Leto LUV Poštnina plačana » gotovtn) V Ljubljani, v petek, dne 30. oktobra 1936 Štev. 250 a Cena 1.50 Din IVaročnioa mesečno ^^m*^. MBHH^B A. ^ ček. račun: Ljob- «5 za louzero- ^^^^^^ VT W ^^^ # ^^^^^^ Ijana iL ^^^ ^^m MtB i JBr__________m ^m ^m 'i^a^r..., ^^^^ ^m M — ^m m mm f ^■■lJ 4W ■ MM zaBrt-b inozenutvo 120 Din ^ ^^M ^^ # - ^^ jg^jr JHLm^ ^^^^^ Uprava: Kopmir- Kopitarjeri ai.b/111 jeva 6. telefon 2V9» Telefoni arednlitvai dnevna »luiba 205» — Bočna 299*. 299« la 205» " Izhaja raak dan sjatraj. rasea ponedeljka ia dneva po prazniku Veliki prazniki sloge Male in Balkanske zveze Napitnice v Pragi in Ankari Na dveh mejah imperija miru ... V Ankari Ankara, 29. okt. AA. Predsednik turške vlade Izmet Ineni je priredil snoči velik banket v hotelu »Atikara-Palace« v čast predsednika ministrskega sveta in zunanjega ministra dr. Milana Sto-jadinoviča in njegove soproge. Na koncu bankela je predsednik turške vlade Izmet Ineni pozdravil predsednika jugoslovanske vlade dr. Milana Stojadinoviča s toplim govorom, na katerega je odgovoril dr. Milan Stojadinovič s temle govorom: Dr. Stojadinovič: „Naš cilj je jasen . . . Ni potrebno, da poudarim, kako sem srečen, da sem mogel obiskati Turčijo, deželo, ki je na novih potih znala doseči pomembne uspehe. Njena pot do napredka in blagostanja jc zbudila pozornost vsega sveta, predvsem pa Jugoslavije, ki se veseli doseženih uspelim kot zvest zaveznik. Vaše prvo načelo, načelo konstruktivnega dela, jc ustvarilo narud in državo v polnem razmahu. Iz vaše zemlje, stare 40 vekov iu bogate z izkustvi, kjer se je rodilo več civilizacij, poganja sila ustvarjajoče volje. Ta volja, združena z našo, sta ustvarili tako iskreno in tesno sodelovanje obeh dežel, da sta združeni z istimi temeljnimi idejami in življenjskimi interesi. Naše sodelovanje, ki sta ga pred tremi leti uvedla naša dva velika državna poglavarja, se nadaljuje in poglablja v korist in srečo obeh narodov. Nj. kr. Vis. knez-namestnik Pavle in kraljevsko namestništvo kakor tudi kraljevska vlada, ki ji imam čast predsedovati, nadaljujejo to delo. Ves čas našega sodelovanja se ni dogodil niti en važen dogodek v Evropi, o katerem sc ne hi bile naši dve vladi posvetovali in sklenili enake sklepe. Pogosti sestanki, ki sem jih imel s svojim prijateljem, odličnim zunanjim ministrom Tevfi-koin Ruždijem Arasom, nudijo našemu sodelovanju toli potrebno kontinuiteto za vstvaritev naših ciljev. Poleg skupnih ^interesov so še tudi psihološke okolnosti, ki nas zedinjujejo in ki so ustvarile medsebojno zaupanje obeh narodov. Med te spadajo: medsebojno spoštovanje, vzajemno čislanje državljanskih in vojaških vrlin, kakor tudi junaštvo, ki sta ga oba naroda pokazala v teku svoje težke in viharne zgodovine. Te značilnosti dajejo našemu prijateljstvu še širšo in solidnejšo osnovo. Prijateljstvo naših dveh dežel, ki se opira na skupne interese, povezane z Balkansko zvezo in s pogodbo Male zveze, pomeni solidno, iskreno in bratsko prijateljstvo. Naš cilj je jasen. Njegov namen je samo mir z v s eni i, ki so za mir, prijateljstvo z vsemi, ki si želv našega prijateljstva. Naše geslo v zunanji politiki zahteva, naj obe deželi nadaljujeta svoje delo v isti smeri in ga še razširita na politično, gospodarsko in kulturno področje. Doslej smo dostikrat dokazali in Immo tudi v bodočnosti, da delamo za iste cilje. V popolnem soglasju in do najmanjše podrobnosti podpiramo konstruktivne sisteme v Evropi, ki varujejo našo kulturo. Nam je do stvarnega in splošnega miru. Po tej poti bomo hodili k napredku in blagostanju tudi v bodočnosti. Bratska in prijateljska Turčija je na isti poti pod vodstvom velikega osvoboditelja in oboževanega poglavarja. Izmet Ineni: „Pozdravite (Ugoslovanski narod" Predsednik turške vlade Izmet Ineni je sprejel po podpisu pogodbe o trgovini in plovbi in konvencije o naseljevanju jugoslovanske novinarje in dal izjavo, v kateri pravi med drugim, da doslej še ni imel prilike, stopiti v neposreden stik s predsednikom vlade dr. Stojadinovičem. Srečen je, da se je sedaj lahko z njim sestal. V osebi dr. Stoja-dinoviča pozdravlja Turčija hkratu tudi veliki jugoslovanski narod. Navzočnost vašega predsednika vlade dr. Milana Stojadinoviča na našem narodnem prazniku je še enkrat okrepila stalnost Balkanske zveze. On vliva že po prvem razgovoru popolno in globoko zaupanje. V razgovoru z njim sem čutil, zakaj je Jugoslavija razumela njegove ideje in načrte. Uspeh dr. Stojadinovičeve vlade v Jugoslaviji bo koristil napredku in miru. Odlični in jasni značaj dr. Stojadinoviča nam je zelo drag. Z zadovoljstvom izjavljam, da sem od prvega hipa v prisrčnem sodelovanju z njim čutil odkrito srce in logičnost vseh njegovih konceptov. Oba sva že dve leti ministrska predsednika dveh zavezniških in prijateljskih dežel. Šele danes pa sem ž njim stopil v neposreden stik in od prvega hipa sva se razumela. Veselim se, da morem izjavljati zastopnikom obeh bratskih narodov, da obstoji tudi v značaju obeh narodov izredna sličnost. Dovolite mi sedaj, da se zahvalim vam in vsemu jugoslovanskemu tisku, ki je smatral naše zavezništvo za svetinjo. Vedno nas je ganila pozornost, ki jo je kazalo jugoslovansko časopisje za Turčijo. Te moje besede so obenem zahvala za usluge vašega časopisja skupni stvari in s tem za mir. Zagotavljam vas, da so naši novinarji po vrnitvi v Turčijo delali iskreno in neumorno, da bi točno predočili visoke ideje in veliki napredek Jugoslavije. Prepričan sem, da morejo izredne lepote vaše zemlje očarati ves svet. Prosim vas, izročite jugoslovanskemu narodu moje in vsega turškega naroda najprisrčnejše pozdrave. Ob 13.30 je predsednik vlade in zunanji minister dr Milon Stojadinovič šel v poslansko zbornico, kjer ga ie sprejel Kemal Ataiurk. Predsednik jugoslovanske vlade mu jc čestital k veliki turški narodni slavnosti. Predsednik republike se jc ne- | kaj časa pomudil v prisrčnem pogovoru z dr. Stojadinovičem, nato sc ie pa predsednik jugoslovanske vlade poslovil od Ataturka iu krenil v družbi predsednika turške vlade Izmeta Incnija proti hipodromu, kjer se ie imela vršiti velika revija čet. Na deset tisoč in deset tisoč ljudi ic toplo pozdravljalo oba predsednika vlad prijateljskih in zavezniških držav Revija se je začela ob 14.15 in ic trajala eno uro. Udeležili so sc je skavti, kadeti, pehota, konjenica in topništvo. Dcfilc je z navdušenjem pozdravljalo več ko 100.000 ljudi. Medtem jc nad hipodromom krožilo sto letal in iz njih je več pilotov skočilo s padali na zemljo. Okoli 16 so predsednik republike Kemal Ataturk in oba predsednika vlade zapustili hipodrom. Ko je dr. Stojadinovič prispel pred hotel »Ankara-Palace«, v čigar neposredni okolici sc nahaja velika poslanska narodna skgpščina, sc je bilo tam zbralo toliko ljudi, da so Ic z velikim trudom obvarovali red in omogočili lrcm ministrom vstop v hotel. Prisotno ljudstvo jih jc viharno aklanuralo. Dr. Stojadinovič jc sprejel v svojem salonu predsednika turške vlade Izmeta Incnija in zunanjega ministra Ruždija Arasa. Trije državniki so pri tej priložnosti nadaljevali žc prej začele razgovore. Ves ta čas so sc nadaljevale aklamacije zbranega ljudstva in množica je venomer zahtevala, da se dr. Stojadinovič i>rilo vršila tudi narodna veselica na glavnih trgih in križiščih prestolnice. V zlati Pragi Dr. Beneš: „Zvesti svojim zaveznikom" Pri nocojšnjem slavnostnem banketu je imel predsednik Beneš naslednjo napitnico: »Naši razgovori bodo dali priliko, da se za časa bivanja Vašega Veličanstva razpravlja o stališču, ki ga je treba zavzeti napram vsem spremembam, do katerih prihaja zaradi naglega razvoja mednarodnega življenja. Druga značilnost Vašega obiska je ta, da se na najugodnejši način utrdi trajno prijateljstvo naših dveh držav in ker je Jugoslavija, naša draga in prijateljska zaveznica zmeraj v naših mislih, vlada med tremi državami Male zveze tista soglasnost in predstavlja tisto stalnost v povojni Evropi, ki je zato izreden prikaz. V dobi splošne neizvesinosti in vznemirjenosti, ko so se menjali odnošaji med državami in ko smo bili priče globokih trenj in ideoloških nasprotij v posameznih državah in ko se je razvijala revizija političnih nazorov, tedaj je Mala zveza ponovno dokazala svojo življenjsko silo in ni prenehala dokazovati svojim članom nezlomljivo moč in pri tem ni izgubila potrebno sposobnost prilagodeva-nja in elastičnosti. Mala zveza je trdnjava in ne ječa. Mala zveza se je često borila, v tej borbi pa je preživela izkušnjo in si ustvarila v Ženevi močan položaj, ki ga vsi cenijo. Vse to pa se godi zaradi tega, ker smo zastopniki političnega nauka, ki odgovarja našim geopolitičnim položajem in ker branimo pravična in zakonita načela, ki niso nevarna nikomur, braneč pri tem samo svobodno nacionalno imetje. Mi lojalno spoštujemo vse mednarodne obveze in s tem smo zaslužili svobodo, ker smo odločeni, da jo skupno branimo za ceno svojih žrtev. Takšno protiuslugo nudimo Evrooi kot varščino za socialno in gospodarsko politiko, ki se bo razvijala v mirnem napredku. Naše tri države bodo ostale države reda, discipline, socialnih svoboščin in politične tolerance na strogo pravni in ustavni podlagi. To je program Male zveze. Zvesti svojim zaveznikom smo pripravljeni nuditi sodelovanje vsem, ki to lojalno žele. Države Male zveze hočejo, da z roko v roki nerazdružljivo korakajo v bodočnost in da drugim dajejo iste ideje, ki so jih dosedaj vodile k popolnemu in skupnemu delu v nadi, da bodo kljub vsemu prišli boljši časi in mir. Ne boje se bodočnosti, ker se čutijo močne in polne vzajemnega zaupanja. Menim, da sem popolnoma soglasen z Vašim Veličanstvom, ko v tem radostnem trenutku mislim na mladega vladarja Nj. Vel. kralja Petra II., kneza namestnika Pavla jugoslovanskega in njima pošiljam zavezniške pozdrave. Kralj Karol: ,,Brezpogojno prijateljstvo" Njegovo Veličanstvo kralj Karol romunski je odgovoril naslednje: Sestanki v Bukarešti in Bratislavi potrjujejo za nas in za mednarodni razvoj brezpogojno solidarnost držav Male zveze. Naša solidarnost je bila še ojače-na na sestankih v Ženevi, ki so se tudi vršili v duhu zvestega sodelovanja. Potrebno je, da Mala zveza zopet manifestira svojo povezanost. Srečen sem, da lahko to storim danes s svojo navzočnostjo v družbi dragih zaveznikov. Pridružujem se vašim besedam na današnji dan svečanosti Male zveze, da se v naših srcih in v duhu spomnimo naših dragih jugoslovanskih sotrudnikov. Moje misli se popolnoma strinjajo z vašimi, da se naj v tem trenutku spomnimo mladega kralja Petra II. in kneza namestnika Pavla. Ko končujem teh nekaj besedi, sem hotel ponovno potrditi brezpogojno prijateljstvo, ki veže Romunijo z njeno drago zaveznico Češkoslovaško in tisto nezlomljivo solidarnost Male zveze. Dvigam čašo na zdravje Vaše ekselencije, za prospeh in cvetočo bodočnost Češkoslovaške. Banketa se je udeležilo 130 oseb in to članov vlade, narodnih poslancev, šefov diplomatskih misij in zastopnikov civilnih in vojaških oblasti. Nato ie bil prirejen sprejem, na katerem je bilo okoli 800 oseb. Uradno poročilo: ,Skupno sodelovanje z državami rimskega bloka in z Nemčijo..." Občine v novih rokah Volilna borba je utihnila, IjOdska volja je prišla do svojega težko pričakovanega izraza in povedala, katere može hoče imeti za svoje župane Ln katere za odbornike. Občani so vsi ostali v svojih občinah in vsi bodo v enaki meri deležni njihove usode, čeprav jih je morda volivna borba razdvojila, kakor da imajo vsak svojo občino. Življenje teče naprej in pred občinske odbore vali vsak dan nove naloge, nekatere tako težke in zapletene, da se vlečejo leta in leta, preden jih je mogoče na zadovoljiv način rešiti. Ne bilo bi iskreno, ako bi rekli, da so novi občinski odbori prevzeli vodstvo svojih občin v najlepših razmerah, v katerih si je mogoče brez posebnega truda zaslužiti lavorike in hvalo. Razmere niso rožnate in župani z odborniki vred se bodo morali zelo potruditi in složno delati, da bodo upravičili upanje, ki so ga občani v nje stavili, in vsaj do neke mere izpolnili pametna pričakovanja. Vsem ne bodo mogli nikdar ustreči in kritikov bodo imeli vedno dovolj, ne samo takih, ki bodo opazovali njihovo delo in ga z nepristransko sodbo cenili, ampak tudi takih, ki bodo vsaik nihohv korak napak razlagali in vsak njihov ukrep raztrgali in razcefrali, da bi v občanih ubili zaupanje do njih. Toda to pri naši čudmi naravi ni nič novega in tega se novi župani in odborniki, ki so bili še pred kraitkim kandidati, tudi bali niso. Vedno bo v vsaki občini šc dovolj resnih m treznih ljudi, ki bodo pošteno delo podpirali in ga tudi pred javnostjo zagovarjali. Izmed' vseh javnopravnih ustanov jc občina narodu najbližja, zato se tudi za njeno poslovanje najbolj zanima. Našim županom se tu odpira lepo polje dela, k: ga bodo morale videti vsake nepristranske oči. Vemo, da je bila občina šc pred kratkim predmet političnih poizkusov, od postavljanja njenih meja za do izdajanja različnih izpričeval in dokazil. Kakor preteklost ni nič kaj vesela in tistim, ki so jo povzročili, nič v čast, tako smo danes pomirjeni, ker vemo, da je tista doba pri kraju in da je bila za naš narod samo lepa šola, ki je sicer nekaj stola, pa je bila ven-daT dobra. Pod temi župani, ki so bili v teku letošnjega leta izvoljeni, občani ne bodo več razdeljeni na »klerikalce« in »liberalce«, da bi se v potrebi enemu merilo tako, drugemu drugače, ker so iz tiste šole, ki zna ljudstvo gledati v celoti, brez ozira na to, kako sc ie kdo opredelil pred volilno komasijo. Vsakemu občanu naj bo občinski urad domač, da bo šel vanj z zaupanjem in zavestjo, da mu bo tam ustreženo, če mu je le kako mogoče ustreči in da bo odšel v prepričanih, da bi mu tudi župan njegove »stranke« ne Ittogel ustreči, če mu ta ni, ki ga ie na to mesto postavila večina občanov. Občino zopet približati ljudstvu — to je prva naloga novih odborov, ki jo je mogoče izvesti brez velikih kreditov, brez povečanih proračunov, zgolj z miselnostjo, ki ie ne vodi politična zagrizenost ampak skrb za vso občino. In prepričani smo, da se bo našim županom to posrečilo in da bodo kmalu vsi pametni nasprotniki spoznali, da njihovo nasprotovanje ni bilo pametno. Po vsaki dobi, ko zopet pridemo do vpli\ne besede liudslvo kmalu spozna, da je naša smer veliko bolj ljudska kot kateregakoli drugega Ln tudi ta doba bo to potrdila. V državi je tako, pa bo tudi v občini! Sedanji delokrog občin ni ravno velik, njihova samouprava ie na vseh straneh omejena. To je velika ovira v njihovem delovanju, ki jo bo treba s časom odpraviti. Pomen občine ie samo v njihovi samoupravi, da občina ni državni urad, ki ga vzdržuje ljudstvo, ampak ljudski urad, ki ga podpira država. Ob francoski revoluciji so to misel izražali s krilatico: »Francija jc razdeljena na 48 tisoč držav«, v kateri so samostojnost občine v revolucionarnem zagonu primerjali samostojnosti dTŽave, čeprav je malokaitera doba tako poudarjala celotnost in nerazdeljivost francoskega naroda, kakor prav revolucionarna. Dokler pa je treba za vsak sklep občinskega odbora celega kupa odobritev in potrditev, toliko časa ie njena samouprava bolj posvetovalna, ne pa upravna. Tu bo treba še zelo razširiti meje, da se bo mogla podjetnost in požrtvovalnost naših