Terme Ptuj
S/». HOTELS i, RESORTS
Torek: Tednikov kopalni dan
Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 20. decembra 2016. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo.
® 02/ 7494 530 I termalni.park@terme-ptuj.si
; Aktualno j Podravje, Slovenija
■ • Pred nami prometno ! najbolj obremenjen vikend O Strani 2 in 3
Ptuj, petek, 29. julija 2016 letnik LXIX • št. 60 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR
v
Štajerski
www.tednik.si
■ ■ Stajerskitednik Stajerskitednik
Podravje Ptuj • Poslovanje dijaškega doma na tnalu, vpis zelo slab O Strani 8 in 9
Podjetništvo Kidričevo •
Boxmark lani z rekordnimi prihodki O Strani 8 in 9 Ljudje in dogodki Ormož • Začenja se festival O.F.A.K. O Stran 16
Šport Nogomet •
V tretje gre rado
O Stran 11 Nogomet • Zavrč iztržil remi z Muro O Stran 14
MMMhiHircD
Podravje • Občine brez pobud za kopališča v naravi
Štajerska brez enega samega
- .	in Prekmurju. Razlog za to je v občinah, ki na pristojno okoljsko ministrstvo niso
poslale nobene pobude za uradno evidentiranje in ureditev naravnih kopališč,
Na seznamu naravnih kopalnih voda v državi ni niti enega samega kopališča v Podravju
Foto: Črtomir Goznik
V središču *
Zavodi narekujejo pravila obnove, denarja za sofinanciranje pa ni
S Strani 4 In 5
Družba *
Pokemon Go osvaja mlade v Podravju
O Strani 6 in 7
Kronika *
Slovenija: Napadi na policiste so
■ Vb
vse nevarnejši
O Stran 24

(O <D
^^Nirodno
# flbflvne ■v lasbe
m.~
Ptuj 2016
1.	VEČER - drugih 10 let najuspešnejših viž festivala (1980 - 1989) v izvedbi popularnih ansamblov, 1. septembra ob 19.30
2.	VEČER - festival IMZG Ptuj 2016, 2. septembra 2016 ob 19.30
MINORITSKI SAMOSTAN PTUJ
2 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 29. julija 2016
Slovenija, Podravje • Od 48 naravnih kopališč v Podravju in Pomurju ni nobenega
Kakovost naravnih kopalnih voda
Rekreacija, povezana z vodo, je zelo pomembna za zdravje človeka in njegovo dobro počutje, so prepričani na nacionalnem morju, kjer je vlada določila 48 območij kopalnih voda (nobenega v Podravju ali Pomurju), in seveda v bazenih, ki jih je po
kopalnih voda ni nobenega kopališča v Podravju ali Pomurju. Povedali so, da je okoljsko ministrstvo v zadnjih letih izvedlo poizvedbo, v kolikšni meri so lokalne skupnosti zainteresirane za pridobitev statusa kopalnih voda. Ministrstvo je prejel pobude/predloge 15 občin: Ljubljana, Piran, Velenje, Kočevje, Škofja Loka, Idrija, Preddvor, Murska Sobota, Ravne na Koroškem, Brezovica, Maribor, Križevci, Rečica ob Savinji, Zgornja Vižinga, Novo mesto.
Kopalne vode nato določi vlada, določi pa tudi način izvajanja nalog upravljanja kakovosti kopalnih voda. Pri določitvi kopalnih voda se poleg že navedenih kriterijev preverja in upošteva tudi finančne posledice za državo in lokalno skupnost, saj je poleg spremljanja stanja kopalne vode treba na vplivnem območju zagotoviti ustrezno -dodatno čiščenje odpadne vode (treba je prilagoditi in nadgraditi opremo za čiščenje odpadnih voda).
Po preverjanju pobud je ministrstvo za večino teh ugotovilo, da pobude niso ustrezne, ker ne zadoščajo kriteriju kakovosti vode, posegajo na ožja vodo-varstvena območja; breg reke,
A kot opozarjajo na inštitutu, je kopanje varno le na vodnih površinah, ki so temu namenjene. Tako imenovana »divja« kopališča so brez upravljavcev in reševalcev iz vode, dvomljiva pa je tudi kakovost vode.
Kopalne vode so določene na odsekih, kjer se kopa ali pričakuje vsaj trikrat v kopalni sezoni 300 kopalcev in več; se izvaja dejavnost kopališča po predpisih o varstvu pred utopitvami ne glede na število kopalcev; kopanje ni v nasprotju z drugimi rabami vode na tem območju; je obrežje reke, jezera ali morja primerno za kopanje na odseku dolžine najmanj 100 metrov, skupna širina brega in priobalnega zemljišča, ki je na voljo kopalcem, pa najmanj 10 metrov; na območju kopalne vode ni takšnih virov onesnaževanj, ki bi onemogočili dosego ustrezne kakovosti vode ..., so nekaj lastnosti kopalnih voda predstavili na Arsu.
Naravnih kopališč v Podravju ni, ker občine niti niso dale pobud
Na okoljsko ministrstvo smo povprašali, zakaj na seznamu
Uvodnik
Smem pisati?
V zadnjih dneh sem skupaj z odgovorno urednico časopisa in direktorjem podjetja prejela kar nekaj pošte. Kar je razveseljivo, saj je v preteklosti kritiko mojega dela dobil le direktor, meni pa nihče ni upal pogledati v oči. Kot poletno razvedrilo sem pripravila cvetober te pošte, zimzelen venček očitkov v prazno, ko zaresnih argumentov dokončno zmanjka.
»Kolikor vem, tudi vi niste študirali novinarstva.« Nisem, bog mi je priča! Prisežem vam: nobena od mojih dveh diplom ni novinarska. Po drugi strani pa tudi nobena ni kupljena, kar lahko vse številčnejši raziskovalci mojega socialno ekonomskega statusa potrdijo.
»Popravilsem nekaj tehničnih in slovničnih napak.« Spoštovani, (številne in raznovrstne) slovnične napake ste izključno vnesli. Kar me prav zares ne moti, vse dokler se s svojo nepismenostjo ne pričnete postavljati.
»Verjamem, da imate velike načrte v življenju, samo (vejico za opombo sem vstavila jaz, saj je avtor stavka ni znal, op. a.), draga dama, midva ne bova spreminjala Evrope.« Dama sicer nisem, je pa vsakemu normalnemu človeku jasno, da je Evropo treba spremeniti. Radikalno.
»Stojijo zadaj interesi posameznika ali zgolj ne-novinarska po-pulistična usmeritev vašega časopisa?« Usmeritev Štajerskega tednika je razkrinkala že marsikatero goljufijo. Je vaša med njimi? Je zato dotok cekinov ogrožen? Moj osebni interes, ki stoji za tem, je resnica.
Če me želi kdo žaliti, ustrahovati ali le popraviti moje napake (ecce homo), naj mi piše na moj elektronski naslov, povabim pa tudi na kavo. Tako me bo lahko pobaral po moji starosti, izobrazbi, povprečni oceni na faksu, mesečnem zaslužku, številki čevljev (glede na tujeroden priimek morda tudi po družinskem drevesu?) in drugih karakteristikah, ki konstituirajo dobrega novinarja. Šele potem bo namreč jasno, ali sem imela pravico o načrtovani mali hidroelektrarni v Tržcu za mnenje povprašati tudi ekologe. Osebnega komentarj a, zapisanega v ločenem okvirju »Komentar«, pa najbrž res ne bi smela objaviti.
