v poštev. Izmed dosedanjih načinov je amaterju v splošnem priporočati le tiste, ki dvigajo občutljivost emulzij za infrardeče žarke. Tu nam v mnogih primerih omogočijo trenutne posnetke iz roke, dočim bi morali drugače uporabljati nadležno stojalo. Skoraj gotovo pa se bo amaterjem priljubil tudi sledeči novejši način: V posodo ali škatlo daš kos poroznega papirja, ki si nanj kanil nekoliko kapljic živega srebra. V posodo zapreš nato suho negativno tvorivo. To je vse. Cez daljši ali krajši čas se bo njegova občutljivost pod vplivom živosrebrnih par zvišala za 75 do 150 odstotkov. To se pravi, da bo negativno tvorivo po obravnavi povprečno še enkrat tako občutljivo kakor prej, material 17/10 dinske stopnje bo dobil na pr. 20/10 dinske stopnje. Posebno očiten je ta hipersensibilizacijski efekt za plošče in filme, ki smo nanje že snemali (a jih seveda še nismo razvili). Zivosrebrne pare ojačujejo zlasti latentno sliko. Tu pa je treba takoj pripomniti, da ne gre za ojačevanje v navadnem smislu besede, kajti gradacija tvoriva se s postopkom praktično ne spremeid (trdo tvorivo ostane trdo, mehko pa mehko), in v tem pogledu se učinek živosrebrnih par bistveno razlikuje od učinkov večine drugih hiper-Eensibilizacijskih postopkov. Negativi ne dobe tudi nobenega osena, rajši so celo čistejši nego normalno. Prvotna občutljivost za razna spektralna območja se ne izpremeni, filterski faktorji ostanejo isti. Trajanje postopka je različno. Nezavi-te plošče in nenaviti filmi naj bodo v posodi 30 do 40 ur, naviti kinematografski filmi poljubne dolžine in zaviti normalni filmi ter plošče potrebujejo za maksimalni efekt šest do deset dni. Vedeti moraS, da tako hipersensibilizirano tvorivo po kakšnih štirih tednih svojo večjo občutljivost izgubi, treba ga je torej razviti čim prej. Iz amaterskega gibanja Fotoklub LJubljana: V torek tihožitja pri umetni luči, praktične demonstracije, vodi Marijan Pfeifer: Kamere s seboj. V petek izbera prvega gradiva za slikovno centralo. Na klubske večere so prijatelji kluba stalno vabljeni. — Klub pripravlja za konec maja razstavo del svojih članov v Jakopičevem paviljonu. Predstavila se bo- do dela, ki so v zadnjih dveh letih ponesla sloves slovenske fotografije po vsem svetu in ki jih specialno Ljubljana še ne pozna. Razstava bo obenem pokazala, da se v ljubljanskem klubu goji tudi fotografija praktičnega značaja. Trije posebni oddelki bodo posvečeni tujsko propagandni in domoznanski fotografiji. Tako da bo en oddelek obsegal samo planinske, drugi samo ljubljanske slike. Nad vse zanimivo statistiko priobčuje glasilo Italijanske fotografske zveze (A. L. A.) »Pagine fotografiche« Iz njegovih podatkov je razvidno, da so jugoslovenslcim amaterjem od junija 1934. do junija 1935. sprejeli na mednarodnih razstavah 97 del in so bili s tem številom med petdesetimi državami na 23. mestu. V letu 1935/35. (od junija do iunija) pa je število razstavljenih jugoslovenskih del doseglo 396. Jugoslavija je presedlala s 23. mesta mahoma na 10. mesto in je prišla tako tik za mnogo večjo Italijo, ki se je v obeh letih držala 9. mesta. a je po številu razstavljenih del zaradi zmešnjav v dobi sankcij celo nazadovala (prvo leto 507, drugo 426 del). Te številke seveda ne morejo biti popolnoma točne, ker je pač težko zbrati podatke z vseh (250 do 300» mednarodnih razstav, vendar bodo po vrstnem redu držav prilično ustrezale V drugem polletju lanskega leta pa se je Jugoslavija po vrstnem redu povzpela gotovo še višje, saj je samo iz statistike ljubljanskega fotokluba razvidno, da so lani njegovi člani na zunanje internacionalke poslali