ljudi razviti tako, kakor nam poštenost narekuje, in pokazati svoje sadove. Pri vsakem takem naporu bodo za žnpani stali vsi občani, naj so jih volili ali pa tudi ne — vsaj upamo, da nikogar nc bo politična strast zapeljala tako daleč, da bi nasprotoval razširitvi občinskega delokroga zgolj zato, da se ne bi razširil baš takrat, ko župan ni bil njegov pristaš. Vedno se ic še izkazalo, da vsakdanje stvari ljudstvo samo najbolje rešuje in da jc država tembolj priljubljena, čim manj državljani za njo vedo, t. j. čim več zadev sami opravijo potom svojih občin. Ko je nekdanja carska Rusija videla, da se bližajo usodni dogodki, v katerih bo njeno veliko carslvo potrebovalo pomoči poljskih državljanov, si je hotela pridobiti njihovo naklonjenost s tem, da je I 1912 vrnila poljskim občinam samoupravo. In vsak oblastnik, ki se pred ljudstvom ne čuti varnega, si ga najprej podvrže v občinah, tu nnu zveže roke Ln ga oblega s predpisi in poslovniki, da se ne more več upravljati po svojem duhu in po svojih potrebah, ampak po načrtih oblastnika, ki si na ta način šc hitreje zapravi priljubljenost. V vsaki urejeni državi pa je ljudstvo glede vsakdanjih in najbolj pogostnih nalog svobodno in iih rešuje zgolj pod nadzorstvom samega sebe Sedanjim županom in občinskim odborom smo izrazili zaurntco s tem, da smo jih na ta mesta izvolili, sedaj morajo biti vsi naši napori usmerjeni v to, da jim jo izrazi tudi država s tem, da razširi njihov delokrog, s tem se bo najbolj izravnal prepad, ki ga je preteklost izkopala med ljudstvom in državo. Preureditev občin ic obenem tudi prvi korak k preureditvi države Cesar ložef II. je vse svoje življenje preurejal skoro samo državo, pa ie Friderik Veliki dejal o njegovih reformah: »Vedno hoče napraviti drugi korak pred prvim « Preurejali dTŽavo in po niči pod drugimi vidiki razdeljevati delokroge kakor pa so razdeljeni danes, nc do bi prei dali dovoli širok delokrog občinam, bi se reklo skakati v drugi korak pred prvim Država je sestavljena iz samih občin in prav urejene občine so temelj prav urejene države Misel, da je treba državo preurediti, pa je dozorela žc tuko daleč, da io zagovarjajo že celo tisti, ki so cela desetletja Deli, da so poslovniki ncizprcmenljivi. To delo pa mora iti vzporedno, ker se za noben dan ne moremo zakleniti samo v občino, jo preurediti in potem iti v državo, tudi se nc moremo zakleniti v državo, v občini pa pustiti vse pri starem, vsekakor pa ljudstvo prej čuti preureditev na občini, kakor pa preurediiev države. Prejšnje vlade si toliko časa niso nakopale vse ncpriljub-ljenosti, dokler si niso dale nastaviti nepriljubljenih županov in dokler so imeli občani dan za dnem te pred očmi, jih je bilo težko prepričati, da je v Belgradu nc samo druga, ampak tudi drugačna vlada. Župan ie prva oblast, s katero ljudstvo pride v stik, in kakor to prvo stopnjo sodi, tako sodi tudi vse nadalinje. Zato bo večja občinska samouprava za nas prvi dokaz, da sc bližamo samoupravni ureditvi države To ie tudi naibolj naravna in.naiboli varna pot. Naše župane in vse občinske odbornike pa naj pri vsem njihovem delovanju spremlja zavest, da so bili svobodno izvoljeni in da večino občanov z zaupanjem gleda vanie. Vso njihovo borbo, noj bo zo denar iz državne blagajne ali za večjo oblast — denat in oblast, to jc samoupravo — bomo zvesto spremljali m jo vedno podpirali Z združenimi močmi sc bomo borili za čim dalje večje pravice občin m za čim dalie močnejši dotok sredstev, da bo županovanje naših mož vsem ostalo v dobrem spominu. Uradno poročilo, ki je bilo objavljeno, se glasi: Med obiskom Nj. Vel. kralja Karola so bili politični razgovori med Nj. Vel. kraljem in predsednikom dr. Benešem. Tem razgovorom sla prisostvovala zunanja ministra Antoriescu in Krofla. Prvi razgovor je bil včeraj popoldne v dvorcu v Pragi. Obravnavala so se vsa vprašanja zunanje politike. Ugotovljena je bila popolna soglasnost stališč v vseh razpravljanih vprašanjih in ugotovljen je bil popoln sporazum glede politike, ki jo bosta izvajali in nadaljevali v prihodnjih mesecih obe državi v I n t i m -nem sporazumu z Jugoslavijo. Podčrtana je bila potreba, da se naj nadaljuje politična smer, ki je bila očrtana na zadnjem sestanku zunanjih ministov Male zveze v Bratislavi glede bližnjih razgovorov zapaunih držav. Istočasno je bila podčrtana dobra volja treh držav za so- delovanje z državami rimskega pro-tokola in z Nemčijo v vprašanjih Srednje Evrope. Potrjena je bila odločitev, sprejeta v Bratislavi, da je treba ostati izven vseh poskusov vmešavanja v notranje zadeve drugih držav kakor tudi sklep, da se sploh ne udeležiti Ideoloških borb. Nadaljevalo se bo delo za zgraditev gospodarskega in političnega sestava Male zveze. To se bo delalo brez prekinitve, toda v popolnem miru in z namenom, da se spravijo v sklad interesi držav Male zveze z interesi miru v srednji Evropi In Evropi sploh. Politični razgovori se bodo nadaljevali t teku naslednjih dni obiska Nj. Vel. kralja. Dunajska vrem. napoved: Zboljšanje vremena šc ne bo prodrlo. Zagrebška vremenska napoved: Poiait oblačnosti in zmerno hladno. Politične borbe v BslgS'1 mmmm^mtmmmmmmmmmm^mmmmimmammmmmmmmmmmm*^mmtamammmmmmmmm^am**mm*^m+ Dva O c^i ifc W O O O RehssstS in sZrn&kc v bc'a z a 1'udsCvo Bruselj, 2l». oktobra, b. Vlada je sinoči od« redila, da je policija voditelja »rsttsistov« Di-grellea aretirala in zaCela proli njemu sodno postopanje zaradi motenja miur in reda v državi. Davi je bil zopet izpuščen. Aretacija reksističnega voditelja prihaja kot novo razburljivo dejanje v verigi že itak silno razburljivih dogodkov ki pretresajo belgijsko notranjepolitično življenje. Reksisti so nameravali sklicati za preteklo nedeljo velikansko zborovanje v Bruslju. Povabljenih je bilo 250.000 članov. Zborovanje je bilo sklicano strogo po predpisih zakona. A vendar ga je vlada prepovedala in je njen odlok zanesel val razburjenja med javno mnenje. V soboto pa je Degrelle skupno s svojimi političnimi zavezniki nac:onalisiičnimi Flamci izdal velik manifest na be!gi;skii narod, v katerem napada vlado, da je v službi marksistov na protiustaven način začela preganjati politično giban e, ki dosedaj še v ničemer ni prekoračilo meje ustave. Sedanja vlada je ujetnik marksizma. Toda ničesar ne bo moglo zavreti napredka novega gibanja, pravi manifest. Rekshti in flamski nacionalisti so proti vsaki diktaturi, toda oni so prišli do prepričanja, da imajo v Belgiji Valonci (francosko govoreči) in Flamci (flamsko govoreči) pravico, da v okviru države razvijajo svojo bit, kakor hočejo. Manifest predlaga reorganizacijo Belgije na zvezni podlagi, tako da bi Valonci in Flamci dobili obširno avtonomijo v okviru iste države in pod isto dinastijo. Manifest končuje z novim pozivom na boj proti komunizmu, ki se skriva tudi za kulisami sedanej vlade. Razume se, da je manifest vžgal, ker je bilo razpoloženje itak že prenapeto zaradi napovedanega pohoda reksistične vojske, proti kateri so komunisti pripravljali pohod svojih čet-nikov, tako, da je obstojala nevarnost, da pride sredi Bruslja do krvavih bitk. Značilno je, da je javno mnenje na strani reksistov in da je to gibanje zaradi dogodkov zadnjih dni silno veliko pridobilo in bilo spreieto tudi v ljudskih plasteh, kamor dosedaj ni prodrlo. Borba proti komunizmu je v Belgiij popularna in sirovi nastop marksističnega zunanjega ministra Spaaka proti reksizmu kakor tudi njegova izjava, da bo vlada začela ta pokret zatirati, je napravil v javnosti čisto nasproten vtis. češ, da se marksizem, ki pri vladi sodeluje, boji, da bo izpodrinjen in da bo konec njegove oblasti v Beslgiji. Reksisti so razvili sedaj še večjo propagando proti obstoječim strankam in brez usmiljenja objavljajo vse mogoče do sedaj prikrite škandale raznih državnikov in politikov, ki postajajo v očeh javnosti čedalje bolj kompromitirani. Zato ni čuda, če se je tudi tradicionalnih katoliških političnih vodij polastil nemir spričo reksistične agitacije. Sklenili so, da se sami reorganizirajo in da mirnim potom izvedejo tiste reforme v državi, ki bi jih reksisti radi dosegli z udarom, pri tem pa prihranijo ljudstvu pretresljaje kaotične politične borbe ter razočaranja taktične ne- premišljene vihravosti. Sklenili so, da svojo dosedaj enotno katoliško politično organizacijo razdelijo v dva avtonomna dela, lojeno za francosko gorečo Valonijo in za flamsko govorečo Flamsko. Flamski nacionalizem je tako močan in v svojih osnovah tako upravičen, da bi katoliška stranka trpela, ako bi tega izrecno ne vpoštevala. Ustanovljena je bila torej »Katoliška socialna stranka« za valonske kraje in »Flamska katoliška ljudska stranka«. Po tej delitvi delokrogov sta si obe stranki, ki jima je dosedaj načeloval veliki državnik Van Cauvelaert, dali tudi nov program, ki vposteva marsikatero točko iz reksističnega programa, ki ga je javno mnenje že zdavnaj odobrilo. Obe stranki sta ustanovili nek skupen vrhovni direktorij, ki je izdal obširen manifest na belgijsko ljudstvo. V socialnem delu se manifest obrača na delavce in kmete ter jih vabi v strnjen boj proti kapitalizmu na eni, proti anarhiji boljševizma na drugi strani. Manifest nadalje poudarja .potrebo, da se naj gospodarsko življenje oslanja na organizirane stanove, ki naj svoje zadeve sami ■urejajo. Na socialnem polju jemlje manifest za osnovo vsega dela papeževe socialne okrožnice. V političnem delu pravi manifest, da je parlamentarizem v hudi stiski, da ga je treba prenoviti, a ipak ohraniti stare ustanove demokratične države. Katoličani nočejo diktature, oni želijo močne državne oblasti. Proti komunizmu so pripravljeni začeli boj na življenje in smrt. V zunanjepolitičnem oziru navaja mnnitest voljo belgijskega naroda, da hoče biti neodvisen in samostojen in da se noče pustiti zavleči v kakšne tuje spore. Manifest želi torej zaustaviti radikalno demagogijo, ki prihaja tako od levice, kakor od desnice ter predvsem preprečiti, da bi mladina ne nasedla vollo donečim praznim frazam desničarskih ka-I kor komunističnih agitatorjev. Iz tega sledi, da sla katoliški stranki prevzeli v svoj program načelno borbo proti komunizmu ler vsaj deloma tudi stanovsko preureditev države. Obe sta tudi za popolno politično in kulturno enakopravnost Valoncev in Flamcev v državi. Vse tri točke se nahajajo v reksističnem programu in predstavlja torej manifest katoliških strank poskus v zadnji uri, da se potegne veter iz reksi-stičnih jader in prepreči, da ne bi katoličani preveč drveli v vrste reksizma, ravno zaradi njegovega nacionalnega in protikomunističnega stališča. Ni dvoma, da so katoliške stranke sedai, čeravno že zelo pozno, našle pravo obliko borbe in da bodo v trenju med desn carskimi in levičar ki-mi agitatorji postale tisti osrednji opornik, na katerem bo iahico počivala drsava. Re; pa je tudi, da bo politična borba, ki posta'a v Belgiji že poulična, bržkone imela za uspeh, da popolnoma iztrebi liberalno stranko, ki je ka'or povsod drugod na svetu brez načel in brez programa, ter da prežene marksiste, ki danes še sedijo v vladi, v njihov prjvi tabor, ksmor spadajo. Belgija stopa v zelo odločilno razdobje svojega notran.epolitUuega fj e 9 i? f-^i : "t (L. j- »i ti *»> Se 7 km do Madrida Pariz, 20. oktobra, b. Radio iz La Coronge poroča, da je poslal general Franco zadnji ultimatum madridski vladi, v katerem zahteva, da izroči špansko prestolnico nacionalistom v 48 urah. Istočasno jc Franco paslal madridski vladi zadnji opomin tudi glede talccv. General Franco je dejal, da bo za v: akega ustreljenega talca izvršil najstrašnejšo osve-lo nad miličniki in da bo speljal za vsakega njegovega privrženca na pet pristašev madriske vlade. Vojaški položaj belih čet okrog Madrida je izredno ugodon ter nacionnlno topništvo sedaj lahko obstre-Ijvje srer!!?če Madrida Puerta del Sol. VHda pa ja ir let odbila zadnji uliimatum generala Franca ter sklenila, da Madrid brani tako dolgo, dokler se le da. Ves jutranji tisk poroča soglasno iz Madrida, Burgosa in Lisbone, da so nacionalne čele na vseh glav ;ih točkah proti Madridu zasedle v teku včerajšnjega dne strategične postojanke, s katerih bo v najkrajšem času sledil splošen napad pa Madrid. Nacionalne čete so oddaljene od Madrida samo še 7 do 12 km. Po vesteh iz Madrida se lahko sklepa, da se madridska vlada sedaj naslanja samo še na pomoč o-^ih sil. ki so prijateljsko razpoložene napram njej. Vse kaže, da je pomoč vladi zvestih čet edino sredstvo, da se prepreči skorajšnji padec Madrida. Toda morala armade, ljudike fronte, ki prav za prav ni nobena armada, temveč nedisciplinirana in lačna tolpa miličnikov, pada iz dneva v dan in se krha sedaj šc zadnja opora, ki drži madridsko vlado. V vrstah ljudske fronte se čujejo vedno glasneši protesti in javne grožnje proti posameznim častnikom, ki j.h 'Smatrajo miličniki za krivce vseh njihovih porazov. Nacionalne čele so številčno mnogo slabše, toda nevzdržno napredujejo proti Madridu ter niti nič več ne utrjujejo zavzetih postojank, ker se tako samozavestno naslanjajo na sodelovanje tankov in letal. Madrid, 29. oktobra, c. Panika v Madridu je od ure do ure večja. Prebivalstvo sicer ne more manifestirati, razen če, manifestira v prid vladi. Toda pogosti nsmoleni poleti nacionalističnih letal nad Madridom so tudi zadnje pristaše vlade prepričali, da so ure madridske vlade štete. Letala mečejo večinoma lelake. toda nekatera poslopja pa so letala tudi že začela bombardirali. Danes so letala bombardirala ra>.ne postaje podzemskih železnic in pa neko delavsko predme.slie, kjer je nastalo veliko razburjenje. Govori se, da je bil poveljnik madrid-s e oSrambe podpolkovnik Lopez ubit od lastnih ljudi. Ustrelili so ga anarhisti. Vlada pravi, da se je Lopez ubil po nesreči. Poteh oo*ev London, 29. okt b. Po vesteh iz Španije se okrog Madrida še vedno bi jejo strašni boji za i.Kančne postojanke, iz katerih nameravajo izvršiti ^nacionalne čete svoj zadnji naskok na špansko Lprestolico. Za bele čete ni tako važno, da takoj \ zamejo M adrid, kajti Madrid brez železniških zvez ne bi pomenil zmage Nastopile bi velikanske težave za prehrano prebivalstva z vsem potrebnim, če bi nacionalne čete ne postale gospodar vseh glavnih zve* do Madrida Kakor hitro bodo nacionalisti zavzeli zvezo z morjem proti Valen-ciji. oa br nastal drug položaj Tedaj bo glavna s!bncsla, kako sc bo v bodoče, bomo pa videli. Pa mirno kri ohranite, da vam nc bodo prekipevala vaša čustva, ko vidile na cesti koga, ki vom morda ne gre v vaš račun in se mu posme-hujele. Lahko se smeje listi ki ima vsega zadosti, zalo gospod, bojte se vi prvi ljudi iz sračjega gnezda, ker vi imate kaj izgubiti, medlem, ko jc med Črnomeljci mnogo ljudi, ki sicer ne simpa-lizirnjo prav z njimi, pa sc jih ni polreba prav nič bati, ker nimajo prav ničesar izgubiti. Kar so imeli, so oddali v žepe drugih, ki so v Črnomlju obogateli. Da zaključim, vam ponovno povem, pa naj velja to za vse Nedelja je dala Črnomlju zadoščenje in potrdila noše trditve, da Črnomelj je in ostane slovenski, da si CrnomcIjci znajo gospodariti sami in ne potrebujejo prav nikake tuje podpore, vsem onim zapeiianccm pa, ki so na-scdili precej krepki in silni agitaciji vaših trenutnih političnih prijateljev, pa jc dala nasvet in pokazala pot, kam naj sc v bodoče vrnejo, da bodo stopili v močno falango slovenske belokranjske centrale Črnomlja in s tem odpade ludi odgovor na vaše cenjeno vprašanje, kdo mc jc pooblastil, da govorim v imenu vsega Črnomlja, ker sedaj mirno lahko Irdim, da govorim v imenu večine, k) si jc v nedeljo priborila Črnomelj, ker Me pač vi in vaša legitimacija ostali v manjšini, ki vom jc tak n povedala, bodite med nami, toda — ostanite Promet o Vseh svetih Odredba ljubljanske policije Uprava policije odreja sporazumno z mestnim poglavarstvom glede prometa ob priliki praznika Vseh svetnikov sledeče: 1. Dne 31. oktobra in 1. ter 2. novembra 1936 je dovoljen na pokopališče k Sv. Križu za vsa vozila brez izjeme vključeno tudi kolesarje, samo enosmerni promet in sicer je dovoz dovoljen po Tyrševi, Linhartovi in Savski cesti, odvoz iz pokopališča pa samo po Šmartinski cesti. 