Eva Milošič
Gramoznica v Kidričevem ni uradno evidentirana kot kopališče
Kot omenjeno, v Podravju uradno nimamo naravnega kopališča ali kopalnega območja, kljub temu pa v sončnih poletnih dneh številni poiščejo osvežitev v rekah, potokih in tudi v gramoznici Pleterje. Na občinah Kidričevo in Starše smo preverili, ali v gramoznici načrtujejo ureditev kopališča. Z občine Kidričevo so nam odgovorili, da na njihovem delu to ni predvideno. Je pa predvidena ureditev plavajočih pomolov in otokov, proga za veslanje, brežine, športno igrišče na prostem in seveda vlečnica za smučanje, iz Starš pa so nam odgovorili, da občina niti ni lastnik zemljišča, da izkoriščanje gramoznice še
poteka ter da podrobnosti ureditve (torej _ ali bo na območju gramoznice kopališče ali ne) še niso znane.
Foto: Črtomir Goznik
Slovenija, Podravje • Prometni zastoji v poletnih mesecih na podravski (avto)
Pred nami je prometno najbolj obre
Letošnji zastoji proti mejnemu prehodu Gruškovje po dolžini še niso dosegli lanskih, a bo ta konec tedna ja, bo namreč zaradi visokega obiska promet še dodatno oviran.
Na DARS-u pojasnjujejo, da so plan upravljanja mednarodnega prometnega toka Šentilj-Gru-škovje v času turistične sezone pripravili v sodelovanju s policijo in Direkcijo RS za infrastrukturo: »Izvajamo več različnih ukrepov, s katerimi skušamo v čim večji možni meri, glede na dane razmere, preprečiti največje prometne zastoje na odseku podravske avtoceste in čim bolj povečati pre-točnost.«
Informiranje, preusmeritve in nadomestne prometne poti na
območju avtoceste Draženci-Gruškovje so se v začetku te turistične sezone izkazali za uspešne. Na DARS-u pravijo: »Ta uspešnost se sicer praviloma ocenjuje na določen, daljši časovni rok, načeloma pa smo doslej, torej v minulih treh sobotah, pred Gruškovjem beležili manjše zastoje kot ob primerljivih lanskih sobotah.«
To soboto previdno
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je na spominsko
Zastoji na odseku podravske avtoceste na primerljive sobote
2015			12016		■
25. julij okoli 11.	ure:	11 km	23. julij okoli 11.	ure:	8 km
25. julij okoli 12.	ure:	10 km	23. julij okoli 12.	ure:	5 km
18. julij okoli 11.	ure:	11 km	16. julij okoli 11.	ure:	7 km
11. julij okoli 11.	ure:	6 km	9. julij okoli 11.	ure:	4 km
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-3435- Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tedniik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.sL Vodja marketinga: Mojca Hrup (02 ) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
petek • 29. julija 2016
Poslovna sporočila
Štajerski	3
odlična, v bazenih ne
inštitutu za javno zdravje. In vodne aktivnosti lahko izvajamo v rekah, jezerih in Sloveniji več kot 600.
Število kopališč, bazenov po statističnih regijah, Slovenija 2014
Kaj je naravno kopališče in kaj kopalno območje
Naravna kopališča imajo upravljavca, za varnost kopalcev skrbijo usposobljeni reševalci iz vode, spremlja se kakovost kopalne vode. Območje kopališča je vidno označeno, vodne površine, namenjene kopanju, so ograjene. Urejeni so dostopi v vodo in iz nje, sanitarije, prostor za prvo pomoč in za reševalca iz vode, obiskovalci imajo dostop do pitne vode.
Na kopalnih območjih se spremlja kakovost kopalne vode, za varnost pred poškodbami in utopitvami pa posebej ni poskrbljeno. Kopalcev nihče ne nadzoruje, vodne površine niso vidno označene, zato se kopalci ne smejo preveč oddaljiti od obale - v morju le do 150 metrov, v jezerih do 100 metrov in v rekah do 30 metrov. Lokalne skupnosti skrbijo za postavitev sanitarij in košev za smeti.
Nadzor nad kakovostjo vode poteka z državnim monito-ringom (spremljanjem) kakovosti kopalnih voda v času kopalne sezone, ki na celinskih vodah traja od 15. junija do 31. avgusta, na morju pa od 1. junija do 15. septembra.
1 Statistična regija T	Kopališča	| Bazeni
Pomurska	15	87
Podravska	17	59
Koroška	5	7
Savinjska	35	138
Zasavska	4	4
Spodnjeposavska	10	44
JV Slovenija	7	27
Osrednjeslovenska	29	66
Gorenjska	34	81
Primorsko-notranjska	1	2
Goriška	5	11
Obalno-kraška	35	115
Slovenija	197	641
Foto: Črtomir Goznik
obala jezera ali obala morja ne ustrezajo kriterijem za določitev statusa kopalnih voda. »Poleg navedenega je MOP ugotovil, da za nekatera območja niso poznani podatki o stanju voda (kakovost vode po predpisih o vodah in kakovost vode po predpisih o higienskem minimumu). Za opredelitev, ali neko območje lahko
cesti
menjen konec tedna
prinesel novo preizkušnjo. Na prometno najbolj obremenjeno soboto, 30. juli-
[A41 |E53
Zagreb © MMP Gruškovje

Foto: CG
Bliža se prometno najbolj obremenjen konec tedna v letu, zato svoje poti načrtujte premišljeno.
slovesnost v počastitev 100-letni-ce Ruske kapelice, ki bo potekala to soboto pod Vršičem, povabil predsednika Ruske federacije Vladimirja Putina. Zato bo na ta dan na območju Gorenjske in Ljubljane promet oviran, ceste pa bodo na relacijah potovanja varovane osebe daljši ali krajši čas tudi povsem zaprte. Zaradi zapor predora Karavanke bo del tranzitnega prometa iz smeri Beljaka voden tudi na Šentilj in naprej proti Hrvaški.
Na območju Gorenjske in Ljubljane predvidevajo tudi prepoved prometa za tovorna vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kilogramov. Lokalni promet bo sicer možen na vzporednih cestah, ki pa bodo prometno zelo obremenjene -najbolj opoldne in v popoldanskem času. Oviran bo tudi dostop do Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, o zaporah ceste pa bo obveščal Prometno-informacij-ski center za državne ceste.
Miran Šadl s Policijske uprave
Maribor pravi: »Udeležencem v prometu svetujemo, da na območju Gorenjske in Ljubljane 30. julija ne načrtujete potovanj oz. se pravočasno pripravite in prilagodite svojo udeležbo v prometu. Priporočamo, da načrtovane poti, ki jih nameravate opraviti po teh cestah, opravite v dopoldanskem času ali jih prestavite na zgodaj zvečer, ko ne pričakujemo več zapor na glavnih tranzitnih poteh.«
Voznikom iz zahodne ali severne Evrope za pot proti Hrvaški policisti svetujejo pot preko Italije, v obratni smeri pa pot prek Italije ali Ljubljane in Maribora v smeri proti Gradcu. »Iz smeri Dalmacije (A3) svetujemo uporabo obvoza preko hrvaške avtoceste A4, madžarske M7 in slovenske A5 do Maribora in naprej proti Avstriji, druga možnost pa je uporaba dolenjske avtoceste A2,« pojasnjuje Šadl. Gradbišču podravske avtoceste naj bi se večina vozil torej izognila.