skoraj 1000 del (!!), pri čemer je bil niih odstotek spreietih del izredno visok. namreč 63 odstotkov (normalno sprejemajo na internacionalkah okrog 30 odstotkov doposlsnili del) In sploh je treba pribit1 da vzdržuie Hubljanski klub glavno breme tis še fotografske reprezentance v svetu ne ^a h' se činitel^-em z red- kimi ijpc*-"»mi n'ti sanjalo kakšno propagando vrV s rem tu na£o deželo in državo. Ppvo"!?. vr*'V> nafti amaterji to delo na račun lantrrh »epov in odeovonrm činiteliem se še marv' da hi bilo treba njih pri- zadevanj nodpreti pa ne samo z obljubami in len m- besedam- Naj pripomnimo še to da so f~t"amaterske organizacije drugod (n pr baš omeniena italijanska zveza in zveTp. n»m«k!*« amoteriev pod posebno zftš^ito dr*« ve in lokalnih čin;teiiev. ki pod-o ra o amaTprsko fotografijo na vse mogoče načine V klavrnih razmerah pa se bo znalo zgoditi da bo s^rna sebi prepuščena inic arivnost in požrtvovalnost amaterskih organ-zaci omagala in da bo Jugo-slaviia s svojega sedaniega ponosnega me-"?ta med prvimi fotografskimi državami na svetu zdrknila tia kjer je bila pred tremi leti A.li pa še nižje . Fotoklub Ljubljana: V torek diskusija o i-ar.' romaz ji in Mtranju. vodi Ka:lo Ko-c ančič V petek slikovna kritika. — Klub prične ;a teden v primeru fotografskega vremena z rednim, izleti. To soboto po]>ol-dne in naslednji dve bo obdelaval Ljubljano jn njeno najbližjo okolico. V nedeljo 4. t. m. sta na programu dva daljša izleta, ki se jima priključijo lahko tudi nečlani. Posebno začetniki dobe tako priliko, da se v družba izkušenih amaterjev seznanrjo z raznimi skrivnostim fotografskega snema-nia. Dokončno ee podrobnosti izietov do o-čijo vsak petek zvečer v klubskem lokalu. Za amatersko knjižnico Agfa-Photoblatter št. 3. so posvečeni fotografiji na avtomobilskih vožnjah in z motornimi vozili kot glavnim motivom, obravnavajo pa še mnogo drugega. Tako bi omenili zanimivi članek, ki nas pouči, kakšno spoštovanje izkazujejo Japonci umetniški fotografiji v svojih domovih. Tehnika bo zanimala članek o novih dognanjih glede fiksaže pozitivov, našli boste tudi dragocen na'"rt za °radnio električne kopirne ure in še marsikaj v krajših sestavkih in nasvetih, odlične, kakor vedno v tem mesečniku, so slike, mea njimi pomladni motiv Jugoslo-vena Bartol^ja iz Petrovgrada. List je poceni in ga dobite v vsaki trgovini s fotografskimi potrebščinami. »Die Fotograf je mit Rolleiflei und Rol-lejcord«. Moderne kamere so, če izvzamemo cenene igračke. precizni instrumenti, ki omogočajo liubiteliu vse vrste fotografskih posnetkov, umetniških in znanstveno-upo rabnih. Treba pa je poznati natančno vse njihove lastnosti in možnosti. Neredko se kakšen amater čudi, kako eo mogli drugi z isto kamero, kakršna je njegova, napraviti posnelke, ki bj se jih sam ne lotil. A v ves Čini primerov gre za popolnoma preproste načine snemanja, za majhne predelave in pridaike h kameri, ki ne zahtevajo ne po ' sebnega truda ne stroškov. Da seznanijo lasln:ke svojih kamer s takšnimi skrivnostmi, izdajajo rasne fotografske industrije svoie posebne revije, a ena med njimi in mer.da na j odličnejša, tako po svoji zunanjosti kakor po svoji vsebini jn strokovni višin', je ia dvoinesečnik. ki izhaja v Heerin-govi založbi v Harzburgu in ki ga je dobiti v vseh folografskih trgovinah. Lastnikoir Rolleik kakor tudi drugim amaterjem, moremo ta časopis toplo priporočiti. Breslavski velesejem z razstavo poljedelskih strojev združen BRESLAU od 5. do 9. maja 1937. IIALI O« LANI Bmed* 1 Dtn ter«k I Din ca titro Ul l»J*nje oi*lrrr» ; Din Najmanj* ute*«k 17 Ms Trgovskega pomočnika »pretnegk m»j)Ula.kULri6ta in tzloibvoega arr&nžerja »prejmem » »«*4jo trgovi no t met olairon r m« stn oa letelo Pogoj pa polno tdravje Poouobe 111 jgl jdd Juta Dod »Vesten in rljO' »d« 5733-1 2 Žagarja pridna n poltena, sprejmem ,1. aprila. Prednost ima, kdor zna mleti v valjanem mlinu. Starost do S", let, neoienjen. — Ivan Bajeoir, Zagorje. 