2. Ker bo te dni obratovalo na tej progi večje število avtobusov, se iz prometnih in varnostnih ozirov odreja za avtobuse sledeča stajaliiča: I. Stajališče (v obratu 3 vozovi): Tavčarjeva ul. desna stran, smer proti Tyrievi cesti. Za ta vozila velja kot dovoz na pokopališče sledeča pot: Tavčarjeva ul., Tyrševa cesta, Linhartova, Savska cesta; odvoz: Med Hmeljniki, Smartinska, Jegli-čeva, Vrhovčeva, Vidovdanska, Komenskega, Kolodvorska, Tavčarjeva ul. II. Stajališče ( v obratu 3 vozovi): Miklošičeva cesta nasproti hotela »Union«. Dovoz do pokopališča: Miklošičeva, Masarykova, Tyrševa, Linhartova, Savska cesta. Odvoz: Med Hmeljniki, Smartinska, Jegličeva, Vrhovčeva, Vidovdanska, Komenskega, Resljeva, Sv. Petra c., Marijin trg, Miklošičeva cesta. Avtotaksi in izvoščki imajo v teh dneh stajališče v Frančiškanski ulici, nasproti kavarne Union. III. Stajališče (v obratu štirje vozovi): Krekov trg. Dovoz na pokopališče: Krekov trg. Pred Škofijo, Stritarjeva ul., Marijin trg, Prešernova ul., Tyrševa c., Linhartova, Savska cesta. Odvoz: Med Hmetiniki, Smartinska, Jegličeva, Vrhovčeva, Vidovdanska, Komenskega, Resljeva, Zmajski most, Kopitarjeva, Krekov trg. IV. Stajališče (v obratu štirje vozovi): Kongresni trg ob vremenski hišici. Dovoz na pokopališče: Selenburgova ul., Tyrševa, Linhartova, Savska cesta. Odvoz: Med Hmeljniki, Smartinska, Jegličeva, Vrhovčeva, Vidovdanska, Komenskega, Resljeva, Krekov trg, Pred Škofijo, Stritarjeva, Marijin trg, Wolfova, Kongresni trg. V. Stajališče (v obratu en voz): Mestni trg — pred magistratom. Dovoz na pokopališče: Stritarjeva ul. Marijin trg, Prešernova ul. Tyrševa, Linhartova, Savska cesta. Odvoz: Med Hmeljniki, Smartinska, Jegličeva, Vrhovčeva, Vidovdanska, Komenskega, Resljeva, Krekov trg, Pred Škofijo, magistrat. ZOBNO PASTO 3. Vsako prenatrpanje vozil je v smislu obstoječih predpisov strogo zabraniti in imajo šoferji odnosno sprevodniki sprejeli le ono število potnikov, kolikor je komisijonelno dovoljenih mest (sedežev in stojišč). Varnostni organi imajo nalog, da vozila, ki bi bila prenatrpana, izločijo iz prometa ter jim zabranijo nadaljno obratovanje. Vsled tega se tudi občinstvo opozarja, naj ne sili v vozove .ki so že z najvišjim dopustnim vozilom potnikov zasedeni. 4. Občinstvo se opozarja, da je najvišja dopustna cena za enosmerno vožnjo na pokopališče 2.50 Din. 5. Občinstvo, posebno starše z otroci, se opozarja, na se strogo drže desne strani ceste, kjer ni hodnikov, da se izognejo nezgodam in ne ovirajo po nepotrebnem prometa. 6. Glede parkiranja pred pokopališčem, kakor tudi glede vožnje same, 6e morajo vsi vozači brez izjeme strogo ravnati po navodilih službujočih varnostnih organov. 7. Kolesarji sc opozarjajo, da je dostop na pokopališče s kolesi zabranjen. 8. Ker se vsako leto dogaja, da ob priliki spominskih svečanosti, ki se vrše na praznik Vseh svetnikov na pokopališču, občinstvo stopa na grobove, posebno pa na vojaške grobove, ter jih poškoduje, se opozarja, da dobijo varnostni organi nalog, naj take osebe legitimirajo in prijavijo, ker se bo proti njim postopalo ter bodo morali poravnati povzročeno škodo. 9. Občinstvo se opozarja, da je v s t o p na pokopališče dovoljen izključno pri vratih na desni strani cerkve (ki 6o navadno zaprta), izhod pa je izključno skozi leva vrata (to je med cerkvijo in upravnim poslopjem pokopališča). Vršilec dolžnosti upravnika policije: polic, svetnik: Pestevšek s. r. Razstava povojne csl. knjige Ljubljana, 28. t. m. Včeraj zvečer ob 20 ,na dan državnega praz nika češkoslovaške republike, je bila svečana otvoritev razstave češkoslovaške povojne knjige v Trgovskem domu (Gregorčičeva ulica, poleg banovine). K otvoritvi se je zbralo odlično občinstvo: g. bana je zastopal podban dr. Majcen, vojaške oblasti gg. generala Tonič in Popadic, univerzo g. prof. Bilimovič, Francijo g. konzul Remerand, Češkoslovaško pa g. konzul ing. St. Miniovsky. Dalje je prisostvovalo veliko zastopnikov prosvetnih in kulturnih društev v Ljubljani ter mnogo od-ličnikov iz vrst vseučiliških profesorjev ter ljubiteljev lepe knjige. Intimno proslavo na verandi velike dvorane je otvoril predsednik češkoslovaških-jugoslovanskih lig za Slovenijo g. dr. Egon Stare, ki je v lepem govoru podčrtal vse vezi, ki vežejo naš in češkoslovaški boj za svobodo ter pozival v slovenskem in češkem jeziku, da ostanimo zvesti staremu preizkušenemu geslu »Zvestoba za 6ve-stobo«. Nato je akademski orkester zaigral obe državni himni, kj so ju prisotni poslušali stoje, nakar je g. dr. Stare prebral brzojavna pozdrava kralju Petru II ter predsedniku Češkoslovaške republike dr. E. Benešu. Nato je g. dr. Stare podal zgodovino razstave ter imenoval vse češkoslovaške dobrotnike, ki so pomagali ustvariti akcijo naše akademske mladine, zlasti pa se javno zahvalil praškemu odboru, na čelu z prof. Murkom, kateremu gre vsa zasluga za uspelo kolekcijo. Tudi predsednik akademskega odbora ČJ Lige g. cand. iur. Prochazka je očrta! zasnovo in potek razstave ter se zahvalil vsem, ki so pri razstavi kakorkoli sodelovali. V imenu Češkoslovaške republike je v lepem slovenskem in češkem govoru pozdravil razstavo g. konzul ing. Miniovsky, ki je poudarjal prisrčno ljubezen, ki veže Čehoslovake s Slovenci tako tesno kot morda nobenega drugega naroda na svetu ne. Za njim je sledilo jedrnato in zgoščeno predavanje urednika B. Borka, ki je govoril, da je današnja razstava izraz usodnih vezi, ki vežejo ta dva naroda po jeziku in zgodovini ler tudi ljubezni do lepe knjige. Se posebej je govoril o pomenu kulture za male narode ,ki se morejo samo z njo postavljati v vrsto velikih narodov ter z njimi tekmovati. Ta razstava naj bo predvsem posvečena kulturi duha in srca ter demokratičnega mišljenja, čemur so dali izraza Čehoslovaki v take, obilni meri. Predavanje je bilo nagrajeno z obilnim odobravanjem. Po pro-slavi, ki jo je prenašala tudi ljubljanska radio-postaja, «o se gostje vpisali v spominsko knjigo ter si do poznih ur ogledovali res vzorno razstavo. Ob tej priliki omenjamo, da se bo danes — v petek, 30. t. m. zvečer ob 6 vršilo informativno predavanje prof. Buriana o »moderni češkoslovaški književnosti«, ki mu bo sledilo vodstvo po razstavi. Prav tako pa tudi opozarjamo obiskovalce, da se pri dnevni blagajni tudi lahko naročajo češkoslovaške knjige. Obmejna Hotedsšica se je razgibala in porušila JNS-arsko trdnjavo Hotedršica, 28. oktobra. Volitve za občinska odbore so za nami, sicer mala, toda živahna obmejna občina Hotedršica se je razgibala. JNS trdnjava se je po dolgih 12 letih le morala vdati in prepustiti vodstvo možem svobodno od naroda izvoljenim, četudi z javnim glasovanjem Izvoljen je odbor z g. Cunto Jernejem na čelu, ki je jamstvo vsej obfini, da bo vodstvo v bodoče delalo le v dobrobit celote kakor tudi posameznika. Za župana je izvoljen mož, ki more biti s svojim vzorno urejenim gospodarstvom le zgled občanom, g. Cunta je tudi eden tistih, ki čuti bedo siromašnejših, katerih se ob gotovih praznikih spomni z izdatnimi živili. Prvotno se je delalo na to, da se sestavi kompromisna lista. Ker pa pristaši »Gospodarske lirte« niso hoteli pristati na neke pogoje pristašev JRZ, so se pogajanja razbila. Tako so se sedaj nasprot- Slovenci v Belgiji so dobili novo cerkev To se pravi, ne samo Slovcnci, ampak v naselbini Watcrschci, kjer jc precej Slovencev rudarjev, jc bila Ia mcsec dokončana ccrkcv in v nedeljo 11. oktobra slovesno posvečena v čast Kristusu Kralju. Dosedaj so se naši izseljenci, kakor tudi domačini, zbirali v skromni dvorani, ki je^ bila urejena v zasilno ccrkcv. Lani pa so položili temelje za novo ccikcv in letos jc končana. Ogromna množico se jc zbrala k slavnostnemu dnevu posvetitve. Izvršil je pomembne obrede g. škof iz Liitticha. Popoldne so prenesli Najsvetejše iz slare v novo ccrkcv Tudi naše jugosl. društvo sc jc z zastavo udeležilo sprevoda V nedeljo 18. oktobio smo imeli prvič slovensko službo v novi hiši božji. Le veliko ic, velika. Ceru\no so prišli v izredno velikem številu, vendar so se skoraj izgubili v ogromnem prostoru. Da je res velika, dokazuje lo, da je v njej nameščenih osem zvočnikov in pridigar si mikrofon pripne na prsa. Nekaj po ima ta nova cerkev, kar smo mi, ki smo navajeni lepega zvoricnja, do sedaj zelo pogrešali. Prave, prisinc zvonove. — Marsikateremu so stopile solze v oči, ko so se oglasili iz visokega zvonika. Popolnoma naše. miren in ptislile nam samim vodslvo. In vsem onim, ki so sc tako innaško držali, pa zopet v imenu večine: Lepo ie bilo. zaenkrat lako, drugič pa šc kaj več... x. niki, namesto da je župan iz njihovih vrst, morali zadovoljiti le z dvema odbornikoma. Discipliniranost volilcev JRZ pa se je pokazala v tem, da so volitve potekle v nailepšem redu in miru, naši volilci se na izzivanja niso niti ozirali. Ob 2. popoldne so na posameznih poslopjih zavihrale državne zaslave v znak, da smo dobili absolutno večino in da je tisti trenutek po 12 letih padla JNS trdnjava, čegar se veseli posebno 80 letni Ivan Petkovšek, zadnji župan iz naših vrst, ki je županoval celih 23 let. Ko je bil razglašen izid, da je lista JRZ dobila 16 odbornikov, Gospodarska pa 2 odbornika, je množica vzklikala dr. Korošcu, J. R. Zajednici in Jerneju Cunli, kateri se ie s par besedami zahvalil volilcem za zaupanje ler jih pozval, naj se mirno razidejo. Množica se je, prepevajoč »Hej Slovani-«, mirno razšla. prav slovensko pa Ic ni. Pritrkavanja nam šc manjka. Upamo, da nam bodo tudi to kdaj dovolili in da bo glas zvonov privabljal vse naše ro- jake pred prestol Najvišjega. — Da, ponosni in veseli smo mi iz Wolerscheija, da tmnmo novo cerkev. Zdi sc nam pa, da nas bodo Evsdcnčani šc prekosili Tudi lam sc namreč zida novn ccrkcv in bo v doglednem času dokončana. Takrat sc zopet oglasim. Paul Kellerjev roman _ _ ^ _ , ^ Zima v gozdu ^TT,^ 1 V I JE Hans Knoteck, Viktor Staal • Jutri premiara v KINU UNIONI1 ---- Drobne Koledar Petek, 30. oktobra: Alfonz Rodrigner, spo-znavalec:' Angelus. ščip ob 6.58. lierschel napoveduje dež in sneg. Osebne vesli — Tridesetletnica mainištva škofa dr. Srebr-niča. Danes odpotuje pievzv. g. dr. Josip Srebrnič, krški škof, v Rim, kier bo v Germaniku skupno s svojimi tovariši na dan Vseh svetnikov obhajal tridesetletnico mašništva. = Preientiran je bil za župnijo Nevlje v kamniški dekaniji g. Janez Villan. kaplan v Polhovem gradcu. : Za spiriluula v Zavodu sv. Stanislava v St. Vidu nad Ljubljano je bil imenovan g. dr. Anton Zdešar, C. M. Volitve jesen« ^-jf Lutz — Praktični učiteljski izpiti na drž. učiteljski Šoli v Ljubljani, ki so se vršili v dneh od 16. do 29. oktobra 1936 pred izpitnimi odborom pod predsedstvom direktorja Marolta Nandeta, so se končali s sledečim uspehom: S prav dobrim uspehom so napravili izpit sledeči učilelji(ice) pripravniki: Barle Nikolaj v Radatovičih, Horvat Antonija v Gornjem gradu, Janškovc Leon v Križali, Matjan Matevž v Zabukovju, Maučič Marija na Selah pri Šumberku, Milavec-Čebular Danila v Predosljah, Mišic Danijela na Potoku, Rape-Raz-nožnik Albina na Jezici, Ravnikar Ana na Vidmu, Trdan Anton v Veliki Dolini in Vrčon-Engelman Milena v Zalogu Z dobrim uspehom: Adamič Marija v Ambrusu, Binter Marijan na Grosupljem, Cerar Bogomir na Koprivniku, Cvar Miroslav na Dvoru, Čučulovič-Grundner Franja v Verdrengu, Javornik-Svetlič Ana, bivša učit. v Zagradcu, Jur-ko Zlata v Leskovcu, Kastelic Rozalija v Sodra-žici, Klemene Ljudmila v Podzemlju, Kos Emilija v Šmihelu. Kostelec Marta v Šmihelu, Kovač Angela v Dobrepoljah, Krašnja Ivan v Rovtah, Ma-yer-Peterca Viljemina, bivša učit. v Sovodnju, Hupnik Ivan v Zg. Tuhinju, Slapar Nikolaj na Studencu, Šlibar-Spazier Olga. bivša učit. v Adlešičih, Švigelj Angela v Prečni, Vufajnik Franc v Zabukovju, Založnik Nada v Mokronogu in Zamljen Ludvik v Št, Jerneju. Reprobiranih je bilo do aprilskega termina 7 kandidatov in 7 kandidatk, 1 kandidatka pa izpita ni nastopila. Izpitni odbor, — Klanec na Kavranu bo dograjen. Pri delih na Kavranu na cesti iz Kamnika v Tuhinj jo našla! zastoj, ker je bil v proračunu določeni kredit premajhen. Nastala je nevarnost, da hi zaradi zemeljskih plazov nastopila na nedokončani cesti velika škoda, ki bi podvojila stroške dograditve. Banska uprava je zdaj nakazala 30.000 din za do-vrsitev cestnih del na Kavranu. — »Naša Zvezda «, verski list za dijaštvo in glasilo DMK ie včeraj izšla. Opremlljena je popolnoma na novo. Izhajala bo štirinajstdnevno, posebej za diiake in posebej za dijakinje. Stari naročniki io bodo dobili po pošti, dijaki in dijakinje pa pri svojih poverjenikih, Naročila naj se pošiljajo na upravo »Naše Zvezde«, Ljubljana, Strpliška ulica 12/11 (Ljudski dom). Posamezna številka stane 1 Din. — Ponesrečeni kolesar umrl. Pred kratkim smo poročali o hudi kolesarski nesreči v Črni v občini Kamniški Bistrici. Brezposelni delavec Fr. Pustoslemšek iz Spodnjih Kališ se je peljal na kolesu proti Stahovici. Na kolesu je imel -'«> nekega prijatelja Na klancu med Žago in Pirčevimi ri-datni pa se mu jo ulrgala pri holesu veriga. Oba moža na kolesu sta padla na kup kamenja ob cesti. Pustoslemškov tovariš je dobil samo neznatne praske, lastnik kolesa pa hude poškodbe po glavi. Razbil si je lobanjo, da so se videli možgani. Nezavestnega so prepeljali v bolnišnico, kjer se je šele po dolgem času zavedel. Po 10 dneh je uinrl za dobljenimi poškodbami. Pokopali so ga v Ljubljani. — Po pogosti nosečnosti morejo žene z dnevno redno uporabo pol kozarca naravne »Franz-Josefove« grenke vode, za-vžite na tešče, z lahkoto doseči izprazne-nje črev in urejeno delovanje želodca »Franz-Josefova« voda je davno preizkušena, najtopleje priporočena in se dobiva povsod. Oirl. reu. S. br. S0474'». — Vodnik po ljubljanskih pokopališčih je naslov knjižici, katero je sestavil profesor Marko Bajuk. Ima 35 strani in stane 8 Din, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani 1930. — Narod, ki svojih velikih mož primerno ne časti, jih ni vreden. — Zato hoče »Vodnik« opozoriti rojake, zlasti pa našo mladino, ki je glavni dedič njih oporoke. Naši dve pokopališči — pri Sv. Krištofu in Sv. Križu — v Ljubljani hranita v svojem mirnem okrilju toliko narodnih svetinj, da se jima ne sme izogniti nihče, ki nosi v prsih zdravo slovensko srce. Tam leže naši narodni, prosvetni, politični, gospodarski delavci in velmožje. Oni so nam z neizmerno ljubeznijo, hrabrostjo