Eva Milošič
pridobi status kopalne vode, je treba pridobiti manjkajoče podatke,« so še pojasnili.
Naravne kopalne vode odlične
Na splošno je kakovost naravnih kopalnih voda na vseh kopalnih območjih severnoprimorske
regije dobra, mikrobiološka kakovost kopalnih voda na morju je že vrsto let odlična. Možna nihanja kakovosti so le po obilnem dežju ob mešanju padavinske in fekalne vode v preobremenjenih kanalizacijskih sistemih. Vir onesnaženja so lahko tudi nelegalni izpusti fekalij iz turističnih plovil in kopalci sami (ti so lahko ob koncih tedna zelo številni), so opozorili na nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Kakovost naravnih kopalnih voda na Gorenjskem je odlična, enako tudi na kopalnih območjih na rekah Krka in Kolpa. A na inštitutu dodajajo, da je kakovost močno odvisna od sezonskih vremenskih razmer.
Kopanje po močnem dežju v naravnih kopališčih ni priporočljivo
Nacionalni inštitut za javno zdravje odsvetuje kopanje po močnem dežju, saj se lahko zaradi padavinskega spiranja površin v zaledju kopalnih voda poveča mikrobiološka in kemijska onesnaženost vode. »Med plavanjem ne požirajmo vode, kar velja zlasti za otroke. Po kopanju se čim prej oprhajmo s pitno vodo. Kopalna voda ni pitna in je ne uporabljajmo za pitje in pripravo hrane. Na kopalnih območjih se kopamo izključno na lastno odgovornost, na naravnih kopališčih pa za varnost skrbijo tudi reševalci iz vode. Za svojo varnost lahko največ naredimo sami!« so še povedali na NIJZ.
/
Voda v četrtini pregledanih bazenov oporečna
Medtem ko na eni strani beležimo primanjkljaj naravnih kopališč v Podravju, pa imamo zato več bazenov in kopališč. Od skupno 641 bazenov jih je 146 v Podravju in Pomurju. Podatke o kakovosti kopalne vode posameznega bazena lahko obiskovalci kopališč pridobijo pri upravljavcih kopališča - rezultati zadnjega preskusa morajo biti objavljeni na informacijski tabli poleg vhoda na kopališče.
V začetku letošnjega leta je bilo objavljeno poročilo o kakovosti vode v bazenih v letu 2014. Več kot 5000 vzorcev je bilo odvzetih iz 197 bazenskih kopališč, v katerih je bilo 641 bazenov. Od vzetih vzorcev je bilo kar četrtina vzorcev neskladnih zaradi fizikalnih oziroma kemijskih parametrov, predvsem zaradi preseženih vrednosti za pH in klor, štirje odstotki vzorcev vode pa so bili neskladni zaradi enega ali več mikrobioloških parametrov. Na inštitutu še dodajajo, da so običajno v vodi prisotni le nenevarni ali povsod živeči mikroorganizmi; kljub temu pa lahko ti vplivajo na zdravje ljudi, predvsem tistih, ki imajo zmanjšano imunsko odpornost, akutna vnetja ali poškodbe kože in sluznic.
Mojca Vtič
Vir: NIJZ
4 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 29. julija 2016
Slovenija, Središče ob Dravi • Kulturni spomeniki namesto v ponos v sramoto
Zavodi narekujejo pravila obnove,
Domačijo Pintarič, ki je spomeniško zaščitena, je še pred kratkim želela obnoviti lastnica, a je kmalu dvignila ranje pa so naleteli na gluha ušesa. Stavba zdaj propada.
Olga Bauman iz Središča ob Dravi je podedovala Domačijo Pintarič, ki je zaščitena kot kulturni spomenik lokalnega pomena. Celoten domačijski kompleks, predvsem pa stanovanjska hiša, predstavlja bogato podeželsko arhitekturo z začetka 20. stoletja in ohranja značilno tlorisno zasnovo tukajšnjih domačij. A kako dolgo bodo ohranjene vse te prvine, je le vprašanje časa. Namreč še pred kratkim je lastnica skupaj z družino resno razmišljala o obnovi objekta. Hčerka si je tam želela ustvariti nov dom, a so kmalu obupali. Domačija je vpisana v register kulturne dediščine in spomeniško zaščitena, zato bi se morali držati določenih zahtev, ki jih je postavil zavod za varstvo kulturne dediščine. Te so bile za njih nesprejemljive. »Zavod je za nas postavil nesprejemljive ideje in zahteve, češ kako mora vse ostati tako, kot je bilo do zdaj, znotraj in zunaj, nobenih sprememb pri podih, stropih, oknih, vratih, kljukah in kaj vem kaj še vse. Imam občutek, da je manjkala samo še ideja o zaščiti pajkov po stenah,« se huduje Olga. Ustavilo pa se je tudi pri denarju. Za sofinanciranje so namreč naleteli na gluha ušesa. To pa je Baumanove dokončno
Stavbo, ki je spomeniško zaščitena, že najeda zob časa.
odvrnilo od obnove domačije. »Po tehtnem premisleku smo v družini ugotovili, da te ideje in zahteve niso sprejemljive iz vsaj dveh razlogov. Prvi je ta, da ko smo hoteli času in zmožnostim zgradbe primerno urediti notranjost, so temu v celoti nasprotovali. Drugi, še pomembnejši pa je finančni zalogaj - za sofinanciranje so namreč ostali gluhi. Tako je v družini dozorelo spoznanje, da se odpovemo kakršnim koli vlaganjem v objekt, kajti vlaganje v nekaj, potem pa
od tega ne imeti koristi, tega naša kmetija ne more vzdržati. Za vsak cent moramo delati in ne samo biti prisotni na delovnem mesti, smo brez dopustov, nihče nam ne plačuje nadur, ne stroškov prevoza itd. In ob vsem tem naj bi se torej jaz in moja družina ukvarjala še z investicijo v kulturni spomenik?« še jezno pove in doda, da če je poslanstvo zavoda razvijanje dediščinske zavesti in omogočanje uživanja v dediščini sedanjim in prihodnjim rodovom, naj - če
že niso pripravljeni sofinancirati obnove - odkupijo ta kulturni spomenik in ga kot lastnik uredijo po svoji volji.
Država komaj zagotavlja sredstva za vzdrževanje spomenikov v državni lasti
Lastnica objekta je sicer ne- »Ko smo hoteli času in zmožnostim zgradbe primerno urediti notranjost, davno predlagala izbris spome- namreč ostali gluhi. Tako je v družini dozorelo spoznanje, da se odpovemo nika iz registra nepremičnine ja ne more vzdržati,« razloži lastnica domačije Pintarič Olga Bauman.
Ptuj • Pol leta od zaprtja mladinskih prenočišč
Vrata MP Kurent ostajajo zaprta
Pol leta je minilo, odkar so v poslovnem centru Drava na Ptuju zaprli vrata mladinskih prenočišč (MP) Kurent. Od leta 2003 je Kurent deloval kot ena izmed enot Centra šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD).
V domu je bilo 53 ležišč, pa tudi velik družabni prostor za 150 ljudi. MP Kurent je pod streho združeval dve dejavnosti: mladinski hotel oz. hostel ter vzgojno-izobraževano enoto CŠOD, ki deluje pod okriljem vlade - šolskega ministrstva. Vršilka dolžnosti (v. d.) direktorice CŠOD Alenka Kovšca je januarja za naš časopis pojasnila, da so bili razlogi za zaprtje MP Kurent poslovne narave. Po njenih besedah dejavnosti vzgojno-izobraže-valnega zavoda in mladinskega hotela nista bili združljivi. Delovanje mladinskega hotela naj bi zavodu prinašalo tudi izgubo.