6317-1 ragocenosti Beseda Din tare* S Din za Šifro al! lajanje oaalnva 5 Din Najmanjil ineeek 17 Din Vsakovrstno zlato «non)» cw aaoan CERNE - juvelii '.fohltana Woltov* alics 1 is-ae Zaslužek tteaeda Din lavefc 3 Din za Sfro »11 lajanj« oaslova 5 Din NajmanjS! tneeek 17 Do Provizijskega zastopnika agilnego, sprejmem za prodajo rolet. — Ponmdbe na ogj. odd. Jutra pod Šifro »Dober zaslužek« BS Kopnite domače blago! Beseda 1 Din lavek 3 Din. za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjš: znesek 17 Drf> AL PLANINSEK Ljubljana S»etb*fO<--r> en 14J1 TaletcE U. apoaraj« oakni 1» prodajo hranilnih knjižic vseb denarnih zavodov takoj v gotovini najbolje, nlormactj* orezplačno 30-16 Posojila aobt državni 111 samo upravni uslužbenc v Ljubljani v goto vin m blagovnih bonih. »Her mes« Informaciji- Tav Carjeva 2. 87 16 Tovarniško poslopje > vodnim pogonom S*, KS pal-eg e!ektrix.aoga daljnovoda Velenje, v bližini Ljubljane, oddaljeno % km od poetaje. oddam v najem. oziroma ižčem kompa-njona za ustanovitev industrije. Interesenti pošlj'ite ponudbe na ogi odd Jutra pod mačko »Ifova ndu-Btrija«. 6093-16 Beseda Din lave* S Din. z> $ifr* at'. lajanj« naslova = Din SajmanjS* znesek 17 TMo Večje število parcel kompleksov, posestev gaz dOT, trgovskih in »tano vanjekib tvi ter vil ima naprodaj gradt>eni strokovni irobraiea posredovalec Kuna ver Ludvik Cesta 39. okt. it. 6- Tel »f on 37 33. Pooblaščeni yrad;telj ai sodni oenitelj za nasvete ! brezplačno na razpolago, i 69-30 i ___ I Kupim im Šifro ali lajanj« naslova Beseda < Din 1arek S Din. 3 Din. NajmanjSI ineeek 17 Din Apnence! Potrebujemo večjo količino prvovrstnega belega aipna. vagonske pošiljke za stalno dobavo. Ponudbe prosimo z najnižjimi cenami pod »43770« na Publicitas. Zagreb. ©144-7 Poljsko kovačnico (Teliischimieae), dobro ohranjeno, strojček za vrtanje železa, event z vdelanim motorčkom, ter razno klj.t; čavnif.iTsko orodje, topim. Ponudbe stavit' na: Peter Kobal, Krani. C3H2-39 Sobo odda Beseda 1 Din lavek 8 Din, za Šifro ali lajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek '.7 Din. Sostanovalko sprejmem. Nunsk* ulica a Kužtrin. 6QI6-38 daseda Dbu lavek t Dta. u Šifro tli lajanje oaalova ' Din Najmanj*! toaaek 17 Oin Trenškoti. veterni suknjiči Novosti, tepe vzorce za pum pari ce, športne obleke nudi ceneno P r e s k e r, Sv. Petra e. 14 S M RT PLESAVOSTI! »NO RAN A" PRAVO C U DO ! fc ---M . ... - .MORANA' JE USAVDŠEMA.ODPRAVI.PRH13A3.EKCEME.3ACI IN HRAHI LASIŠČE. TAKOJ USTAVI IZPADANJE LAS.LASJE P0RASTEJ0TUDI NAPLEŠA5TOM MESTU. CENA 5TAKLEHICE PO POVZETJU DIN 40.-POŠTNINA DIN j." MODERNA KOZMETIKA -SP L I T -; MORANA' DIPLOMIRANA V LONDONU s OF GRAND PRIX IN ZLATO KOLAJNO f Umrl nam je nafi ljubljeni dr. LJUDEVIT PIVKO PROFESOR V MARIBORU. Zaspal je mirno po težkem trpljenju dne 29. marca 1937 v 57. letu starosti. Pogreb dragega pokojnika bo v sredo ob 16. uri na pokopališču v Pobrežju. MARIBOR, dne 29. marca 1937. LUDMILA PIVKOVA, žena; VIDA, IDA, Inž. SVETOPOLK, CVETA, učit. ablt., VLADIMIR, otroci; dr. BORIS MIHE LIC sodnik, JTJRICA ZADRAVEC, Industrljec, zeta; MILENA, JELKA, JURICA, vnuki; PAVEL PIVKO, brat. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Pran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak — T Ljubljani.