in požrtvovalnostjo ohranili narod, bili so voditelji v nevarnih časih, preroki boljših dni, dvigali so mu zavest in podžigali pogum, pripravljali ga za veliko dobo, ki jo je narod doživel v naših dneh. Kniižica omenja dalje še druge pomembne spomenike, katere hranita ravno naši pokopališči, saj je tam pokopanega nad pol stoletja naše kulture. — Ogenj na Prlhovi. V torek, 27. t. m. zvečer ob K) je pogorela na Prihovi viničarska koča, last Alojzija Flisa, p d. Erjavca iz Spodnjega Grušovja. Koča stoji ob cesti med Pavličevo gostilno in mež-narjem in je bila že leto dni prazna. Gospodar jo je ravno letos nameraval podreti, ker je slreha že propuščala, pa se mu ne splača delali novo streho. Ljudje so kmalu opazili ogenj in nabralo se je kmalu dosti ljudi, ki so nehole le opazovali, kako ogenj požira leseno tramovje, ker ni vode na Prihovi, dn bi mogli gasiti, vetra pa tudi ni bilo, zato ni bilo nevarnosti za blizu sloječi s slamo kriti pod istega gospodarja. Ta požar je živo pokazal potrebo velike cisterne (kapnice), ki naj bi se postavila pri župni cerkvi, ki stoji vrhu hriba. Kako je ogenj nastal, ni znano. Najbrž je v prazni koči prenočeval kak klatež. Gospodar ni bil zava-lovan. — Prijet vlomilec. Iz Kamnika poročajo: Kamniška orožniška pnlroln je te dni slučnjno dobila v roke že dalj časa zasledovanega 32 lenega Ivana Ocvirka iz Ločice pri Polzeli. Zasledovala je nekega drugega vlomilca do Cerkelj, kjer je pogledala v hišo znanega prijatelja vlomilskih lipov. Ocvirk je bil v hiši in je skušal pred orožniki pobegniti. Na vesti ima vlom pri Karlu Osolinu v Skočijanu pri Lukovici, ki ga pa seveda trdovratno taji. Pri njem so našli šop vetrihov in snmokres. Oddali so ga v zapore okrajnega sodišča v Kamniku. novice Liubliana O Skupina mladih slikarjev in kiparjev: Di- dek, Kalin, Klemenčič, Kogovšek, Kregar, Mihe-lič, Mušič, Pavlovec, Putrich .Sedej, priredi v mesecu novembru razstavo svojih del v Jakopičevem paviljonu. Razstavljenih bo okrog 80 del. Otvoritev razstave, ki se bo prenašala po radiju, bo v nedeljo 1. novembra 1936 ob 11'/,. Obiščite razstavo, da tako vsaj s svojim obiskom, če že ne morete z nakupom del, pokažete svoj interes za slovensko umetnostno ustvarjanje. O Mlinar in njegova hči na odru Rokodelskega doma. Rokodelsko društvo bo uprizorilo v nedeljo 1. novembra ob pol osmih zvečer priljubljeno ljudsko igro »Mlinar in njegova hči«. Vstopnice bodo na razpolago v predprodaji v nedeljo od 10. do 12 v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12. O Stolna Prosveta ima drevi ob osmih v prostorih v stolnem župnišču redni občni zbor, h kateremu so vablieni vsi člani in članice. © Ljudska univerza v Ljubljani obvešča, da bo vpisovanje v tečaj italijanskega in nemškega jezika samo do 5 novembra. Ob pričetku tečaja se vpis ne bo vršil. Vpisuje se v Gosposki ulici št. 15 od 16. do 19. ure. Vpisnina malenkostna. O Komemornciju za pokojnim dr. Ivanom Oražnom bo v nedeljo, 1. novembra ob 11 dopoldno na pokopališču pri Sv. Križu. Poleg njegovih prijateljev in znancev se bomo ob tej priliki zbrali na njegovem grobu zlasti vsi tisti, ki smo deležni podpor lz njegove ustanove, da se oddolžimo spominu velikega dobrotnika slovenskih študentov. — Žalostinke bo zapel zbor akademikov. *S§#fel >■> .'iS-' Hi t> ' rfB : ni □ raajiuiiizfl Danes poilednJlSI Dekle iz Schwarzwalda Maria Bellng, Walcer Janssen, HanB Soebnker ■aEEEDIEE* Senzacionalen film o borbi ameriške policije z gangBterJi podzemlja Kajnov žig Velenapetoi © Zborovanje Pomočniškega zliora. Ljubljanski trgovski pomočniki imajo svojo organizacijo Pomočniški zbor, ki je za vse pomočnike obvezna. Zborovanje te organizacije je bilo v sredo zvečer v mali dvorani Trgovskega doma. Zborovalci so malo dvorano sicer napolnili, kar pa še ni dokaz za živahno zanimanje med njimi, ker bi ob večjem zanimanju sklicatelji morali najeti večjo dvorano. Zborovanje je otvoril in vodil načelnik g. Melicer, ki je predvsem pozdravil razne zastopnike, kakor predsednika Trg. boln. podpornega društva g. Kli-narja, referenta Delavske zliornice g. Tavčarja, zastopnika Združenja trg. gremijev g. Bahovca, zastopnika Društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev g. Smersuja, zastopnika Zveze privatnih nameščencev g. Gonihnča, zastopnika Društva izložbenih aranžejev g Eiigclmnnna in zastopnika Zveze pomočniških zborov za dravsko banovino g. Blagovica. Spomnil se je tudi vseh umrlih članov, katerih spomin so člani primerno počastili. Posebno priznaje pa je načelnik izrekel g. Juriju Schafferju, uslužbencu tvrdke Skaberne, ki kljub svojim visokim letom še vedno z mlndeniško delavnostjo sodeluje pri pomočniškem zboru. Sledila so poročila načelnika, tajnika g. Sitarja, in blagajnika g. Lumpiča. Iz poročil je razvidno, da je v Ljubljani okoli 800 trgovskih pomočnikov. V imenu revizijskega odbora je poročal g. Schaffer, na čigar predlog je bila odboru soglasno podeljena razrešnico. Pri volilvah je bila predlagana samo lista sedanjega odl>ora z g. Melicerjem na čelu ter dosedanjimi odborniki in le z manjšimi spremembami. Lisla je bila soglasno izvoljena. Prav tako je bila soglasno sprejeta naslednja resolucija: »Občni zbor ugotavlja, da trgovski sotrudniki in sotrudnice še danes niso pokojninsko zavarovani in se jim še danes odreka značaj duševnih delavcev. Mislimo, da bi bilo popolnoma odveč borili se s takimi predsodki in utemeljevati neupravičenost takega naziranja. Trgovsko nameščenstvo je tudi v strogem pomenu besede duševno delavstvo in ima že po sedanjih določilih zakona o |iokojnin-skem zavarovanju nameščencev pravico do pokojninskega zavarovanja. Če pa bi bilo sedanje določilo pokojninskega zakona za nameščence res ovira za pokojninsko zavarovanje trgovskega na-liieščenstva, tedaj prosimo vse odločujoče oblasti, da se ta zakonita določila izpopolnijo v tem smislu, da bomo tudi trgovski sotrudniki čini preje imeli pokojninsko zavarovanje pri Pokojninskem zavodu. Po sprejetju resolucije se je razvila živahna debata o tem, kako poživiti med članstvom zanimanje za pomočniški zbor. Občni zbor se je zaključil v popolnem soglasju. © Kino Kodeljevo igra danes in jutri ob 8. dvojni spored: Babrona in Poročim svojo ženo. © Krizanteme, krasna izbira v veliki množini, nudi tvrdka Ivan Šimenc, Lepi pot 24 (Mirje) Ljubljana. Telefon 31—44. © Ovadbe zaradi letalskega napada. Kljub slrogim naročilom in oklicem po časopisju je v lo-rek zvečer, ko je bil poskusen letalski na|iad nad Ljubljano, marsikje v sredini mesta gorela 'uč in marsikateri radovednež je gledal skozi razsvetljeno okno. Posebno so se pri tem odlikovali prebivalci sredine mesta, medtem, ko so na perileriji na mah ugasnile vse luči. Policija je zbrala sedaj že cel kup ovadb proti takim motilcem splošne vaje. Poleg hišnih posestnikov, nekaterih lastnikov javnih lokalov in zasebnikov je ovadenih tudi nekaj šoferjev ,ki tudi niso ugasili luči. Nekatera jio-slopja pa si je policija zapomnila kar z grajskega stolpa. Vse le neubogljivce pričakujejo sedaj kazni in globe. © Tlak nn Marijinem trgu. Asfaltni tlak na betonski plošči pri trimostju na Marijinem trgu je zadnje čase zelo razpoka I Ier ga je dala ta leden mestna občina popraviti. Ni znano ali je bil tlak napravljen pred leli tako nesolidno ali pn ie kriv velik promet, da so morali sedaj obnovili skoraj polovico asfalta, kar stane že lep denar. Na lej betonski plošči ni nobenega voznega prometa, temveč hodijo po njej samo pešci. © Slana mesto snegn. Ob zadnji mesečevi spremembi se je glasila vremenska prerokba za ta teden: dež in sneg. Dežja sino v sredo res dobili zelo obilo, snega pa še ne. Pač pa je včeraj zjutraj zopet prekrila ljubljansko polje izredno debela slann. Pomoriti ni imela kaj. ker je že pred tedni prva slana temeljilo opravila svoje uničevalno delo na cvetju. Zanimivo je bilo vidoti zju- I ttaj kinetske ljudi, ki so prihajali v mesto, pokriti s srežom. V noči na včeraj so luže od prejšnjega dežja tudi že pričele zmrzovati. — Pri zaprtju, motnjah » prebavi vzemitp zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Kratic-Josel grenčice«. Kamnik Ganljivo slovo. Na prisrčen in ganljiv način se jo v nedeljo poslovila neveljska fara od župnika g. Leopolda Riharja, ki po 38 letih dušno pastirskega delovanja odhaja v pokoj. Dopoldne je bila v cerkvi slovesna sv. maša, pri kateri so vsi fara-ni pristopili k sv. obhajilu, popoldne pa so se zbrali v dvorani prosvetnega doma, kjer se je najprej poslovila od dobrega g. župnika šolska mla-dina, poleni pa dekliška in fantovska Marijina diužba. P. Evstahtj Berlec je v verzih počastil delo in trud g. župnika Riharja, ki ni bil samo goreč dušni pastir, ampak tudi vnet pospeševatelj cerkvenega petja in prosvete, saj je pred vojsko dal na svoje stroške zgradili prosvetno dvorano. Občina Nevlje ga je že ob 25 letnici župnikovanja imenovala za častnega občana. V imenu občine je izrekel besede slovesa župan g. Nande Novak, h koncu pa še 82 letni posetnik Jakob Virjent, ki je pred 38 leti pozdravil g. župnika ob prihodu v Nevlje. S solznimi očmi so se laranl poslovili od svojega dobrega dušnega pastirja. Maribor n Proslava čehoslovaškoga narodnega praznika se je vršila v Mariboru v sredo zvečer zelo slovesno v dvorani hotela Orel. ki jo je odlično občinstvo docela napolnilo. Navzoči so bili predstavniki oblastev. zastopniki javnega življenja, odlični delavri na področju jugoslovansko-čehoslova škega zbližanja, celoten češki klub in mnogoštevilni prijatelji češkega naroda. Vojaška godba je igral lepe češke in jugoslovanske komade, pozornost je vzbujal godbenik g. Rybar ki je igral solo na rog, nastopil je požrtvovalni pevski zbor Jadrana ter zapel obe himni in več čeških pesmi, bili sta dve ljubki deklamaeiji, aovorla pa sla predsednik JČ lige dr. Vekoslav Kukovec in jired-sednik Češkega kluba g Franjo Bureš. Prijeten večer je trajal do polnoči. □ Mestni župan dr. Juvan je odpotoval v Belgrad zaradi realizacije pmso ila za Mestno hranilnico. V občinskih poslih ga nadomešča podžupan Franjo Žebot. □ Krščanska ženska zveza ima dne 4. no-, vembra ob pol 6 zjutrai v stolni in mestni župni cerkvi sv. mašo s skupnim sv. obhajilom za vse rajne člane in član;ce.. — Dne 6. novembra je v župni cerkvi sv. Magdilelne ob pol 6. zjutraj sv. maša za poko:no podpredsednico gospo Mariio Fon. Članstvo naj se teh pobožnosti udeleži pol-noštevilno. — Odbor. □ »Življenje na skra;nem severu Evrope« je naslov lepe''a in zanimivega filmi. k: ga bo predvajala Ljudska univerza drevi ob 20. v svoji predavalnici na Slomškovem trgu. L'vodno predavanje o pokrajini in prebivalstvu bo imel naš znani strokovnjak prof. Baš. Za dijaštvo je posebna predstava ob 16 □ Pevci Ipavčeve župe naj se zberejo na dan Vseh svetnikov ab 15. uri pri kapelici mestnega pokopališča na Pobrežju, kjer bodo zapeli dve ža-lostinki. □ Tujski promet v septembru. V preteklem mesecu je preko Maribora prekoračilo mejo 82.006 Oseb. Oil lega jih je prispelo v državo 13.782 in sicer 2417 Jugoslovanov, 0589 Avstrijcev. 2082 Če-hoslovakov, 489 Poljakov in 346 Nemcev. Odpotovalo je iz države 18224 ljudi, med njimi 3540 Jugoslovanov, 9P50 Avstrijcev, 5766 Čehoslovakov, 060 Nemcev in 338 Poljakov. Veliko razliko med došlimi in onimi, ki so odpotovali iz države, so povzročili predvsem inozemski letoviščarji. ki so se septembra vračali z jadranskih letovišč. □ Razjiored pridobnine, davka na poslovni promet in davka na luksuz za leto 1936. je razgrnjen na javni vpogled davčnim zavezancem pri davčni upravi za mesto Maribor v .sobi šl. 5 od 30. oktobra do 6. novembra. □ Smuško pot s Pohorja v Radvanje že delajo. Že dober teden poje neprestano sekira z vrha Pohorja od Sv. Holfenka proti vznožju. Delavci izse-kavajo novo smuško pot, ki bo vodila od pohorskih vrhov v Radvanje ter bo privabila vzhodnemu Pohorju v zimskem času nove množice smučarjev. Dosedaj so že izsekali progo do odcepa »lovske poti . Na zavojih in nevarnejših mestih je proga široka do 5 m, na položnih terenih j>a 2 metra. Proga bo izpeljana ves čas zelo položno, le spodnji konec bo nekoliko bolj strm,_ vendar jo bodo z lahkoto zmagali tudi manj izvežbani smučarji. □ Posestne izpremembe. Prodali so: Milič Maks, posestnik v Mariboru, hišo na Betnavski 23 trgovcu Rudolfu Železniku iz Zidanega mosta za 359.000 Din, Genovefa Krajnc, posestnica v Spesovem selu, polovice hiše na Betnavski 3 trgovcu Albinu Čehu za 35.850 Din, Križan Jenko, hišo z gospodarskim poslopjem v Dalmatinovi ulici 26 šolskemu upravitelju Martinu Vrečku za 180.000 dinarjzev in Furlan Terezija, posestnica v Št. Ilju, Martinu Golobu hišo na Glavnem trgu 19 (gostilna Ljutomer) za 330.000 Din. □ Volilni odmevi na sodišču. Državnemu pravdništvu v Mariboru je ovadenih 18 oseb iz St. Lenarta v Slov. gor. zaradi nespodobnega obnašanja na dan občinskih volitev. Zaradi širjenja letakov hu;skajoče vsebine pa je ovadenih 12 oseb iz Ruš. □ Zagonetna smrt starčka v potoku. V Lazah, občina Ločnica, je kožuhal 63 letni mali posestnik Josip Tratnik pri svojem sosedu. Okoli polnoči se je odpravi! domov s svojo hčerko ter se doma sle-kel in vlegel k počitku. Naslednjega jutra pa so ga našli mrtvega v bližnjem potoku, v katerem je utonil. Domnevajo, da jc šel prostovoljno v smrt zaradi težke bolezni. Ptujska gora Občinske volitve 25 okt. t. m. so dovolj jasno pokazale, komu zaupajo naši občani vodstvo svoje občine. Zlasti sc je videlo to v tem, ker so vsi združeni nasprotniki dobili komaj enega odbornika, vkljub temu, da so pred volitvami in na dan volitev trosili razne izmišljotine tn neresničnosti Dotična oseba pa, katere članek je izšel 22. oktobra v »Domovini«, se bo morala zagovarjati pred sodiščem, kajti tako podle in grde l laži nc bomo mimo vtaknili v žep. Celie 0 Danes Cankarjeva proslava. Drevi bo ob 8 v Mestnem gledališču proslava 60 letnice rojstva pisatelja Ivana Cankarja. Slavnostno besedo bo govoril g. prof. France Koblar iz Ljubljane, nato bo pa ljubljanska drama vprizorila Cankarjevo komedijo »Zn narodov blagor«. Predstava je za abonma. Predj>rodaja vstopnic v Slomškovi tiskovni zadrugi. Petje na grobovih. Na praznik Vseh svet nlkov bodo združeni pevski zbori zapeli najprej na okoliškem, nato na mestnem in končno nn vojaškem pokopališču. Pevska vaja združenih moških zborov bo drevi ob 8 v Obrtnem domu. •0" Varanje revežev. V »Slovenčevi« podruž nlci so se že večkrat zglasili razni reveži z na kaznicami Pomožne akcije mesta Celja in okolice s pritožbo, da jim na magistratu teh nakaznic nočejo vnovčitl. Informirali smo se na pristojnem mestu in ugotovili, da so bile rumene nakaznice Pomožne akcije že davno vzete iz prometa, zato je čisto navadno varanje revežev, če se jim dajejo take nakaznice. Čudno se pa nam zdi, kako je to mogoče, da se take nakaznice še nahajajo med občinstvom, ker so bile baje že pred več kakor enim letom vzete iz prometa. & Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za Celje in celjsko okolico bo v torek, dne 3. novembra 1986. od 8. do 12. ure predpoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje, Razlagova ulica št. 8. pritličja, levo. I & Umrla jc v Dolenji vasi pri Sv. Pavlu pr! Preboldu včeraj v 73 letu starosti posestnica. go-1 spa Julijana