Lastnika skoraj tisoč kvadratnih metrov prostorov, v katerih je posloval Kurent, sta MO Ptuj in šolsko ministrstvo. Občina ima v lasti približno tretjino, država pa dve tretjini
nepremičnine. CŠOD je prostore od leta 2003 uporabljal kot najemnik in upravitelj. Pol leta po tem, ko je Kurent zaprl vrata, nas je zanimalo, kaj bosta lastnici (občina in država) s prostori. Prodali, oddali v najem, obnovili ... Na ministrstvu za izobraževanje so povedali, da so skupaj z MO Ptuj naročili cenitev premoženja. Ko bodo prejeli cenilna poročila, se bodo odločili bodisi za javno-zasebno partnerstvo, prodajo bodisi oddajo prostorov.
»Po obvestilu, da CŠOD opušča izvajanje dejavnosti v MP Kurent, iščemo rešitve glede uporabe prostorov. S cenitve-nim poročilom bomo pridobili podatke o tržni vrednosti nepremičnine, višini potencialne mesečne najemnine za te prostore ter nabor potrebnih investicijsko-vzdrževalnih del, na način, da bi bile kapacitete
Foto: Črtomir Goznik
MO Ptuj in ministrstvo za izobraževanje sta naročila cenitev skupnih nepremičnin na Osojnikovi cesti, v katerih so bila do izpred pol leta mladinska prenočišča. O nadaljnji namembnosti prostorov se bosta lastnika odločala po preučitvi cenilnega poročila.
energetsko učinkovite in zanimive za izvajanje storitev,« so povedali v kabinetu župana MO Ptuj. Na šolskem ministrstvu dodajajo, da za del nepremičnine, ki jo uporablja javni zavod CID Ptuj, potekajo pogovori, da se kot lastnica v celoti vpiše MO Ptuj. »Za preostale dele nepremičnine bodo odločitve sprejete po preučitvi naročenih cenitev in pridobitvi morebitnih informacij glede interesa javnosti.«
Komunikacija med občino in državo poteka dobro in nemoteno. Z ministrstva za izobraževanje so sicer še sporočili, da bodo pri nadaljnjih odločitvah o namembnosti prostorov zdaj že nekdanjih mladinskih prenočišč Kurent sledili interesu MO Ptuj. Ta pa je, da bi se na lokaciji dejavnost mladinskega turizma ohranila.
Mojca Zemljarič
Foto: ML
petek • 29. julija 2016
V središču
Štajerski	5
sredstev za sofinanciranje pa ni
roke. Zahteve zavoda so bile nesprejemljive. Obnova bi predstavljala precejšen finančni zalogaj, za sofinanci-
Pred kratkim je s stropa odpadel omet .
so temu v celoti nasprotovali. Drugi, še pomembnejši razlog pa je finančni zalogaj - za sofinanciranje so kakršnim koli vlaganjem v objekt, kajti vlaganje v nekaj, potem pa od tega ne imeti koristi, tega naša kmeti-
Za celovito obnovo kulturne dediščine potrebnih vsaj 70 milijonov evrov
Da so trenutna sredstva za varovanje, ohranjanje, obnavljanje in revitalizacijo kulturne dediščine bistveno prenizka, priznavajo tudi na pristojnem ministrstvu: »Na Ministrstvu za kulturo se problematike zmanjševanja sredstev za kulturno dediščino v zadnjih letih vsekakor zavedamo in si aktivno prizadevamo za pridobitev dodatnih finančnih sredstev kot tudi za različne druge spodbude in mehanizme (npr. davčne olajšave za lastnike KD, spomeniška renta ...). V letu 2015 smo na ministrstvu pripravili predlog zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe v kulturi, v katerem so predvidena tudi najnujnejša sredstva za obnovo in ohranjanje objektov nepremične kulturne dediščine. Predlog je trenutno še v postopku na vladi.«
Po njihovi oceni bi samo za vzdrževanje in ohranjanje kulturne dediščine potrebovali najmanj štiri milijone evrov letno, evropskih sredstev za celovite obnove in oživljanje pa bi v obdobju 20142020 potrebovali najmanj v višini 70 milijonov evrov.
kulturne dediščine, vendar neuspešno. O tem so govorili tudi na zadnji seji središkega občinskega sveta, kjer so imeli svetniki na mizi nov odlok o kulturnih spomenikih lokalnega pomena v občini Središče ob Dravi, ki so ga sicer v prvem branju potrdili. Kot je pojasnil Srečko Štajnbaher iz mariborske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine, razlogov za ukinitev statusa ni, saj spomenik ni izgubil svojih »spomeniških« lastnosti: »Domačija Pintarič je bila kot kulturni spomenik zavarovana leta 1992, zato izbris iz Registra nepremične kulturne dediščine ni možen, razen v primeru, da pristojni Minister za kulturo izda kulturnovarstveno soglasje za odstranitev nepremičnin. Glede na to, da nepremičnina ni v takšnem stanju, se ta ukrep ne more izvesti. Domačija je kulturni spomenik, varstveni režim predpisuje varovanje domačije v celoti, tako v notranjosti kot v zunanji podobi. Številni obnovljeni objekti (samo iz ukrepa 323 za razvoj podeželja je bilo v Sloveniji obnovljenih 144 kulturnih spomenikov) so dokaz, da stroka najde rešitve pri obnovi kulturnih spomenikov na način, da njihovi lastniki lahko nemoteno živijo v njih in opravljajo svojo dejavnost. V zvezi s sredstvi pa naslednje: ZVKDS že več kot desetletje nima denarja za sofinanciranje obnove kulturnih spomenikov, saj je ta obveznost naložena državi, lokalnim skupnostim in lastnikom. V preteklosti so bili letni razpisi za sofinanciranje tudi na Ministrstvu za kulturo, ki jih pa žal v tem trenutku res ni. Država komaj zagotavlja nujno potrebna sredstva za vzdrževanje kulturnih spomenikov v državni lasti. Zakaj ima država do kulturne dediščine takšen odnos, je treba po vrsti vprašati predsednika vlade, ministre in poslance. ZVKDS kot javna služba
že leta opozarja na te probleme, vendar se ne zgodi nič. Če vlada sistemsko na daljši rok ne bo zagotavljala potrebnih sredstev za sofinanciranje obnove kulturnih spomenikov, potem seveda postopoma sledi porušitev posameznih kulturnih spomenikov, saj jih lastniki finančno niso sposobni obnoviti. Tukaj gre predvsem za stavbno dediščino, še zlasti za objekte s stanovanjsko funkcijo, saj je s stališča varstva kulturne dediščino številne objekte nujno obnoviti, hkrati pa lastnikom omogočiti sodobne pogoje bivanja. Pri teh objektih pravzaprav ni razlike med mesti in podeželjem. Obnova objektov kulturne dediščine ima tudi širši pomen, saj si turizma brez kulturne dediščine ne moremo predstavljati, hkrati pa z obnovo objektov ohranjamo nujno potrebna znanja obrtnikov in drugih izvajalcev na terenu.« Pri tem pa je vodja mariborske območne enote zavoda še dodal: »Kot stroka se zavedamo te problematike, saj se z njo dnevno srečujemo na terenu, zato smo že kot institucija večkrat apelirali na državo, da je to problematiko treba sistemsko rešiti. Začasno je bila delno rešena v propadlem zakonu o davku na nepremičnine. V zvezi z navedeno nepremičnino pa ne vemo, zakaj lastniki niso kandidirali na razpisih pri Ministrstvu za kmetijstvo - Ukrep 323 za razvoj podeželja, kjer so bila za te ukrepe v preteklosti namenjena kar precejšnja sredstva. Žal tudi teh razpisov ni več.«