Randl. rojena Natek. Pogreb pokoj-nice bo v soboto oh 10 dojKiIdne iz hiše žalosti na farno pokopališče v Sv. Pavlu pri Preboldu. Naj počiva v miru! Žalujočima sinovoma in ostalim sorodnikom naše iskreno sožalje! <3 Zavarujte železniški prelaz v Medlogu. V nedeljo smo poročali o železniški nesreči, ki se je zgodila v soboto na znanem križišču v Medlogu, kjer se je bila dogodila leta 1931 velika avtomobilska nesreča Pri tej nesreči so mogli vsi ponovno ugotoviti, da je krivda, da je prišlo do nesreče v tem, ker cesta na omenjenem tnestu ni zavarovana z zapornicami, kakor bi bilo na tako prometni cesti nujno potrebno. Ponovno apeliramo na železniško upravo, naj na križišču v Medlogu zavaruje cesto, da bodo s tem preprečene enkrat za vselej železniške nesreče. & Kino Metropol. Danes ob 18.15, 20.30 uri »Čarobni zvoki« in najnovejši Merkurjev tednik. aBaaBaaaBaaaaaaBaBaBaaaaaaBaaaaB j Lepe krizanteme, vence in šopke nudi Vrtnarija in drevesnica Olepševalnega društva za mesto Maribor - Korošževa ulica 29 ■aaBBaaaaaa^aaaaaaaaaaaaaaaaaaaa Ptui RodiUljski sestanek. Dne 25. t. m. je bil ha drž. mešč. šoli v Ptuju roditeljski sestanek, ki ga i je vodi! začasni vodja mešč. šole učitelj g. Pertot. Na sestanku je predaval učitelj g. Hasl o vzajemnem vzgojnem delu šole in doma. Predavanje je vsebovalo cilje pri vzgoji, ki jih naj skupno stremita doseči šola in dom ter delovni program vzgojnega občestva drž. meščanske šole. Na zboru so se obravnavala tudi mnoga šolska vprašanja. Zaradi tesnejšega stika so starši volili svoje zastopnike. Prihodnii zbor bo v začetku t. 1. Cene življenjskim potrebščinam v Ptuju. Zaradi zvišanja cen goveji živini je aprovizacijski odbor mestnega poglavarstva v Ptuju določil govejemu mesu najvišje cene in sicer: prednj' del 8 Din, zadnji del 9 Din, po izbiri 10 Din za kg. Teletma stane 8, 10, 12 Din. Na špeharskem trgu so se cene svinjskemu mesu in slanini dvignile za 1 do 2 Din in stane sedaj: riba 15—16 Din, rebrca 9 Din, pljuča 6 Din, šunka 11 Din, pleča 9 Din drob 6 Din, salo 14—15 Din, slanina 13—14 Din, črevna mast 9 Din, meso brez kosti 12 Din. Nerazumljivo visoka cena je cena masti po trgovinah in sicer kg 18 Din. Tudi moka se je podražila in se prodaja po 3.25 do 3.50 Din za kg na drobno. Jabolka se prodajajo po 2—4 Din, hruške 4 Din, grozdje po 6 Din kg, zelje 0.50 Din, čebula 2 Din, krompir 0.75, bukova drva pa stanejo 75 Din 1 kub. meter. Trbovlje Dobra zaposlenosi pri rudniku traja dalje. Stare zaloge premoga so večinoma že izčrpane. Za november je predvidenih zopet 19 (klovnih dni in pet odvozriih. Tako si bodo rudarji lahko opomogli od velikega praznovanja tekom leta in oblekli sebe in svoje družine, kar bi prej nikakor nc bilo mogoče. Zračni naj>ad na naš kraj se pripravlja — glavna vaja bo v soboto okoli poldneva. Upajmo, da se v resnici ne bo nikoli ponovila! Smrt pobira. Umrl je Čarga Andrej, star 84 let, doma iz Tolmina, zadnja leta ie bival tu pri svoji hčerki-učitcljici. Na zadnji poti ga ie spremljalo veliko rojakov Lz Goriške. — Jelika je pobrala posestnika Grešaka Mihaela v 64. letu starosti. BM je vrl krščanski mož in podpornik Društvenega doma. — Zaradi zastrupljenja na roki, ranil se ie z žebljem, je umrl učenec VIII. razr. na Vodah, Režun, sin rudarja. Žalujočim nese sožaJje! Rajnim pa Bog daj svoj mir! Boh. Bistrica Nedeljske občinske volitve so bile pri nas pravi izraz ljudske volje. Vseh 18 izvoljenih odbornikov pripada listi JRZ, tniko da je ves obč. odbor v rokah JRZ, načeluje mu pa novoizvoljeni predsednik g. Rozman Jakob. Takoj po 18. uri, ko ic predsednik volivne komisije, šum. svet. g. Rejc, razglasil izkt volitev in čestital novoizvoljenemu župarvu Rozmanu |a-kobu, je stopil pred več sto zbrano množico izvoljeni župan in se v lepem govoru zahvalil volivcem za izkazano mu zaupanje ter poudaril, da bo tako kot njegov prednik Mavric, skrbel za procvit občine v gospodarskem oziru, za povzdigo tujskega prometa ter sc na merodajnih mestih zavzemal za izvedbo čim več javnih del, s čemer se bo zaposlilo še večje število domačinov. Inž. Sodja )ože je v svojem govoru poudaril, z oziram na sijajen izid volitev, koliko premore slovenska skupnost; dosedanji župan g. Mavrič pa se je v lepem govoru poslovil od občanov in pozdravil svojega naslednika, želeč mu pri težavnem delu upravljanja občine oim več l uspehov. Gospodarstvo Železniške tarife in devalvacija Belgrad, koncem oktobra. Devalvacija denarnih enot držav zlatega bloka je povzročila precejšen nered v mednarodnih financah in gospodarstvu. Imela pa je za posledico !>ovzroČitev neizvestnosti tudi na denarnem in blagovnem trgu posameznih držav, ki vzdržujejo tesne trgovinske stike z državami z devalvirano valuto. V tem pogledu je nasUla tudi pri nas potreba, da ponovno uredimo rt»merje svoje valutne edi-nice napram devalviranim valutam tujih držav. Tu namreč ne gre samo zgolj za prehodne težave mnogoštevilnih malih plačil in njih ureditev, marveč gre predvsem za neko stnlnejšo osnovo bodočega razmerja tečajev, katerih fluktuacije na raznih borzah povzročajo precejšnje motnje mednarodni izmenjavi blaga in dajejo povoda za za-peljive prilike mednarodne špekulacije na Škodo realnega gospodarstva. S tem v zvezi stoji ludi vprašanje, ki je zadnje čase vznemirjalo našo javnost, ki ga je z ozirom na zngotovilo samega predsednika vlade g. Stojadinoviča definltivno rešeno in to je, vprašanje devalvacije dinarja, katero nekateri gospodarski krogi pri nas še vedno trdovratno zahtevajo. Nnš dinar ni vezan na nikako valutno enoto katerekoli luje države. Vrednost dinarja je bila sicer določena pred devalvacijo švicarskega franka na la način, da se je dobilo za 100 dinarjev 7 švicarskih frankov ali za 7 cenlov 1 dinar, vendar pa je bilo Io razmerje vrlotna-čeno samo v praksi nikakor pa ne z zakonom predpisano. Napram Švici znaša naš pasivni klirinški saldo okoli 100 miUjonov in napram Franciji okoli 30 milijonov dinarjev Pri klirinškem obračunu se nahajajo sicer ti zneski v naših rokah in jih moremo zahtevati kot protivrednost za izgube pri teh državah, ki so devalvirale svoj de-r ar. Vendar pa obstoja precejšnja bojazen za izgube, ki bi jih znali utrpeti pri državnem dolgu v višini 2.125 milijonov francoskih frankov Ker je vključena v posojilni pogodbi zlata klavzula (05 mg """/ion čistega zlata). Poleg tega ne smemo pozabiti na investicije francoskega kapitala v naši industriji, ki znašajo v 20 podjetjih, kjer je angažiran, 751 milijonov dinarjev, i 18 milijonov dinarjev švicarskega kapitala v 26 podjetjih in 64 milijonov dinarjev inozemskega kapitala plasiranega v petih podjetjih. Ta kapital, dvignjen iz naše industrije in prenešen drugam, bi pomenjal z ozirom na devalvacij denarja v njihovih državah Izpremetnba iuftoslovansho češke tcrife Helgrad, 27. oktobra. AA. 1. novembra t. 1. se v jugoslovansko-češkoslovaški železniški zvezi za radi devalvacije, češkoslovaške krone povišajo postavke za ustrezajoče odstotke pri direktnih znižanih tarifah, in sicer: zn predivo iz jute do Mladenovca, za materijal za gradnjo ladij, za predivo od jute do Karlovca, za jiredivo od bombaža in blago vsake vrste do Kranja, za ostanke špirita pri izdelovanju žveplene kisline od Subotice-tovarna, za aluminijev osid do Ljubljane, gl. kol., za češnje in povrtnino iz Italije, h#a|čYeže ribe in druge merske živali, za vino_ v jodjh ali cisternah od Dubrovnika in Metkoviča, '»ai-železno rudo od Prijedora, zi svinec od Pre-valja. Prodaia monopolskega blaga na drobno Helgrad, 27. oktobra. AA. Glede na vprašanje ali mora poslovodja prodaje monopolnega blaga na drobno ali na debelo imeti strokovno izobrazbo v smislu čl. 19 obrtnega zakona, je trgovinsko ministrstvo izdalo tole pojasnilo: V smslu uredbe o prodaj monopolskega blaga na debelo in drobno iz leta 1934. izdane s soglasjem ministrstva za trgovino in industrijo, sj>a-da prodaja monopolskega blaga na drobno ali na debelo pod določbe 1 in 3 obrtnega zakona. Ker takšna prodaja torej ni vezana na pooblastilo, ni lastniku ali poslovodji takšne obrti treba imeti strokovno izobrazbo, kakor jo določa čl. 19 obrtnega zakona. Nemške klirinške avize na borzi. Narodna banka je sklenila pustiti v prodajo na borzah nemške klirinške avize (pisma Narodne banke, v katerih obvešča izvoznike, da njih terjatev znaša toliko in toliko). To je povzročilo znatno okrepitev tečaja marke na naših borzah. T&h aviz je vsega skupaj za okoli 2 milijona mark. občutno zgubo in opasnost za naš dinar. Nič manjša nevarnost ne preti tudi od strani industrije, posebno tekstilne industrije, za katero uvažamo iz inozemstva velike količine sirovin Bati se je bilo namreč dumpinga na naših trgih ali bi cene industrijskih sirovin v inozemstvu ne poskočile. Kot pa se opaža v zadnjih dnevih, so cene sirovin kljub mnogim preventivnim ukrepom poskočile ter In nevarnost odpade. Pri tem pa jo nastopilo nekaj drugega, kar bo zelo vplivalo na napetost tečajev. Z odstranjeno nevarnostjo dumpinga so poskočile delnice in dividende delniških družb pri nas; naša podjetja dolgujejo okoli 590 milijonov dinarjev inozemstvu več kot pa mi lerjamo od inozemstva iz istega naslova (samo okoli 94 milijonov dinarjev napram Franciji, Švici in Nizozemski) Poleg navedenih področij rizika ne smemo pozabiti, da obstoja še cela vrsta gospodarskih jiodročij, na katerih predstavlja svota rizikov opravičeno razmišljanje. Tako so na primer naše železnice na tem, da odpovedo direktne tarife, katerih tarifska valuta je bila devalvirana. Komplikacije so namreč nastale, ne toliko radi devalvacije tarifske valute same kot pa radi zahtev tranzitnih železniških uprav, da se njihovi deleži za prevoz preračunavajo iz tarifske valute (devalvirane in tudi ostalih nedevalviranih) po stalnem tečaju v valuto njihove države. Takega rizika pa seveda ne moreta prevzeti niti začetna in končna železniška uprava, ker bi se brez dvoma zgodilo, da bi vsled daljne devalvacije katerekoli soudeležene uprave mogli izgubiti velike vsote. Da bi pa dvignile železniške uprave svoje železniške tečaje za tuje valute na višino rizika, ni misliti, ker bi se potem ne glede na proteste gospodarskih krogov železniški in realni tečaji različnih valut preveč razlikovati in bi se s tem za 30—50% podražil prevozi na železnicah ler s tem pojHilnoma ubili mednarodni direktni in tranzitni prometi: Kakor se iz tega vidi je jx> devalvaciji držav zlatega bloka nastal tudi za ostale države, ki so ostale jiri svoji stari vrednosti novca popolnoma nov jiolozaj. ker se posledice devalvacije nesporno kažejo že v jasnejših obrisih. Zato se kaže tudi pri nas potreba za novo razvrščavanje vrednosti denarja napram tujini denarnim enotam in to tem bolj, ker se ta proces že vrši pri vseh ostalih inozemskih denarnih enot napram glavnim valutnim enotam sveta. V tem ! primeru bo dobil tudi dinar odgovarjajoče mesto, i N-g. Pretres zakonskega predloga o hranilnicah. Iz Beljfrada poročajo, da se je sestal bančni zakonodajni odbor v finančnem ministrstvu, ki ie začel pretresati zakonski predlog o samoupravnih hranilnicah. Propaganda varčevanja. Zveza jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani je izdelala lep plakat, ki kaže moč varčevanja. Plakat kaže nazorno, kako raste vloženi kapital; 1 vložen dinar da po 25 letih že 3.29 dinarjev, po 50 11.47 in po 1C0 letih 31.50 Din. Drugi del plakata nazorno prikazuje moč varčevanja. Ce nalagaš v teku 20 let v začetku vs. -kega leta po 1 dinar, se nabere tega denarja 34.72 dinarjev, po 40 letih pa celo 126.84 dinarjev. Zveza je izdala plakat za mednarodni praznik varčevanja ter je poslala plakat vsem šolam v naši banovini in sicer tako, da so prejeli po en izvod vsi razredi srednjih, meščanskih in strokovnih šol ter razredi osnovnih šol od 4. razreda navzgor. Našička v Ženevi, ki ima filijalna podjetja v Jugoslaviji, Romuniji in na Madjarakem, izkazuje za jioslovno leto 1935—1936, ki se zaključuje 30. aprila, 54.394 šv frankov čistega dobička v j primeri s 344.705 franki za 1934—1935 in 272.318 frankov za 1933—1934. Skupno s prenosom od 1934—1935 se prenese na koncu 1935-193G na nov račun 139.501 frank in družba ne deli dividende. Podjetje ima glavnice 22.28 milij. frankov, rezerv pa 5.334 (4.718) zaradi lanske dotacije 0.6 milij. frankov specijelni rezervi. Upniki znašajo samo 0.27 (0.07) milij. med aktivi so ostali vredn. papirji neizpremenjeni na 14.2 milij., dočim so posojila filijala narasla od 1.592 na 13.843 milij. frankov. Licitacije: Dne 30. oktobra 1. 1936 bo v intendanturi štaba Dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertalna licitacija za dobavo olja, riža, grisa. geršla, svinjske masti, krompirja, kislega zelja, praženegn ječmena, kavinih konzerv, čebule, kisa in čaja. — Dne 31. oktobra bo pri Garnizon-ski upravi v Ljubljani ofertalna licitacija za prodajo raznih sladkornih proizvodov. — Dne 9. novembra 1k> v inženjerskem oddelku štaba Dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertalna licitacija za 1 poptavilo objektov v vojašnici »Kralja Aleksan- dra I.c v Ljubljani — Dne 27. novembra bo pri-uprav! policije v Ljubljani javna ustna licitacija za dobavo 11 zimskih plaščev, 10 dežnih plaščev, 14 zimskih bluz in 105 parov dolgih hlač. Mednarodni borzni indeks. V dobi od 17. do 24 oktobra je borzni indeks 11 najvažneiših svetovnih borz narastel od 65.9 na 66.4. Znašal je v Londonu 82.0 (17. oktobra 81.4), v Parizu 50.1 (50.7), v Berlinu 4-1.7 (44.2), v Bruslju 38.7 (390), Amsterdamu 57.7 (56 4), v Stockholmu 24.4 (23.61, v Curihu 56.2 (56.9), na Dunaju 54.2 (53.7), v Pragi 90.2 (90.7). v Milanu 119.4 (115.1) in v Newyorku 112.5 (113.2). Ukinjene italijanske izvozne prepovedi. Italijansko finančno ministrstvo je ukinilo izvozno prepoved za proso, sušeno zelenjavo, nekatere vrste lesa, barvano in češljano volno, grafit usnje, nekatere izdelke iz gumija, konopljo in več vrst kemičnih proizvodov. Izvozno dovoljenje bodo dajale carinarnice na podlagi predpisanega zaznamka bank ali na podlagi prijave pri obračunskem zavodu. Četrtletne bilance švirarskih velebank. Dne 80. septembra je znašala bilančna vsota Švicarskih velebank 4.517 milij. frankov dne 30. junija pa 4.28I milij .frankov. Poljska umetna volna po italijanskem patentu. Varšavski listi poročajo, da so poljski tovarnarji kupili od Italijanov njih patent za izdelovanje umetne volne iz mleka. Ta patent sc imenuje Lan-Ital (Lana italiana). Novo umetno volno bodo na-zivali na Poljskem Polonit in jo bodo Izdelovali v Lodzu. Računajo, da bo znašala letna produkcija poljske tovarne 12% vsega poljskega uvoza iz inozemstva. Kultura bombaža na Balkanu. »Berliner Tage-blattc z dne 27. oktobra prinaša v gospodarskem delu uvodni članek o bombažnih nasadih na Balkanu, datiran iz Zagreba pod šifro »dj.c. Članek prinaša pregled prizadevanj balkanskih držav za pospeševanje kulture iKimbaža, kakor Grčije Romunije in Bolgarije Posebno pa analizira prizadevanja naše države za osamosvojitev tudi na tem polju našega gospodarstva . Povečanje produkcije bakra. Mednarodni kar-tel producentov bakra, ki se naziva Odbor za re-slrikcijo bakra, je sklenil na podlagi razvoja tržišča bakra, da bo zvišal s 1. novembrom 1936 produkcijske kvote vseh pripadajočih držav