V petih letih ob 224 spomenikov, ki so večinoma propadli
Sicer pa je v register nepremične kulturne dediščine vpisanih skoraj trideset tisoč enot. Najštevilčnejši so ravno spomeniki v zasebni lasti, med temi je kar nekaj takšnih, ki so
v precej klavrnem stanju in so vsem nam namesto v ponos v sramoto; predvsem zaradi omejenih finančnih sredstev. Pri tem pa na pristojnem ministrstvu poudarjajo, da je bila v preteklosti politika do obnove kulturnih spomenikov uspešna: »Oživeli so mnogi posamezni kulturni stavbni spomeniki kot tudi posamezne mestne četrti in deli naselji. V prihodnje pa bi v ta namen veljalo vzpostaviti lastnikom spomenikov prijazno zakonodajo, predvsem fiskalno politiko, ki bi lastnike spomenikov spodbujala k njihovemu skrbnemu obnavljanju in ohranjanju.«
A vse dotlej bodo naši spomeniki še naprej v nemilosti zoba časa. Precej zgovoren je podatek, da je samo v zadnjih petih letih status kulturnega spomenika izgubilo 223 spomenikov lokalnega pomena in en spomenik državnega pomena. »V večini navedenih primerov spomeniki niso izgubili statusa spomenika na prošnjo lastnikov, ampak zaradi sistematičnega ponovnega vrednotenja kulturne dediščine, ki jo je Zavod izvedel po posameznih občinah. Finančna nezmožnost lastnika praviloma ni razlog za prenehanje razglasitve. Zavod predlaga prenehanje razglasitve zaradi novega ovrednotenja ali kadar varovane sestavine izgubijo spomeniške lastnosti oziroma so te nepopravljivo uničene,« še razlagajo na kulturnem ministrstvu.
Podobna usoda najverjetneje čaka tudi domačijo Pintarič, ki jo počasi že najeda zob časa. Pred kratkim je s stropa odpadel omet, na eni izmed oken je odtrgalo leseno polkno, a vse bi lahko bilo zelo drugače, če bi država zagotovila več sredstev za obnovo in z zakonodajo spodbudila zasebna vlaganja v obnovo kulturnih spomenikov ...
Monika Levanič
Foto: ML
Foto: ML
Foto: CG
6 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 29. julija 2016
Slovenija, Podravje • Pokemon Go osvaja tudi Spodnje Podravje
Virtualne žepne pošasti ogro
Mobilna igra lova na pošasti je v samo nekaj dneh zanetila pravo evforijo, tudi pri nas. Nasprotniki aplikacije so se je izkazalo, da so največja nevarnost, ki preži na igralce - igralci sami.
Mobilno aplikacijo Pokemon Go je podjetje Niantic razvilo za operacijska sistema iOS in Android. Na trg je prišla 6. julija letos; najprej v Avstraliji, Združenih državah Amerike in na Novi Zelandiji, kmalu zatem pa še drugod po svetu. Igra je takoj osvojila vrh lestvice brezplačnih aplikacij v Applovi spletni trgovini iTunes in prehitela Facebo-ok in Snapchat, po podatkih Wi-kipedije pa si je aplikacijo doslej naložilo že več kot 75 milijonov Zemljanov. Aplikacija je v osnovi brezplačna, za posebne dodatke pa je potrebno plačilo.
Nova igra svoj uspeh dolguje predvsem povezovanju oz. prepletanju virtualnega in realnega sveta. Igralec namreč na resničnih mestih lovi virtualne pošasti, jih uri in se z njimi bori proti drugim igralcem. Za to potrebuje mobilni telefon z GPS-naviga-cijo in kamero, igra pa podatke črpa s spletnih zemljevidov in igralcu sledi s pomočjo GPS-satelitov. Pri Nianticu so sicer razvili tudi majhno Bluetooth napravo Pokemon Go Plus, ki s svetlobo in vibriranjem opozori na pošasti v bližini tudi, kadar igralec mobilnika nima pri roki.
Več kot 700 žepnih pošasti
Igralec najprej oblikuje svoj lik (t. i. avatar), si izbere enega od treh ponujenih Pokemo-nov in se poda na lov za preostalimi. Pokemoni (akronim za Pocket Monsters oz. žepne pošasti) so majhna živalska ali povsem domišljijska bitja, ki so se prvič pojavila pred 20 leti v videoigrah, kasneje pa še v televizijskih šovih, risankah in predvsem na zelo priljubljenih igralnih kartah. Obstajalo naj bi že več kot 700 različnih pošasti, vsaka od njih pa ima drugačne sposobnosti in veščine. Za lažje bojevanje jih je torej nujno zbrati čim več. Najti jih je mogoče predvsem na bolj poseljenih območjih; v bližini turističnih znamenitosti, v parkih in nakupovalnih središčih.
Igralec pa mora poiskati tudi virtualna postajališča (Poke-Stops), kjer si lahko priskrbi virtualne predmete, potrebne za igro (npr. žoge in jajca, iz katerih se izležejo novi Pokemo-ni), ter telovadnice (Pokemon Gyms) oz. bojna polja, kjer se z
Veliki brat igralcem sledi na vsakem koraku
Številne potrošniške organizacije opozarjajo, da igralci z uporabo aplikacije upravljavcem igre omogočajo dostop do velike količine osebnih podatkov, predvsem o svojem gibanju. Dostop aplikacije do kamere in stikov je namreč mogoče onemogočiti, spremljanje lokacij GPS in zmožnost njihovega shranjevanja na disku pa sta nujna. Aplikacija je sprva zahtevala popoln dostop do Google računov uporabnikov, torej tudi do Gmail elektronske pošte in vseh Google Drive dokumentov (npr. fotografij ali video posnetkov), zaradi pritiskov javnosti pa so zahteve omejili.
Vir: jr
Ker so knjige duševna hrana, tudi za njih velja, da ima vsak človek svoj okus. In kar nam prija na krožniku pozimi, ni nujno, da se bo na našem jedilniku znašlo pozimi; kar je všeč vegetarijancem, ne bo pritegnilo meso- in vsejedcev; medtem
ko bi eni polže po burgundsko, bi drugi sladoled s sadjem ... Potem pa naj človek uskladi vse te različne okuse!
Ampak nemalokrat se zgodi, da se oborožimo z goro knjig, jih tovorimo s sabo na dopust, potem pa razočarani ugotovi-
mo, da pri izboru nismo imeli sreče. Da se tudi vam ne zgodi kaj podobnega, smo obiskali ptujsko bralno svetišče - Knjižnico Ivana Potrča - in se pri Boženi Kmetec Friedl, vodji študijskega oddelka, in Liljani Klemenčič, vodji mladinskega
Za igro je nujna spletna povezava, zato so virtualna postajališča tam, kjer
Ptuj • Najbranih deset ptujske knjižnice
Kam so se izgubili klasiki?