od 85 na 95% Romunska zunanja trgniina. V mesecu septembru je znašal romunski izvoz 2218 milij. lejev (avgusta' 1.948), uvoz pa 961 (856) milij. lejev. Tako je aktivnost romunske zunanje trgovine narasla od 1.091 milij. v avgustu na 1.257 tnillj. le|ev v septembru. V prvih 9 mesecih jo znašal romunski izvoz 13.433 milij.. uvoz pa 8.469 milij.. tako da je bila romunska zunanja trgovina v prvih 9 mesecih aktivna za 4.794 milij. lejev. Cehi prodajajo svojo pšenico v Italijo Letos je za pšenico kaj ugoden |K>ložaj na svetovnih trgih. Sedaj poročajo iz. Prage, da se tam mudi ing. Rorco, da posreduje prodajo češke pšenice italijanskemu žitnemu monopolu Gre za KMH) vagonov fišenice, ki bi se plačali iz posebnega italijanskega računa pri češkoslovaški Narodni banki. Ta račun izkazuje šalilo v korist Italije v zne sku 8.8 milij. kron. Ni pa še gotovo, če l>o prišlo do kupčije. Mogoče je, da bodo odšli zastopniki češkoslovaškega žitnega monopola na podrobna pogajanja v Rim. Madjari povečujejo Avstrijcem kontingente zn les. Iz Budimpešte poročajo, da je na podlngi pred nedavnim zaključenih pogajanj med Avstrijo in Madjarsko sedaj zvišan uvozni kontingent za avstrijski les na Madjarsko za 7(X) vagonov jamskega lesa, 500 vagonov tesanega lesa in 100 vngo-nov brzojavnih a rogov. Poleg tega bodo v kratkem ludi razpravljali o reviziji cen za ves lesni uvoz. Romunski izvoz pšenice. Od 1. julija do 15. oktobra je Romunija izvozila 35.000 vagonov pse-nice, od katere je dobila večino plačano v devizah, le del pa v raznih kliringih Borza Dne 29. oktobra 1936. DfllUl V zasebnem kliringu je danes bil angleški funt čvrstejši ter je beležil v Ljubljani 240.75 denar, v Zagrebu 239.9—241.50, v Belgradu 239.95—241.55. Avstrijski šiling se jc na ljubljanski borzi neznatno učvrstil na 8.96—9.06, na zagrebški borzi na 8 9150—9.0150, na belgrajski pa na 8.9087— 9.0087. Grški boni so beležili v Zagrebu 31.90—32.60, v Belgradu 31.83--32.53. Italijanske lire so nudili v zasebnem kliringu v Zagrebu po 3.05, v Belgradu pa so bile zaključene po 3.10. Nemški čeki so po včerajšnjem hitrem skoku zopet popustili v Ltubljani na 14.42—14.62, v Zagrebu na 14.29—14.49, za sredo novembra na 14.0250—14.2250, za konec novembra 13.8450— 14.0450, za sredo decembra na 13.80—14, dočim so jih za konec decembra nudili po 13.85. V Belgradu so beležili 14.30—14.50. LJubljana — Tečaji s p r I m o m Amsterdam 100 h. gold. . . . 2345.66 2360.26 Berlin 100 mark...... 1743.03 1756.91 Bruselj 100 belg....... 730.45 735.52 Curih 100 frankov...... 996.45 1003.52 London 1 funt....... 211.74 213.79 Newyork 100 dolarjev .... 4304.76 4341.07 Pariz 100 frankov...... 201.71 203.15 Praga 100 kron...... 153.44 154.54 Trst 100 lir........ 227.70 230.78 Promet na zagrebški borzi je znašal brez kom-. penzacij 4,750.817 Din. Promet na belgrajski borzi je znašal brez kompenzacij 1,467.000 Din. Curih. Belgrad 10.—, Pariš 20.2425, London 2128, Newyork 43525, Bruselj 73.30, Milan 22.925, Amsterdam 235 10, Berlin 175. Dunaj 76.50, Stock-holm 109.725, Oslo 106.925, Kopenhagen 95.—, Praga 15.40, Varšava SI 75, Budimpešta 85.75, A lene 3.45, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.385, Buenos-Aires 1.2125. V i'(>fliir»c(ni pnpirji Ljubljana. 7% investicijsko posojilo 83 — 85, agrarji 48--49, vojna škoda promptna 373—375, begluške obveznice 68—69, &% Blerovo pofojilo 85.—86, T/, Blerovo posojilo 76—76.50, 7% posojilo Drž. hip banke 89—90, Trboveljska 175—185. Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 84 den., vojna škoda promptna 373—376 (377. 374), 11. 373 d en., begluške obveznice 68.75—69, dalm. agrarji 66 d en., 8% Blerovo posojilo 85 den., 7% Blerovo posojilo 76—76.25 (76). — Delnice: Priv. agrarna banka 195—20J (195), Trboveljska 19(1 bl„ Osj. sladk. tov 135—140 (140), Gulmann 65 bi. Belgrad. Državni p.vpnji: agrarji 48.25—4925, vojna škoda promplnu 375—375.50 (377, 374). begluške obveznice 69.25—69.50 (69.20), dalm. agrarji 67.50—67.70 (67.75), 8»,; Blerovo posojilo 85.25— 85.50, 7% Blerovo posojilo 76—76.50 (76), 7% posojilo Drž hip. banke 90 bl„ 1% stab. posojilo 83 bi. — Delnice: Narodna banka 6980—7000 ( 7000, 6980), Priv. agrarna banka 194—195 (194). Žitni trs Novi Sad. Oves bč., srem . slav. 98—100 Fižol bč., srem beli brez vreč, bč. beli z vrečami 1^5—200. — Ostalo neizpremenj. Tendenca prijazna. Promet živ. V mnoge slovenske družine prihaja ,.Slovenec" neprekm/eno ie nad 50 tet 7 o je dokaz dmtobe do starega prijatelja doupanja u n/egovo zanesljivost. Zahteval te „Slovenca" na oglea tudi Vi m Dišite na naslov: Uprava Slovenca, Kopuar/eva ulica 6. Ljubliana. Kulturni obzornik „Zaveza" in „Mojzes" Ali naj govorimo in pišemo o svetem pismu stare in nove »zaveze« ali »zakona* ter »Mozes« ali »Mojzes« — o tem vprašanju je napisal strokovno razpravo v zadnjem Bogoslovnem Vestnikn g. univ. prof Matija Slavič. Pred leti smo dobili Slovenci nov prevod ter lepo izdajo svetega pisma Novega zakona, zdaj pripravlja prof. Slavič nov prevod stare zaveze, ter se je pri tem razumljivo ustavil najprej pri prvem vprašanju: ali zakona ali zaveze? Da razreši to vprašanje, ki je zanimivo tudi za širše občinstvo, si je dal mnogo truda, ter je najprej raziskal zgodovino teh izrazov v slovenski literarni zgodovini, sledeč vsem prevodom od začetka do najnovejših. Trubar je rabil še vseskozi Novi in stari testament — po vulgati, dočim Dalmatin rabi že zaveza, lako tudi poznejši prevodi. Od Lampetovih zgodb dalje pa rabijo katoliški svetopisemski prevodi v besedilu pravilno zaveza, v naslovu pa »zakont. Prof. Slavič ugotavlja, da so Slovenci ta izraz prevzeli od Cehov. Sicer Slavič loči dva pojma v svetem pismu, ki sta se prevajala z islo besedo — »zakon«, namreč »zaveza* (foedus) ter iposlavac (Gesctz). Natanko raziskuje, kako se ta dva izraza prevajata pri različnih pisateljih do najnovejše izdaje (Pečjak-Snojeve.) ko se oba izraza v tekstu pravilno ločita, v naslovu pa ostaja še nadalje »zakon«, češka beseda. Prof Slavič gre zdaj dalje: v razpravi ugotavlja ludi, odkod imajo Čehi ta izraz, ter ga primerja z vsemi drugimi slovanskimi in neslovan-skitni prevodi, ter prihaja do zaključka, ki si ga jc treba brez ugovora sprejeti ter zapomniti, da je pravilno slovensko »Sveto |iismo stare in nove zaveze«. kakor tudi študij slare in nove zavezo . ter da je pravilno govoriti o ^Kristusovi postavit ir. ->Mojzesovi postavk, ne pa morda >zukonu«, kar naj oslane samo kadar bi hoteli govoriti o Mojzesovem zakonu z ženo Seforo. Še boli zapleten du ie problem »Mojzesa« in »Mozesa«. Že znana ribniška narodna pesem pravi, da »dve sta tabli Mojzesa«, vendar pa se je v zadnjem času razširila pri nas tudi pisava »Mozes'. Navaja, da se v hebrejščini ime tega voditelja sicer piše Moše in izgovarja Mose. kar so Grki prevedli z Mojzes oz. Mozes. In tak prevod so rabili tudi evangelisti. Starolatinski prevod sv. Hieronima pa ima prevod Moyses, kar ima tudi vulgata, dasi ima v nekaterih rokopisih tudi Moses. Nemške biblije pred Luterom imajo Moyses, kakor tudi staroslo-venske biblije Mojsej, kar je dalo današnje hrvat-J sko Mojsije. Vemo namreč, da pri vseh teh bibli jah ni prihajalo vpoštev vprašanje etimologije besede, temveč so jo sprejemali, kakor so jo dobili v septuaginti, ki so jo v grškem prevodu rabili tudi evnngelisti. Luter in nemški proleslanti so začeli to ime pisati po hebrejščini »Mozesf, katoliki so to obliko le redko uporabljali. Vzhodni narodi so ostali do danes pri grški obliki, zato imajo Mojsije. Če bi Slovenci ostali pri latinski, bi še danes pisali Mojzes. Trubar je sicer sledil stari slovenski tradiciji in pisal Mojzes, loda Dalmatin je že sledil Luteru in pisni Mozes. Toda Dalmatin je v tem izjema in ni našel posnemovalcev. Drugi katoliki in tudi protestantski Prekmurci so pisali Mojzes, le Ravnikar, ki je iz nemščine prevajal Krištofa Scbmida svetopisemske zgodbice je pisal zopet Mozes. Ta oblika je postala živa spet 1. 1912, ko je Leveč napisal Slovenski pravopis ler sankcioniral obliko »Mozesc kakor jo je vzel iz nemških katoliških knjig, poleni, ko so jo tudi že protestanti zavrgli. Tako smo lili postali čuvarji Luterove oblike, kakor jo ima Lesarjeva izdaja. L. 1929 pa je v mednarodnem biblističneni svetu spet prišlo v debato ime »Mozes« ((juentin), ki predlaga »Mosk ali »Moses« kot najbliže rabi sv. Hieronima. Pisatelj sam se je obrnil v tej zadevi v Rini na konzultorja papeške komisije za biblični študij p. Vaccarija, ki mu piše, da pravda I o tem imenu še ni rešenn, dokler ni več dokazov za Moses, kot jih navaja Quentin, da pa je mnenja, »če se je pri Slovencih pisava Mojzes že udomačila, da jo je treba brez dvoma obdržali.. In tega mnenja je tudi pisatelj, kajti Io obliko smo dobili »jk> siksto-klementinski vulgati ter si je pri nas že dobila domovinsko pravico^. Zdi se nam da bo ta problem zanimal širše občinstvo, ki sicer ne bere Bogoslovnega Vestnika. ter srno razpravo zato ekscerpiraii. td. V. Burian: Kulturno nacionalni stiki med Čr-hostovaki in Jugoslovani v preteklosti. — (Ponatis iz »Slovanskega sveta). — Slavnostno predavanje, ki ga je prof. Burian imel ob priliki proslave 751etnire prof. M. Murka na ljubljanski univerzi, je zdaj izšlo v posebnem ponatisku. Prof. Burian je svoj čas napisal lepo študijo »Po stopinjah če-štva in češke knjige v starejšem slovenskem pis-menstvu (Po stopach češtvf n českč knihy v stnr-šfm v slovinskčm pfseinnictvf, Praha, 1928), kjer zasleduje češke sledi v naši književnosti od po-četkov do Marka Pohlina. V tem predavanju pa je snov znatno razširil v tem smislu, da se ne ozira samo na slovensko književnost, temveč na naš celotni kulturni nacionalni razvoj, pa ne samo na Slovenijo temveč tudi na ostalo Jugoslavijo. Tako širok snov od pruslovanskih početkov, preko dobe sv. Cirila in Meloda, čeških kraljev in liitsi-tizma ter bojev s Turki do prosvelljemstva je znal jirof. Burian plastično strnili na 21 straneh. Kdorkoli bo potreboval matertjala za najstarejše češkoslovaške in jugoslovanske stike, bo z veseljem segel po loj brošurici, ki nudi hvaležno snov za najširša prosvetna predavanja. Bilo bi dobro, da bi prof. Burian izdal jiodobno razprave tudi zn novejšo dobo, ki jo je doloma že podrobneje raziskal (češki repertoar v naši čitalniški drami itd.). Na to brošuro opozarjamo še posebej v času češkoslovaškega književnega tedna. Knjige Slovenske matice zn 1. 1H36 izidejo prve dni novembra. Člani Slovenske matice plačajo letno članarino 50 din, za kar prejmejo letos naslednje tri knjige: II. in III. del C e r v a lile s o v e g a romana .Don K i h o U v prevodu dr. Lebna in z ilustracijami slikarja Nikolaja Pir-nata (knjigi imata po 352 strani!) ter dr. Izidorja Cankarja Zgodovino likovne umetnosti v zahodni Evropi«, lil. del. Renesansa, 1. snopič (okrog 200 strani z 90 slikami). Vse tri knjige, ki jih dobe Matični člani 1 broširane za 50 din, obsegajo torej okrog 900 strani! Za vezavo vsake knjige v platno je doplačati le 12 din. Pripominjamo, da je L d e I romana »Don Kihot« izšel lani in ga novi člani dobe broširanega za 25 din, vezanega za 37 din. Ta del obsega nad 400 strani. Zapostavljanje ali lastna nebrižnost? Zaključena je XVI. knjiga »Glasnika Jugoslovanskega profesorskega društva« za šolsko leto 1935-36 v dvanajstih zvezkih. V novi, septemberski številki novega letnika je izšlo kazalo prejšnje knjige. V njem so na prvem mestu po abecednem redu našteti sotrudniki lanskega letnika. Pregledali smo ves imenik in našli kot sodelavce samo 4 Sloven-ce-profesorje. XVI. letnik obsega vsega 1150 strani, od teh je slovenskih, reci in piši — 10 strani. Pač pa je večina (nad tri četrtine) sotrudnikov iz Bel-grada, kakor je v kazalu naznačeno, iz Zagreba prav malo. Lahko bi se torej strokovna revija imenovala »Glasnik belgrajske sekcije profesorskega društva« . . . Ali smo Slovenci namenoma zapostavljeni? Predsednik društva Kneževič je v septembru na sestanku ljubljanske sekcije izjavil, da Slovenci nočejo sodelovati, da v uredništvu primanjkuje slovenskih prispevkov. Prizadeti Slovenci so takoj priznali, da res nočeio sodelovati, ker namreč v listu zagled.ijo svoj prispevek v nemogoči obliki, ves izmaličen, s številnimi tiskovnimi napakami, ki jih niti vestna korektura ne reši. Predsednik je obljubil, da bo urednik pošilja! odslej korekture piscem samim. — Ne samo, da je sramotno naš lepi jezik tako izmaličiti, da ga niti Slovenci več ne razumemo, in s tem kazati na njegovo manjvrednost, vemo namreč tudi iz osebnih stikov s slovenskimi profesorji, da nekateri njihovi članki čakajo leto dni in še več, a ne pridejo »na vrsto«. Slišalo se je že tudi mnenje, dn je sploh treba imeli priporočilo, če hočeš sodelovali v • Glasniku« . ., Mesto prejšnjega urednika Nediča je z novim letnikom postal urednik Karalič Predrag. Morda hn zdaj kai boliše? Križarska vojna Posebnega poročevalca pariškega lista »La Croi« je sprejel španski priinas, nadškof iz Toleda, kardinal Goma y Tomas v Pamploni, v hiši on-dotnega škota. ntsgr. Olaechea. Španski kardinal je govoril najprej v pastirskem listu, ki sta sta ga svoj čas izdala Škota iz Pamplone in Vitorie in je pripomnil, da irna boj, ki ga vodijo bele čete: armada in prostovoljci (rekvetes in talangisti) popolnoma pomen in značaj križarske vojne. Borijo se zoper sovražnika vere, zoper barbarstvo boljševizma, ki je najstrašnejši, kar je sploh na svetu strašnega. Mimogrede je omenil francoski poročevalec neki pretresljiv dogodek, ki ga je doživel v Burgosu, ko je bila vprav parada nekega polka, ki je odhajal na fronto. Tedaj je videl, kako je neki vojak za-klical neki ihteči ženski: »Ne jokaj se! Živela Španija!« — K temu je pripomnil kardinal, da je to prava Španija, Španija v zaledju in na Ironti, Španija vojakov in junaških žena, redovnic in duhovnikov, ki so bili v tem sunku med Kulturo in barbar- stvom prve žrtve. A dasi je ta trpeča Španija velika, p<> ni nič manjša nesramnost sovražnika. Prvikrat v zgodovini se je pripetilo, da je bilo v načrtu, da se poinandra kar cela socialna plast, kar so tudi izvajali. Prvikrat so zahrbtni morilci organizirali obsežen sistem razdiranja. Povsod, po vseh vaseh je bilo slišati isto ge6lo: »Kje je župnik? Treba je iztrebiti te ljudi!« — Torej iztrebiti hočejo ljudi, ki niso zagrešili drugega zločina, ko da so se posvetili Bogu in blagru duš! — Teror revolucijske ■komune v Franciji ni bil nič v primeri 6 temi he-katombami. Le želeti je, da se ne razširi ta kuga še po Franciji. Vsi moramo imeti en sam smoter: da rešimo evropsko in krščansko kulturo! Ob koncu pogovora se je kardinal spominjal še junakov iz Alcazarja, tistih, ki so sredi kadečih se ruševin izpolnili željo onega cesarja, ki je postavil Alcazar in ki ima na sjxmieniku vklesane besede: »Ce vidite pasti mojega konja in zastavo, dvignite najprej zastavo!