Pomemben del pravega počitniškega vzdušja je tudi dobra knjiga, ki nam dela družbo takrat, ko vse drugo odpove - vreme, družba, dogajanje - in ostajajo le ležalnik in senca ali terasa, ki nas varuje pred dežjem ...
Foto: js
Leonida Mesarič z mladinskega oddelka ptujske knjižnice je pripravila razstavo z literarno uganko Juhuhu, počitnice so tu!
oddelka, pozanimali, s katerimi knjigami letos ne bomo udarili mimo. Seveda na osnovi statistike oziroma podatkov o najbolj izposojanih knjižnih delih letos poleti. Ker je velik del poletja še pred nami, je dovolj časa, da tudi vi s svojim izborom dopolnite tovrstno statistiko.
Knjižničarji uspešno vzpodbujajo branje pri mladih
Podatke o najbolj branili v Mladinskem oddelku pa sta prijazno zbrali knjižničarki Andreja Rimele in Liljana Klemenčič. Takole pravita: »Med najbolj iz-posojanimi so tematsko izbrane in izpostavljene knjige na temo počitnic in morja ter poletnih dejavnosti; mladinski knjižničarji pripravljajo in dopolnjujejo posebno polico s tovrstno literaturo. Med njimi so tudi poučne monografije o morju, obali in vodnih živalih. Med najbolj izposojanimi so knjige z razstave Juhuhu, počitnice so
Foto: Wikipedia
Grey
Ko 'naj deset1 postane 'naj dvajset'...
»Težko je izbrati naj deset knjig, saj je ogromno avtorjev, po katerih je veliko povpraševanja in seveda posledično rezervacij. Nekaj pa sem jih vseeno izbrala kot tiste trenutno 'naj',« nam je povedala Božena Kmetec Friedl. »Še vedno so zelo iskane naslednje knjige:
1.	Eros: Psi
2.	E. L. James: Grey
3.-4.	Tone Partljič: Nebesa pod Pohorjem, Sebastjan in most - mala nočna kronika
5.	Miha Mazzini: Otroštvo
6.	Alison Pataki: Sisi - naključna cesarica
7.	Fredrick Backman: Mož z imenom Ove
8.	Jorge Bucay: Ti povem zgodbico?
9.	Margaret Mazzantini: Novorojen
10.	Jojo Moyes: Ob tebi
11.	Tommi Kinnunen: Križišče štirih poti
12.	Gaute Heivoll: Čez kitajsko morje
13.-14.	Khaled Hosseini: In v gorah odzvanja, Tek za zmajem
15.-18. Julia Quinn: Kot v raju, Bliža se poroka, Ženinova skrivnost, Nepozaben večer
Poleg omenjenih avtorjev so zelo brani tudi: Emma Mars, J. Kenner, Lisa Kleypas, Camilla Lackberg, Jennifer Probst, M. J. Arlidge, Jane Ashford, Kristen Ashley ... Ampak to bi bil res zelo ozek izbor, namreč dobrih knjig, po katerih je veliko povpraševanja, je res ogromno,« smo izvedeli na »odraslem« oddelku ptujske knjižnice.
petek • 29. julija 2016
Poslovna sporočila
Štajerski	7
žajo resnična življenja
sprva opozarjali predvsem na neomejen dostop razvijalca igre do vseh Googlovih podatkov uporabnikov, kmalu pa
je na voljo brezplačno brezžično omrežje - tudi pri Miheličevi galeriji na Ptuju.
drugimi igralci bori za nadvlado. Gostinci so pograbili priložnost in virtualna postajališča uredili v svojih lokalih, sledili pa so jim celo številni muzeji in galerije, med njimi tudi Slovenski etnografski muzej. Drugod, npr. v muzeju Auschwitz-Birkenau, pa so morali zaradi nespo-štljivosti igro prepovedati.
Tudi na minskih poljih in v nekdanjem koncentracijskem taborišču
Igralci Pokemon Go se gibljejo v resničnem svetu, vendar so zatopljeni v virtualnega. Čeprav na nevarnosti ob začetku igre vsakič opozori sama aplikacija, so incidenti očitno neizbežni. Prebivalci Bosne in Hercegovine so tako med igranjem igre kljub opozorilnim tablam zašli celo na minsko polje, k sreči brez posledic. Bosanska dobrodelna organizacija Posavina bez mina, ki se ukvarja z razminira-njem, je takoj izdala opozorilo, da naj se igralci minskih polj oz.
območij, ki jih ne poznajo, izogibajo. Predvidevajo namreč, da je na območju Bosne in Hercegovine še okoli 120.000 min. Hrvaška gorska reševalna služba pa je opozorila, da igranje Pokemon Go v hribih ali ob jadranski obali ni varno.
Igralci so med lovom na pošasti naleteli na trupla, padli z roba pečine, se poškodovali na rolkah, padli v morje, neko dekle so med igranjem celo zabodli (v bolnišnico je sicer šla šele, ko je končala lov), zatopljenost v igro pa naj bi nepridipravi izkoriščali tudi za rope. V Ameriki so igralci zašli na zasebne posesti, tam pa so nanje, misleč, da gre za vlomilce, celo streljali. V Gvatemali so napadalci z GPS-podatki igre izsledili nekega fanta in ga ustrelili. Pri nas so policisti doslej zabeležili le en primer kršenja javnega reda in miru, ko je na Litostrojski cesti v Ljubljani z igralcem Pokemon Go iz doslej še neznanega razloga nekdo fizično obračunal.
Predvsem iz ZDA in Kanade so poročali tudi o več prometnih nesrečah, rezultatih igranja med vožnjo ali pri prečkanju ceste. K sreči nobeno trčenje
ni bilo usodno, nekatera pa so se kasneje celo izkazala za potegavščino. Na Twitterju se je zato razširila oznaka #DontPo-kemonGoAndDrive (ne igraj Pokemon Go med vožnjo), v Ameriki pa podobna opozorila prikazujejo tudi elektronske obcestne table. Premožnejši igralci težavo rešujejo tako, da za lov na Pokemone najemajo voznike, sami pa se lahko igri prepustijo brez skrbi. Pojavili so se tudi Pokemon lovci, ki lovijo, ko igralec za to nima časa, ter preprodajalci profilov.
Miran Šadl s Policijske uprave Maribor pravi, da informacij o težavah v našem cestnem prometu v povezavi s Pokemon Go doslej še niso prejeli. Kljub temu pa opozarja: »Udeležence cestnega prometa pozivamo k spoštovanju cestnoprometnih predpisov. Med vožnjo ne uporabljajte mobilnih telefonov v nasprotju s predpisi, temveč bodite pozorni na prometno ureditev in dogajanje v prometu. Nasveti veljajo tudi za pešce, ki morajo v cestnem prometu prav tako spoštovati cestnopro-metne predpise.«
Eva Milošič
tu!, ki jo je z literarno uganko vred pripravila Leonida Mesaric. Če se lahko tako izrazimo, gredo odlično v promet tudi knjige za Pikino bralno značko, saj so to izbrane vesele in zabavne zgodbe; bralno značko pripravlja in vodi Jasmina Toš.
Najstniki (stopnja M), pa tudi njihovi starši najraje berejo dela avtorja uspešnic s presežkom Johna Greena: Kdo si, Aljaska?, Katherine, Katherine ... Roman Čudo (avtorica Raquel Jaramillo Palacio) je od izida venomer med najbolj želenim branjem, še vedno sodi med top 10 zbirka Harry Potter, pa novitete Črna zanka (Sally Ann Partrige) in serije fantastičnih zgodb z vampirsko tematiko. Zelo priljubljena so tudi dela Vinka Modendorferja (Kit na plaži), da ne spregledamo slovenskih avtorjev ...
Na stopnji P gredo za med serija Dnevnik nabritega mulca (Kinney Jeff), serija Tomaž Golob (Pichon Liz), zbirka Pozor, pravljice Primoža Suhodolčana, zbirki Anica in Čudežna bolha Megi Dese Muck, Družinska skrivnost (Isol), stripi z Garfieldom (Jim Davis), Asterix ...
Med slikanicami je težko priti do zbirke Mavrična ribica Marcusa Pfisterja, pa tudi serija Grozni Gašper je venomer
v obtoku,« sta nam letošnje branje za mlade, mlajše in najmlajše (pa ne prepovedano za starejše, seveda!) predstavili knjižničarki Liljana in Andreja ... ter odhiteli med mlade bralce, saj je - kako lepo se to sliši - v knjižnici prava gneča.
Tako, zdaj pa pot pod noge - in hitro med knjižne police. Saj najbrž vas večina omenjenih knjig ne bo čakala in bo potrebna rezervacija (nimajo čakalnih vrst samo v zdravstvu!), ampak zaupajte knjižničarjem, da vam bodo znali svetovati pri izbiri ustrezne knjige. Če pa boste še zmeraj v dvomih, se spomnite na knjige, ki so na teh seznamih kar prezrte, namreč na svetovne klasike, ki so vedno odlična izbira. Zakaj vam ne bi letos družbe delali Ana Karenina, Gospa Bovary, Rdeče in črno, Na Zahodu nič novega, V vrtincu (seznam je nastal povsem naključno, ko sem vrgel oči na bližnjo knjižno polico) ali slovenski klasiki? Mladi in mlajši pa naj za spremembo posežejo po delih, ki so davno davno tega navduševala njihove dedke in babice. Se še spomnite knjig Rdeča pest, Mali upornik, Učiteljica Breda, Ovčar Runo, Tajno društvo PGC, Rudi, Čudežni pisalni strojček ... ? Naj jih spoznajo tudi vaši vnuki!
jš
Opozorila Zveze potrošnikov Slovenije
Igralci se s strinjanjem s splošnimi pogoji uporabe igre avtomatsko odrečejo skoraj vsem pravicam proti založniku. Pri Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) pravijo, da večina potrošnikov splošnih pogojev uporabe izdelkov in storitev sploh ne prebere: »Pri Niantic Labs, založniku mobilne igrice Pokemon Go, so se najbrž tudi zato odločili, da v pogoje skrijejo določilo, ki potrošniku odvzema vse pravice do tožbe proti podjetju, vključno s sodelovanjem
v morebitni skupni tožbi.« Vse morebitne spore bo torej mogoče reševati le z zasebno arbitražo izven sodnih dvoran, skozi proceduro pa bo moral vsak potrošnik posebej.
K sreči je v splošnih pogojih uporabe igre tudi možnost preklica tega določila. Pri ZPS svetujejo: »Čimprej (vsekakor pa znotraj 30 dni od nalaganja in aktivaci-je) pošljite e-poštno sporočilo na term-sofservice@nianticlabs.com z besedami
'Arbitration Opt-out Notice' v predmetu in jasnim sporočilom, da odstopate od določila o arbitraži, ki je zapisano v splošnih pogojih uporabe storitve Pokemon Go.« Opozarjajo tudi, da so posledice nalaganja aplikacij in slepega sprejemanja njihovih splošnih pogojev velik pravni izziv, saj je veliko podrobnosti nedorečenih, problem pa je zaradi vpletenosti različnih držav in njihovih pravnih sistemov precej kompleksen.
8 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 29. julija 2016
Ptuj • Poslovanje dijaškega doma na tnalu, vpis zelo slab
V novem šolskem letu vpisanih zgolj
Podobno kot srednje šole se z upadom števila vpisanih uporabnikov sooča tudi Dijaški dom Ptuj. V zadnjem desetletju kov, za šolsko leto 2016/17 jih je vpisanih 45.
Število dijakov in osnovnošolskih otrok, ki bivajo v domu, iz leta v leto linearno upada. Največji padec v minulih letih je bil v obdobju 2011-2012. 1. septembra 2011 so imeli vpisanih 70 šolajočih, leto kasneje le še 54. V šolskem letu 2013/14 je v domu bivalo 45 otrok in mladostnikov, leto kasneje 48, lani 46, v novem šolskem letu jih bo po podatkih ravnatelja Ivana Herco-ga predvidoma 45. Vzporedno z upadom vpisa se ustanova sooča tudi s finančnimi težavami. Po javno dostopnih podatkih so leta 2011 prihodki znašali dobrih 600.000 evrov, leta 2014 so bili za 180.000 evrov nižji. V lanskem letu jim je uspelo prihodke za 50.000 evrov povišati, zlasti na delu tržne dejavnosti. »Povečali smo prodajo prehrane zunanjim abonentom. Za različne dogodke in prireditve na Ptuju smo pekli slanike. Prazne prostore smo oddajali v najem. Večje je bilo število nočitev. V času begunske in migrantske krize so bili jeseni v domu nastanjeni policisti. Nadaljevali smo z
varčevalnimi ukrepi in zelo racionalno porabljali razpoložljiva sredstva. Nekdanja ravnateljica se je konec šolskega leta 2014/15 upokojila. Ker sam prihajam iz kolektiva, novih zaposlitev ni bilo in se je število zaposlenih zmanjšalo,« je za Štajerski tednik povedal ravnatelj Hercog.
Sodelovanje med dijaškim domom in OŠ dr. Ljudevita Pivka
Ob ptujskem dijaškem domu bo vrata kmalu odprla novozgrajena regijska šola za otroke s posebnimi potrebami. »Šola za regijo, mesto, dijaški dom in za vse, ki bivajo ali delamo v njem, pomeni izjemno veliko. Regija šolo s prilagojenim programom za otroke s posebnimi potrebami potrebuje. Z integracijo v lokalne redne osnovne šole se dejanske situacije na tem področju ne da reševati. Sodelovanje doma s šolo je staro 48 let. Dija-
Foto: Črtomir Goznik
Vlada prizadevanja za subvencioniranje cen bivanja in oskrbe preslišala
Ravnatelj Ivan Hercog upad vpisa v dijaškem domu pripisuje tudi državnim subvencijam za javne prevoze dijakom in študentom, ki so bile uvedene leta 2012. Cena vozovnice je zaradi subvencije bistveno nižja od cene za bivanje in oskrbo v domu. Nekateri dijaki se iz kraja bivanja do šole dnevno vozijo tudi po 60 kilometrov v eno smer. Skupnost dijaških domov Slovenije je predlagala, da bi država subvencije namesto za javne prevoze namenila za nastanitve v dijaških domovih (za dijake, ki bi to želeli). »A smo naleteli na birokratsko oviro: področje prevozov dijakov ne sodi pod ministrstvo za izobraževanje, temveč pod resor za infrastrukturo. Številna državna in zasebna avtobusna podjetja imajo od subvencij velike koristi in nikomur v državi ni do tega, da bi se to prekinilo. Subvencioniranje prevozov bi moralo soditi med naloge ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. To bi moral biti socialni transfer, podrobno kot državna štipendija,« razmišlja ravnatelj ptujskega dijaškega doma.