« Na Ironti pred Madridom: ostanki nekega rdečega bombnika, ki so ga sestrelila lovska letala generala Fra nca. Prostor v Kdo bi v tej dobi tehnike pomislil na to, kako težko je bilo prav do najnovejših časov premostiti velike razdalje zemlje. Komaj si moremo misliti, kako je bilo še nedavno težko potovati, ko še nismo imeli vlaka, avta in letala. In vendar je bilo vprav vprašanje prostornin in skrajšanja pohodov vedno temeljno vprašanje vsakršnega političnega razvoja. Kadarkoli si je hotel kak narod razširiti meje svoje države, je zato najprej zgradil potrebno omrežje cest in potov. To velja prav tako za Per-zijce in Rimljane, kakor za razvoj modernih velesil. Ko je bila stara rimska država na višku svojega razvoja, je potrebovalo kako sporočilo 20 dni, da je prispelo od skrajnih mej države v Aziji do Rima, od najoddaljenejših evropskih kolonij do Rima 15 dni, iz Afrike pa le 10 dni. Cesar Tiberij je bil v Slavoniji v taki zvezi 6 kurirji, da se potrebovali do Rima le 4 do 5 dni. Vladar je dobil sporočilo o dogodkih v državi že čez 3 dni. Ta izborna zveza je 6paja!a vse rimske svetovne oblasti, ker so bile vse točke meja v zvezi s središčem. Ko je preseljevanje narodov te prometne možnosti pretrgalo, so se tudi meje rimske države izgubile v megli nedosegljivih daljav. Ko se je razvila Kitajska v prav kulturno državo Vzhoda, je imela ogromna država več ko 20C0 poštnih postaj, tako da so bili tudi najoddaljenejši kraji države vedno v zvezi s prestolnico. Današnja Kitajska, dasi ima železnice in radio, ni več tako poučena o vsem. Ko je postal veliki Mongolec Džingiskan že zgodovini 1. 1200 vladar vseh mongolskih plemen, je bila njegova poglavitna skrb, da je dobival točna in urna poročila iz vseh krajev svoje orjaške države. Uvedel je sle s priimkom »puščica« in jih je do pičice razporedil. »Sel-puščica« je bil v vsej njegovi državi posvečena oseba, ki se mu ie morala celo najvišja osebnost umakniti in če je bil selov konj utrujen, mu je moral dati vsakdo svojega konja, tudi najvišji itio-gočniki države. Dan in noč je drevil sel po pustinjah in puščavah Azije in je prejezdd pokrajine, ki bi potreboval zanje tedne, le v nekaj dneh. Telo in glavo je imel tak sel v povojih, jezdil je, da se je konj skoraj zgrudil pod njim, zato se mu v vsej daljni državi Džingiskana, od Kaspiškega do Rumenega morja ni moglo zgoditi prav ničesar, česar ne bi bil njegov vladar kmalu zvedel. Vprav ta izredna 6elska služba mu je omogočila, da je mogel s trdo roko vladati vse one mongolske tolpe in vprav zato so se tega vladarja bali po vsem svetu. Ce bi bil Džingiskan imel tedaj avto in letalo, pa bi nemara ne bilo zdaj nobene kulturne Evrope. Prav tako je navezana borba evropskih držav za njih notranjo enotnost in za njih obstoj le na razvoj prometnih zvez. Dandanašnji človek ima v rokah najmodernejše pripomočke za promet. V najkrajšem času preleti kako pismo neznanske razdalje po suhem in j>o morju Radi letala in radia sploh ni več meja, prostora in časa. Prometni pripomočki so zdaj last vsega sveta in nemara se nihče ne spomni tega, da bi imela Evropa drugačno lice, če bi bili nekdanji narodi imeli take pripomočke. Nestvor, novi 12-cilinderski rekordni avto tvrdke Mercedes-Benz spravljajo na start. Caraccioli se se je posrečilo po več poskusnih vožnjah doseči tri nove rekorde na cesti Frankfurt—Darmstadt. Rešitev nagradne križani ce Vodoravno: 1. Kristus kraljuj, 15. omot, 16. oje, 17. rog, 18. Aida, 19. lan, 20. okel, 21. Izak, 22. mag, 23. enota, 26. cika, 29. jedro, 31. nega, 33. sol, 35. Una, 37. trud, 39 Oto, 40. okno, 41. pero, 43. oba, 44. ser, 45. čelo, 48. umik, 50. bok, 52. trk, 53. Izak, 54. rana, 55. Edi, 56. emir. 59, oko, 60. ara, 61. ocet, 63. nečak, 66. obet, 69. Avala, 71. Ana, 72. motovilo, 73. bar, 74. rasa, 75. Rab, 76. Ant, 77. Jona. Navpično: 1. koleno, 2. rman, 3. ion, 4. 6tota, 5. tok, 6. ujec, 7. sel, 8. kri, 9. Roza, 10. aga, 11. laket, 12. Jim, 13. udar, 14. jagoda, 24. ogorki, 25. askeza, 27. ilo, 28. kup, 29. jarina, 30. drobec, 32. eter, 34. on, 36. ne, 38. ubod. 40. oči, 42. oka, 44. Sterar, 46. lakota, 47. oko, 48. ura, 49. Martin, 51. kitara, 57. mena. 58. rama, 61. ovoj, 62. elan, 64. čas, 65. kor, 67. bob. 68. Eva, 69. alt, 70. Abo. Izmed onih, ki so križanico pravilno rešili, so bili izžrebani v četrtek 29. oktobra ob 3. popoldne sledeči tekmovalci: 1. šerjak Stanislav, Rožna dolina C. IX, št. 29, E. Vič. — 2. Kalan Peter, dijak, Poljanska cesta 28, jubljana. — 3. Zupančič Ladislav, Kersnikova ulica 3-IL, Ljubljana. — 4. Dolinar Nežika, Rateče na Gorenjskem. — 5. Bolč Leo, akademik, Borovnica. — t '8f]aoqjl 'rsouoiusid '|ojb>j dub(.ia>js '9 — Dolenec Marija, Sv. Marjeta niže Ptuja. '— 8. Flor-jančič Franc, Dravlje 30. p. št. Vid nad Ljubljano — 9. Cibej Olga. stud. phil., Ljubljana, Cesta 29. okto bra 7 III. — 10. Škrjanec Milan, prometni uradnik, Mikanovci, Slavonija. Za prihodnjo pravilno rešitev ktižanice je zo-et razpisanih 10 nagrad v obliki enomesečnega rezplačnega pošiljanja »Slovenca«. E! Rešitev posetnice. Glavni urednik »Slovenca«. Rešitev zlogovnice. 1. seme, 2. topol, 3 Atene, 4. ribez, 5. Anton, 6. novela, 7. ananas, 8. veter, 9. Amerika, 10. di- rindai, 11. Arabec, 12. Ženeva. Pregovor: Stara navada železna srajca. V boju zoper močvirje S tem naslovom objavlja P. Mugglin v švicarskem listu »Die Fiihrerin« (»Voditeljica«) velike gre-liote današnjih dni, ki jih častilci te dobe pridno zamolčijo List se čudi, kako je tudi Švica sredi močvirja. Ondi beremo: V enem letu so v Švici ločili 3000 zakonov, to se pravi: 6000 ljudi je drug drugemu prelomilo dano prisego in onesrečilo drug drugega. Dalje: Profesor Labhart je v Baselu dognal. da je skoraj polovica spočetih otrok pomor-jena, predno pridejo otroci na svet Matere postanejo morilke svojih otrok radi bojazljivosti, iz strahu pred žrtvami, iz nemarnosti. V enem letu je radi te grehote umrlo 300 žensk (v Švici). — Po švicarskih listih dobiš vsak dan oglase raznih salonov za nego kože in lepotenje. Kar je tu z naslovom ma-nikira, S|>ortna masaža itd., je v 90 slučajih izmed 100 slučajev — sama prostitucija, torej obrtno prodajanje človeškega mesa. — Veliki časopisi prinašajo oglase, kjer hvalijo sredstva za odpravo plodu. Listi so torej javno v službi grehote, razkroja zakonov in zavajanja mladine. To je le en primer izmed mnogih, kako cvete trgovina z grehom. _ V Švici je 70.000 blaznežev; od teh je največ žrtev pijanstva in razuzdanosti. V 49 državnih zavodih 6e ukvarjajo s 30.000 pijanci, z ljudmi, ki niso znali premagati svoje strasti in ki so večinoma uničili svoje družine. Kar 15.600 ljudi v Švici, v starosti 20 do 25 let, je v bolnišnicah radi spolnih bolezni. — Vse to močvirje izvira iz brezboštva, tudi iz brezboštva katoličanov, pravi list dalje, ki navzlic svojemu praktičnemu izvajanju katoličanstva le ne izpoljnujejo božjih zapovedi. Spoznanje vse te propasti, konča P. Mugglin svoie misli, naj bi pozvalo može na dati. ki bi iz ljubezni do liudstva in posebno do mladine, spravili s poti nenotrebne nevarnosti in dražila in bi bili tako mladini v pomoč v borbi za ohranitev nravne moči! »Gospod, pravkar me je pičila vaša čebela! Zahtevam zadoščenja!« »V redu I Pokažite mi tisto čebelo in jo bom strogo kaznoval!« Zakonska modrost: »Časih se zgodi, ko mora človek svojo ženo nalagati.« — »To še ni najhujše!« »Kaj je pa še hujše?« — »Ce ji mora rcenico povedati!« Tempelj, ki je iz skale izsekan. Znano svetišče, indijski tempelj v Yemapuramu, ki je 60 kin od Ma-drasa ob morski obali in je izsekan iz naravne skale; tako so znali delati slaroindijski stavbeniki. Smrt izredne žene čije, Francije, Modene, Združenih am. držav, Poljske). V nekem jako neprijetnem položaju je orel za grb v Mehiki: bori se s kačo in mora še prav nerodno čepeti na kakteji. Afriška Liberija ima na znamki pomorskega orla. Ameriško nasprotje je Kondor, kakšnega imajo v Boliviji, Ekvadorju in Kolumibiji. Cez ogrsko Pusto in čez marsikako ogrsko pokrajino leta na znamkah ptič turul. Na znamkah Bornea dobimo pava, kakadnja in kazu-arja. V zamorski državi Liberiji je čaplja, na japonskih znamkah pastiričica, divja gos in poslovna. Bogata izbira je- v filitalističnem kraljestvu ptičev Avstralije, kjer najdemo noja, rajčico, kivija in kakaduia. Papigo dobiš v poštni službi otokov Ton-ga. V Ameriki dobiš dolgorepega ptiča iz guatemal-skega grba, i^uezala, v Uragvaju pa dolgonogega i ptiča teruterija. Veliko sesalcev, plazilcev in drugih živali vidimo na znamkah: mesta Reke (lev); Nemčije (konj, ki vleče plug; orel); Romunije (četverovprežni voz); Francije (Devica Orleanska na konju); Rusija (sv. Jurij na konju, ki ubija zmaja); Norveške (lev); Švice (mirovni golob z oljkovo vejico); Eritreje (konj); Liberije (slon, močerad); Gvajana (medved mravljičar); Združenih držav (bivol); malajskih otokov, Konge (tiger); Bornea (opica); Labuana (košuta); Avstralije (labod, kenguruj); Barbadose (konj); Uragvaja (vol, čaplia); Mehike (orel s kačo); Guatemale (fazan); Novofundlanske (jelen); Nove Zelandske (noj); Italije (volkulja). Kdo se ne spominja slepe in gluhoneme ameriške pisateljice, doktorice Helen Keller, ki je pred nekaj leti obiskala tudi našo državo? Ta izredna žena, ki je že v svoji rani mladosti kot poldrugo-letno dete, vsled težke bolezni popolnoma oslepela in poleg tega izgubila sluh iti dar govora, se je jx>-zneje naučila brati in pisati, |>oložila maturo in leta 1904 dosegla doktorsko čast kolegija v Radcliffu v Ameriki. Vse to se čuje kot pravljica in vendar je resnično. Prav malokdo pa ve, da se je za to izredno ženo žrtvovala druga žena, ki je Helen Keller kot sedemletno dekletce vzela k sebi, jo naučila či-tanja iz knjig slepcev in govora s pomočjo 6tiska nja rok ter jo vodila skozi osnovno šolo in celo gimnazijo do doktorske diplome. In ta druga žena, ki je te dni umrla v svojem 70 letu v Forestu Hillsu v državi New York, se je pisala Anne Mans-field Sullivan. Ta žena zasluži spomenik za svojo nadčloveško požrtvovalnost in gotovo nedosegljivo vztrajnost in ljubezen do pohabljenega človeškega bitja, ki bi brez nje ostalo kot nesrečna sirota v kakem državnem zavodu in čakalo, da se je Bog usmili in jo vzame k sebi. Ta žena pa je s svojim delom doprinesla tudi jasen dokaz, da se more tudi iz največjih siromakov napraviti življenja zmožne ljudi in jih uvrstiti celo v vrsto uglednih kulturnih ljudi in znanstvenikov, ki obsvetljujejo z lučjo uma temne skrivnosti narave in reda. Ane Mansfield Prodiranje proti Madridu: taki sledovi vojne so na cesti Makveda—Madrid. Živalstvo na znamkah Brehm, veliki ljubitelj in poznavatelj živalstva, bi bil kaj prijetno presenečen, če bi listal po kakem albumu za znamke. Bogato »živalstvo« bi zagledal. Tako bi zapazil na mnogih znamkah veliko število filatelističnega perutninarstva, predvsem go-loba-pismonošo, ki so ga že I. 1845 uporabljali za poštno vrednoto in so ga pozneje imeli za znak pojte na znamkah Češke, Nemčije. Litve, Nizozemske, Paragvaja in za zračno pošto. Tudi na volivnih znamkah Zgornje Šlezije in na japonskih znamkah eo videti golobje. — Njegov bližnji sorodnik, galeb, je na znamkah Nizozemske, Uvagvaja in znamkah fronooskih kolonij St. Pierrc in Miquekm. Kot okrasna slika je tudi orel večkrat na znamkah (Nem- »Ne razumem te, sin moj, da si tako len! Meni je delo edina zabava!« »Oče, saj vendar nismo na svetu, da bi se za bavali?!« Sullivan, ali Mrs. Anne Macy, kot se je pozneje pisala, je bila tudi sama obsojena, da izgubi vid. Te gotovosti se je prav dobro zavedala in se je vsled tega že zgodaj naučila čilati knjige slejjcev. Vendar pa jo pozneje dobrouspela operacija še rešila pred sle|>ofo. Ker je bila dolga leta pred to operacijo že popolnoma vdana v svojo bodočo usodo, ji njeno srce ni dalo živeti izven kroga slepih siromakov, katerim je hotela posvetili vse svoje bodoče življenje. Ta prilika se ji je prav kmalu ponudila v Heleni Keller, ki je bila vrh tega še sirota brez roditeljev. Vzela jo je k sebi in se ji posvetila vsa, česar bi ne zmogla le malokatera mati. Posrečilo se ji je po razmeroma kratkih letih, da jo je naučila, ne samo čitanja in pisanja, marveč tudi govorenja. Ko je Helena Keller postala slavna ameriška pisateljica in zaslužila s svojimi knjigami veke vsote denarja ter potovala po svetu, jo je Mrs. Anne Macy stalno spremljala na vseh potih njene slave kot prava mati in ne da bi se vedelo, kdo je ta žena. Mrs. Anne Macy pa je pozneje tudi sama izgubila vid ali je doživela še dan, ko je njena varovanka Flelen Keller postala nadzornica vseh zavodov za slepe in gluhoneme v Zedinjenih ameriških državah. Te dni je pa umrla ta stara žena. katere smrt je odkrila njeno brezprimerno ljubezen do onih, katerim ni bilo nikdar dano gledati sončno luč in lepote božjega stvarstva. -g. II. mednarodni tomistični kongres V IRtinitl Razstava tomisličnih del Letos se bo od 23. do 28. novembra vršil v Rimu drugi mednarodni tomistični kongres. Sklicale so ga: papeževa Acadenita S. Thomae et Ueligionis Cathollcae*. kakor tudi papeževa akademija znanosti Nuovi Liucek. Ves kongres ima izrazilo toni isti t ui značaj. Od prvega mednarodnega toni. kongresa, ki se je vršil tudi v Rimu leta 1925., je preteklo že dokaj časa. Medlem pa je umska aktivnost precej narastla in napredovala. Pokazala se je tudi velika korist, dn filozofi čim pogosteje med seboj občijo. Povrh tega pa je važno tudi to. da bo prihodnje leto 1937 jubilejno leto Karlezijevega dela, ki nosi naslov: »Discours de la methoder. Iz teh tehtnih razlogov so imenovane akadp-mije, po odobrenju sv. kotigregaeije za semenišč« in vseučilišča, sklicale ta kongres. Dolžnost je torej, da vsi ljubitelji In goiitelji tomistične filozofije storijo vse. da se nauka skupnega Učitelja še vedno primerja s Kartezijevo in se njegova intimna plodnost razjasni še z novimi raziskovanji. Da bo kongres obrodil čim lepših sadov v tem smislu, sta obe imenovani akademiji povabili k sodelovanju vse filozofe in ljubitelje znanosti. V prvem redu so vsi vabljeni, da se kongresa osebno udeleže, komur to razmere dopuščajo. Po dosedanjih prijavah sodeč, bo udeležba res prvorazredna koliko po številu, toliko po kvaliteti. Predvsem pa se naprošajo vsi interesenti, da pošljejo na kongres svoje razprave in predavanja. Glavne teme so sledeče: 1. O ljudski spoznaji, posebno o kriteriju resnice, i. Vprašanja, ki so skupna filozofiji in znanosti. 3. O sestavi teles. 4. Principi organskega življenja. 5. Najnovejše iznajdbe eksperi- mentalne psihologije 6. Odnosi med filozofijo in znanostjo. Službeni jezik je latinski. Dovoljujejo •se tudi: angleščina, francoščina, španščina in italijanščina. Razprave in predavanja naj ue bodo daljša od šest strani. Reflektanti naj čimprej javijo svojo udeležbo in pošljejo svoje razprave, predavanja itd. na naslov: Congresso Tomistieo Internazionale. Palazzo della Cancelleria Apostoliea. Roma (Italia). Udeleženci kongresa dobijo po Italiji 70 odstotkov popusta za tja in nazaj. Iz Rima pa imajo za štirikratno vožnjo na poljubna mesta v Italiji 50 odstotkov popusta. Popust velja tudi za ogledovanje raznih rimskih znamenitosti. Vsi ti popusti pa se dobijo le na podlagi legitimacije »Vade mecuinc, ki jo mora imeti vsak udeleženec. Dobi se pri Coinitato Congressi (Borgo S. Spirito, 7, Roma) ali pa pri Putniku. Ugodnosti za vožnjo so torej velike! Istočasno r kongresom pa se vrši v Rimu tudi razstava tomistične literature, in sicer v eni od vatikanskih palač. Radi tega se naprošajo vsi auktorji in izdajatelji, da pošljejo na razstavo svoja tbmlstična dela, razprave, brošure in revije, izdano po prvem tomističnem kongresu 1. 1925. Zadostuje po en izvod od vsakega dela. Vse poslati vsaj do 15. novembra na naslov: Comitato congressi (Espo-sizione Tomistica) Borgo S. Spirito, 7, Roma (Italia). Želeli bi bilo, da bi naša jugoslovanska, predvsem pa slovenska inteligenca bila dostojno zastopana na tem svetovnem zgodovinskem kongresu, bilo osebno, bilo po tomisličnih delih, razpravah in predavanjih. Saj je Doctor Conimunis ludi naš — skupni Učitelj. K. V. - S. Šport Izobrazba vajencev pri največji evropski industriji Berlin, v oktobru. Malokdo, ki ga slučaj pripelje v nemško prestolnico, skuša mimo običajnih gledanj in opazovanj velemestnega življenja pogledati globlje v zgradbo Berlina in berlinskih predmestij, kjer biva toliko zanimivih usivai itev. V ozadju takega površnega opazovanja ostane mnogokomu skrito j tudi eno največjih svetovnih podjetij — veleindu-striia električnih strojev in aparatov »Siemens« — z vsemi svojimi značilnostmi. Sicmcnsove tvornice v berlinskem predmestju, ki se po njih tudi imenuje Siimensstadt, zaposlujejo trenotno 70.000 delavcev in nameščencev, to jc stalež, ki ga doseže malokatera tvornica na svetu, in so ulice po zaključku šihtov v tvornici kar preplavljene z delavstvom, ki hiti na svoje domove v osrčje in na periferijo mesta. jM ar "' m ' IE« Vajenci telovadijo na terasi 14 nadstrop. poslopja Siemcnsovn vcleindustrija pomeni v vseh pogledih: tehniških, organizatoričnih, socialnih in tudi vzgojnih prilikah, čisto svojstveni svet, ki stoji tu brez vsaike zunanje reklame, kljub temu, da se danes tnko zelo poveličujejo gotovi »novi« delovni sistemi, ki pa nikakor nc dosegajo Sic-mensovega dela Tvornico ie ustanovil leta 1847 Werner Siemens in sc po njegovih načelih vodi šc danes, ko zaposluje po vseli svojih tvornicah, izmed katerih je največja ona v Berlinu, nad 120.000 delavstva. Werner Siemens sam je bil tudi večkratni iznajdilclj in konstrukter električnih strojev, kjer zavzema njegova Ivornica prvo mesto. Vso »Sicmcnsovo hišo«, kakor podjetje imenujejo, vodi danes njegov sin. Za Sicmcnsovo Vajenci za precizno mehaniko v delavnici. podjetje značilna in za nas zanimiva je organizacija vajeniške vzgoje. Leta 1906 je bila pri Sie-mensu ustanovljena prva vajeniška šola z namenom, da praktično i/.vcžba mladi strokovni naraščaj. Po trj šoli so povzeli učne načrte mnogi sistemi, ki danes svoje delo vsestransko poudarjajo, po njej so sc ravnale tudi mnoge obrtniške, industrijske in državne obrtniško-vzgojne ustanove. Do danes jc zapustilo to šolo 6COO absolventov, trenutno pa je v šoli 1100 učencev raznih strok. Princip Sicmcnsove vajeniške vzgoje temelji na tem, da mora vajencem nuditi pot do pravilnega razumevanja dela, ročnosti in prakse sploh, zato obsega nad »0% vsega učnega programa Ic delo v dclovnicah Vaieniški dom ic v tvornici zgrajen v povsem ločenih objektih si jc po svoji notranji opremi delavnic gotovo prvi v Evropi. Poleg ogromnih, svetlih in zdravih dc- lavnic, so v njem nameščene še kopalnice, telovadne dvorane in skupna jedilnica, kljub temu, da Siemensova vajeniška šola ni internat, nego stanujejo vojainci pri starših. Povsod vlada čisto šolsko disciplina, vendar tako topla in prisrčna, da je nc srečamo pogosto. Kako priieino je slišati, ko obišče ravnatelj delavnice in ko mu čisto po vojaško raporlirajo mladi vajenci o svojem delu in uspehu. Vsak pove ime, koliko je star, kateri letnik obiskuje in kaj dela. Vsi mladi so pri svojem delu že pravi strokovnjaka, sai je prišel v to šolo le oni, ki kaže sposobnosti in se zanima za določeno stroko. Spreiem vajencev se vrši preko psihotehniškega urada, kjer pokaže vaie-nec pri ustmeni preizkušnji in pri raznih aparatih svoje talente. Psi hote h n t šk i oddelek ic sestavljen teko posrečeno, da more kandidat povsem mirno odkriti svoje sposobnosti. Vse delo v vajeniških delavnicah je produktivno od prvega dne dalie, tako da ima vajenec veselie, da dela za korist in nc za staro šaro. Prvega pol leta si izdeluje posebno orodje, ki postane, čc ic pričen, njegova last. V tem podjetju se nič ne gleda na to, koliko časa bo vajenec potreboval za gotovo tlelo, vendar pa že tekmujejo med seboj v hitrosti. Vsi izdelki vajencev so taki, da sc lahko takoj postavijo naprodaj. Po dveh letih gre vaicncc v obrat in sc vrne v četrtem letu zopet v šolo, da izdela svoj preizkusni komad. Vse, kar vajcnec dela, mora 'udi teoretično razumeti; ta del pouka daje teoretična pouk, ki ga vodiio strokovnjaki. Vajcnec se mora seznaniti z vsem. Za vsako delo je v zadnjih letih določen čas, da lahko vsak sam kontrolira svojo sposobnost pri delu. Med delom in po delu imajo vajenci telovadbo, večkrat tudi zabavne prireditve in izlete. Vsak dobi tudi plačo v obliki učne podpore. Značilno je, da morajo skozi to šolo ludi oni krndidati, ki pridcio k Sicmcnsu kot trgovskj osebje. Tudi oni morajo delati, četudi imajo maturo, da znajo ceniti delo. Še več. vaieniški kurz v delavnicah moraio dovršiti tudi oni, ki hočejo postati inženjerii-strokovnjaki, Da, ne' ime, ne število, nego take ustanove delajo Nemčijo veliko. A. Kuhar. Podpirajmo naše obrtno-nadaljevalno šolstvo Strokovna nadalievrlna šola za umetno in oblačilno obrt na Prulah v Ljubljani ima lepo, razmeroma dobro opremljeno lastno čevljarsko delavnico. Toda v letošnjem letu učilnica nima nobenega usnja, da bi mogli vajenci izdelovati razne čevljarske izdelke. Preteklo šolsko leto so vajenci izdelali v svoji strokovni šoli 21 različnih parov čevljev. Letos pa je ta učilnica naenkrat brez usnja. Zakaj? Zato, ker čevljarski mojstri vsled velike konkurence ne morejo nuditi svojemu naraščaju ono pomoč, ki jo je potreben, kajti saj danes čevljarski mojster živi le z večjimi ali manjšimi popravili, ne pa več, vsaj v veliki meri ne, z izdelovanjem novih čevljev. Z ozirom na navedeno dejstvo, da prulska šola nima usnja in ne sredstev za normalen in uspešen pouk vajenccv, se obračamo na večje denarne zavode in podjetja z usnjenimi izdelki, da priskočijo tej šoli na pomoč v kakršnikoli obliki. Ženska strokovna nadaljevalna šola za oblačilno in umetno obrt pri Sv. Jakobu v Ljubljani ima svojo krojno šolo in tudi šivalne stroje, toda v vsej šoli ni primernega prostora v katerem bi bilo možno poučevati krojno risanje in podobno. Pri Sv. Jakobu je osnovna, višja narodna, meščanska ter strokovna nadaljevalna šola. Zato bi bilo nujno potrebno, da se strokovna šola preseli v kake druge prostore, katerih bi se zamogel strokovni pouk takoj pričeti. Morda bi se dobili primernejši in večji prostori na novi osnovni ženski šoli za Bežigradom. Vajeniško šolstvo je silne važnosti, zato ga podpTimo z vsemi močmi, tako oblasti kol posamezniki in organizacije. Kajti le z dobro izvežbanimi in odlično kvalificiranimi močmi bo naša obrt in naša industrija uspevala ter prospevala. ZZD, Liubljana. SiMfMfcm' podružnice L|uDl}ana, lurševa cesta (palača Poštn rttie |xxlzveze in sicer: Cinkovic Jože, predsednik; Zupan Jože, pod predsednik; Ravnik Stanko, tajnik I; Cop JaJ. Železničarski športni klub llermes v Ljubljani priredi v soboto 31. oktobra 193(1 in 1. novembra 1936 ob 10 dopoldne na igrišču ASK 1'ri-inorja. Tyrševa cpsla, propagandni lahkoatletski miting kot prireditev po dolžnosti. Prireditev se vrši na teknlišču. dolgem 420 ni, ki je pokrito z ugnskom iu ima 4 nedvignjene zavoje Pravico nastopa imajo vsi verificirani in neverificirani atleti klubov — članov JLAS-n iz dravske banovino. Prijave s priloženo prijavnino 2 Din za locko in ose-1k), 5 Din za moštva je poslati najkasneje 30. I. m. ob 12 nn naslov Sencar Lado. Nahnvljalna zadruga drž. železnic Ljubljana VIL Naknadne prijave kakor tudi prijave brez prijavnine se up sprpjp-m a jo. Nagrade: pri 5 tekmovalcih v |x>pjini disci plini 2 priznunici, pri več kol 5 tekmovalcev 3 tovarištva, vzajemne pomoči, skupnosti kr resnice in odkritega reelnega borbenega duha! Mladina naj smuča — tehnično pravilno — po svoiih telesnih zmožnostih — mladina nai tekmuje sebi v veselje — in za zmago v pošteni športni borbi! Resolucija mladinske sekcije 1. kongresa zim- sko-športnih delavcev kraljevine lugoslnvije. Na I kongresu zimsko-športnih delavcev Kraljevine lugoslnviie, ki se je vršil dne 25 okt. 1936 v Ljubljani, ic bila sprejeta sledeča resolucijo, katero predlaga kongresni odbor |ZSZ-c upravnemu odboru |ZSZ-e. t. Naloga in dolžnost vseh društev ]ZSZ-e tc, vzgniali mladino obeh spolov v smuškem športu, to ie športno-duševnem, kakor smuško-tehiučncm oziru 2. Ker šoloobvezna mladina radi šolskega zakona nc more biti v katerikoli obliki član društev, članov JZSZ-e, ic dolžnost društev, članov |ZSZ-e, pomagati šolam in na šolah dovoljenim društvom s svoiimi izkušenimi in v vsakem oziru neoporečnimi člani pri smuško-športni vzgoji šolske mladine 3 Društva člani )ZSZ-c se obvežejo, da ne bodo imela včlaniene tc mladine pod katerikoli obliko. 4 Vsako društvo ie obvezano iineti med svojim članstvom najmanj enega smuškego k rmana. 5. Vsako društvo nai priredi med božičnimi počitnicami tečaj za Ijudskošotsko mladino in po potrebi tudi mladinski tekmovalni teča|. 6. Ministrstvo prosvete naj dovoli v zimski sezoni liudsko- in srednješolski mladini teden dni počitnic, da iih porabilo pod vodstvom šole izključno za vežbonie v smuškem športu, — kakor ie to dandanes običai tudi v inozemstvu. 8 Tečaji za šolske učitelje nuo sc vrše pod vodstvom jZSZ-e, ker ima ta na razpolugo največ izprnšanih in izkušenih smuških učiteljev Tozadevne stroške naj nosi ministrstvo prosvete. K tem tečajem nai se pripuste oni učitelji in učiteljice, ki imaio veselie do snuišikeg« športa. /. Ministrstvo prosvete nai dovoli v zimski sezoni gojencem in goicnkam učiteljišč najmani 6 dni skupni počitnic, da zamoreio obiskovati smuš-ko-učitcljske tečaje. 10. Ministrstvo za tel vzgoio naroda n«i vodi evidenco o šolskih smuških učiteljih in o njihovem delovanju. Vsi šolsko-smuški učitelji morajo poročati o svojem delovanju pristojnim oblastem. It Mladina na tekmuje v trojni kombinaciji (tek,, skoki in mladinski smuk-slalom) 12 Tekmovalne uspehe mladine naj se ocenjuje po skupinah, nikdar pa po uspehu posameznega. 13. Starostna mcia iuniorjev in juniork se pomakne nad 21. leto. 14. Vse mladinske prireditve nai bodo vedno organizirane kot izrazito mladinske prireditve, kot praznik mladine. >*>i 155. Mladinski odsek )ZS7-e nai do prihodnje redine glavne skupščine izdela mladinski pravilnik v smislu resolucije in naj za bazo vzame predlagani sistem. priznanice. Isto velja tudi za moštva. Tekmovanje se vrši |>o pravilih in pravilnikih JLAS-a. Program in vrstni red tekmovanja: Sobota. 31. okt. 193« ob 16: 1. Skok ob palici, 2. skok v dalj z zaletom, 3. met kojija. 4. met diska jun. C (t.5 kg). Nedelja. 1 novembra l!)'i(l nh 1(1 dopoldne. I. Tek 1500 m, 2. met krogle, 3. met diska jun. C (1.5 kg), l. tek 100 m jun. C, 5. tek 100 m seniorji, 6. tok 5000 m seniorji, 7. met kopja. 8. met kopja (100 gr. jun. C, 9. štafeta 800X400X200X100 m s handicapom, 10. skok v višino z zaletom jun. C, II. slalela 4 X 200 m s handicapom. Kolesarski! podi veta fslulbeno) Sn sklep ITO zve-7,o uolnn-Stevilno mlelismjo. lw1o volj« imhphno 7.n načelnike vseh sokcij. unčotok točno oh |x>1 zvečer. ST K M nste. — Drevi zelo važen, za vse člane obvozen sostn.nok. f sc šoishc potrebščine kupite najceneje v trgovini H. NICMAN LiUBLIANA. KOPITARJEVA UL. 2 Naznanila Ljubljana 1 Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani priredi 'JO. znanstveni sestanek v poslov nem letu 193ti v petek, au. oktobru ob 18. zvečer v predavalnici internega oddelka Splošne državne bolnišnice s predavanjem doceuta dr. Ivaua Malku .o zgodnji dtrele.iiciuJ.ni diiugnoai la-tentmh eholecystopathij« (nadaljevanje). Vabljeni vsi zdravniki ln uiedioinci. 1 Francoski institut vabi na predavanje s skiop-tlčnimi slikami, ki bo v soboto 31. t. m. ob JO. v društvenih prostorih v Narodnem domu. Predavala b« go-m pa Paule Paget, iu sicer o »Umetnosti i« obrti na razstavi 1937., _ 1 Prosvetno društvo tLubl}aiia*-mesto. Drevj ob 8. redni sestanek motSkoga članstva v društvenih, prostorih. Pridite vsi točno! 1 Molki odsek Salezijanfke pr os vete na kodelje-vem ima drevi ob 8. redni ne.sti.nek, na katerem predavata obč. svetnik g. J. ISn.š in k. preds. m. od«. Ho-čovar. 1 Kino Kodeljevo igra danes — Jutri ob 8. dvojni spored — Baboona — in Porodim svojo ie.no 1 Pri izvedbi Lisztovega oratorija KHISTUS sodeluje tudi pet solistov. Ze na prvi izvedbi so »odelo vali sopru.n.ist k a gdč. Zupevčeva, baritontet Aleksander Kolacio in biis-bnriton Tone Petrovč.lč. Poleg lmenova. nih sodelujeta na iionedeljkovi izvedbi ga. Bernot-Go-lolMivn Frantn (alt) mesto obolele ge. Ver biče ve in tenorist K. .lože Cio-tič mesto Drmote, ki je bolan na Dunaju. S tako odi i črnimi solisti bo tudi to pot prišlo delo do iiolne veljave s sodelovanjem pevskega 7.1>ora Olnsbene Matice in orkestra ljubljanske Filharmonijo pod vodstvom ravnatelja Poliča Ker so cene za tako velik koncert izredno nizke, sedeži od 10—20 Din in stojišča /u dijake po 3 Din. pričakujemo obilne udeležbe na koncertu dne 2. novembra ob 20. url v ve.ti.kii Kil-ahrmoničaii dvorani. 1'redprorlaja v Matični knjigarni. 1 Kodno stnilio imajo lekarne: dr. Kmet, Tyrševa cesti, 41: mr. Trnkoczy ded.. Mestni trg 4 ln mr. Ustar, Šelonburgova ulico 7. Poizvedovanja Bel špir, ime Ilnbi , so je zatekel. Oddati ga proti nagradi, Tavčarjeva 1-11. Cerkveni vestnih Duhovne vaje v «Domu Deviee Mngolne* bodo; 7.a dekleta od -ti. do .30 decembra 1936. Za Jone od 23. do 27. januarja 11137. Oskrbnina znaša 100 Din. Prijavite so na: 1'redsto.lništvo Licliteirthurnovega zavoda, LJubljana. Amrožev trg 8. i|iibljnnihp glfrttiličfp DRAMA - Začetek ob 20. Tetok. 311. oktobra: Zaprto (Gostovanjo drame v Celju). Sobota, 31. oktobre tKiatj Lear*. lz,f>n. Nedelja, 1. novembra: «/'rva legija« Izven. Znižane cene. OPERA - Začetek ob 20. Tolek, 30. oktobra: illoffmanove pripovedke«. Premler- ski abonma. Bobota, 31. oktobra: tPles V maskah«. Rod B. Nedolja, 1. novembra: Ho/fmannove pripovedke. Izven. Mariborske oledališie Potek, 30. oktobra: Zaprto. Sobot-a, 31. okt. ob 30. uri: tfiaanski primašt Bed B. Nedelja, 1. novembra ob 20. uri: tživl mrtvec«. Zadnjikrat. Radio Programi Radio Ljubljana t Petek, 30. oktobra. 11.00 Šolska ura: Zirno do zrna pogača — kamen do kamna palača (Zvočna igra) — 12.00 Ura slovenske glasim (ploščo) — 12.45 Vreme, poročila — 13.00 Cas, siHired, obvestila — 13.15 Vesel opoldanski spored (Radijsii orkester) — 14.00 Vreme, borza — 18.00 Žena in družba (gdč. Slava Lipogluvšek) — 18.20 Plošče: Schnmaun: Otroški prizori — 18.40 Socialna revolucija in evropska kultura (prof. Etbin Boje) — 19.00 Cas, vreme, poročila. »ix>red, obvestila — 19 30 Nac. lira (iz Zagrb) — 19 50 Zanimivosti — 20.00 I. ura vari. aeij, na klavirju igra ga. Marta Osterc-Valjalova, uvodno besedo govori g. Srečko Koporc — 21.00 Iz daljnjega Orienta (Radijski orkester) — 22.00 Cas, vreme, i>oročila, siwro5>u Z S! - S S S « m W Isl« ^ JI »fi 0) o a o ■ a rt n > N N N ^ M » « O > > "Z ""»J O 0 , .H O ' a S C <0 __ C iž -2 a « > o .si m !? ""So, U ž » ►J p5 5 „ >o a a -f5 0 B « 5 ° c 1 -a E o "m O O o JI o, t; J; o; c JN N! Z« >Jugitslov«nsk