Foto: Črtomir Goznik
Ob dijaškem domu so občine Sp. Podravja in ministrstvo za izobraževanje zgradili novo osnovno šolo za otroke s posebnimi potrebami.
ški dom Ptuj je bil do leta 1994 edini dom v Sloveniji, ki je izvajal vzgojno delo za učence s prilagojenim programom in za dijake srednjih šol. Na tem področju imamo veliko izkušenj in zna-
nja, z Osnovno šolo dr. Ljudevita Pivka dobro sodelujemo. Po preselitvi bo sodelovanje na vseh področjih še tesnejše in kakovostnejše. Najpomembnejše pa je, da bodo največ pridobili učenci,
Kidričevo • Boxmark Leather praznuje 25 let poslovanja
Lani rekordni prihodki - blizu 152 milijonov evrov
V podjetju Boxmark Leather Kidričevo so pred dnevi proslavili 25 let poslovanja. Iz podjetja Schmidt šiviljstvo, ki je proizvodnjo usnjenih sedežnih prevlek v Kidričevem začelo kot pilotni projekt s 25 šiviljami, so v četrt stoletja zrasli v korporacijo s trenutno 2.200 zaposlenimi sodelavci. 1.800 jih dela v matični enoti Kidričevo ter po 200 v poslovnih enotah na Koroškem in v Murski Soboti.
Družba Boxmark Leather Kidričevo je ob praznovanju 25-letnice za sodelavce, njihove svojce in druge obiskovalce pripravila dan odprtih vrat.
Dogodka se je udeležilo več kot 4.000 obiskovalcev. Direktor podjetja Marjan Trobiš se je v svojem nagovoru sodelavcem zahvalil za trud in dobro delo. V sklopu dneva odprtih vrat so potekali vodeni ogledi podjetja, pripravili so bogat animacijski program, pogostitev s hrano in pijačo ter druženje s priljubljeno pevko Manco Špik.
Po prvih štirih letih poslovanja (1995) so zaposlovali sto sodelavcev, širjenje proizvodnje je terjalo nova vlaganja. Dogradili so pri-rezovalnice, skladišča in prostore za upravo. Ta del investicijskega cikla so končali leta 1999. Dve leti za tem se je podjetje preimenovalo v Boxmark Leather, 2004 je v lastništvo stopila švicarska družba Unicut AG in postala 100-odstotni lastnik. Intenziven
investicijski ciklus so v podjetju začeli leta 2009. Temeljil je na prestrukturiranju, modernizaciji proizvodnih procesov in usmeritvi v razvoj. Pred štirimi leti so končali obnovo vseh proizvodnih površin in gradnjo novega razvojnega centra v vrednosti 15 milijonov evrov. V začetku 2016 so namenu predali še deset milijonov evrov vredne investicije: dodatne novozgrajene proizvodne
prostore, skladišča in opremo. »Če se spomnimo obrata, v katerem smo delali do izpred nekaj let, ocenjujem, da smo v razvoju in izboljšanju delovnih pogojev naredili kvantni skok. Danes so delovna mesta v Boxmarku varna, pogoji za delo pa neprimerno boljši kot v preteklosti. Objekti, stroji in oprema so novi, prostori veliki, klimatizirani ... Vse to nam omogoča, da proizvodnja
Direktor Marjan Trobiš je na Foto: MZ čelu podjetja Boxmark Leather Kidričevo šest let.
Za obiskovalce so organizirali vodene oglede podjetja.
petek • 29. julija 2016
Podjetništvo
Štajerski	9
45 otrok in mladostnikov
se je vpis v dijaški dom prepolovil. V šolskem letu 2008/09 je v domu bivalo 92 otrok in mladostni-
Foto: Črtomir Goznik
Stavba ptujskega dijaškega doma je stara 36 let, energetsko potratna in potrebna obnove. Vodstvo zavoda si prizadeva, da bi za energetsko sanacijo po razpisu uspeli pridobiti evropska in državna sredstva.
ki to šolo obiskujejo in bivajo v dijaškem domu. Glede varnosti in udobja bo poskrbljeno maksimalno (ograditev kompleksa, enostaven prehod po povezovalnem hodniku). Sodelovanje med
strokovnimi sodelavci obeh zavodov bo ažurno in kakovostno, v prid učencem,« je o pomenu nove šole v neposredni bližini dijaškega doma dejal ravnatelj. O prednostih, ki jih novozgrajeni
šolski kompleks prinaša v okolje in sosednji dijaški dom, pa je dodal: »V sklopu gradnje šole sta se razširili in obnovili šolska kuhinja ter jedilnica, kapacitete domske kuhinje bodo lahko bo-
lje izkoriščene. Dijaki in učenci, ki bivajo v domu, bodo lahko uporabljali šolsko telovadnico. V domu upamo na povečan vpis otrok, ki obiskujejo OŠ dr. Lju-devita Pivka. Razmišljamo tudi o programih dnevnega varstva, bivanju ob koncu tedna ...«
Skrbijo za brezdomce
V ptujskem dijaškem domu nudijo streho nad glavo brezdomcem oz. ljudem, ki se znajdejo v bivanjski stiski. »Trenutno je pri nas nastanjenih osem oseb, ki imajo začasni stanovanjski problem. Z vsakim od teh stanovalcev opravim individualni razgovor, jasno so definirana pravila in red v domu. Gre izključno za nameščanje oseb v sodelovanju s CSD Ptuj. Nastanitev v domu se plača iz socialne pomoči, ki jo uporabniku dodeli CSD. S to skupino stanovalcev imamo redne sestanke, vključujemo jih v delavnice, ki jih v prostorih doma izvaja društvo Ars Vitae.«
Reorganizacija, dodatne in nove dejavnosti ...
Glede na podatke o slabi zasedenosti dijaškega doma smo ravnatelja povprašali, ali bo
treba dejavnost ustanove v prihodnje korenito reorganizirati, prilagoditi ... »Osnovni dejavnosti ostajata vzgojni program za dijaške domove in vzgojni program domov za učence s posebnimi potrebami. Starši dijakov so izredno zadovoljni z našim delom, predvsem z rezultati na učnem področju, pa tudi
z varnostjo in redom v domu. Smo specifični na tem področju, saj nudimo oz. organiziramo brezplačno učno pomoč za skoraj vse predmete. Res pa je, da se glede na slab vpis moramo prilagajati in iskati nove programe. Tako prostore oddajamo v najem zavodom, društvom in ustanovam, ki izvajajo dejavnosti, kompatibilne z našimi. Cilj je nadaljevanje izvajanja uspešnega projekta Šola druge priložnosti (ŠDP). V sodelovanju s CSD Ptuj nadaljujemo z delom proti socialni izključenosti odraslih oseb. Omenjeno problematiko bi lahko vključili v programe socialne aktivacije, za katere se proti koncu leta 2016 obetajo razpisi za sofinanciranje dejavnosti. V okviru zavoda deluje hostel Poetovio. Primeren je za večje skupine gostov, pa tudi za šolajoče, ki na Ptuju opravljajo prakso ali so vključeni v mednarodne izmenjave. Priložnost vidimo v ponudbi bivanja za specifične ciljne skupine, na primer za mlade teniške igralce, ki trenirajo na Ptuju,« še dodaja Ivan Hercog, ravnatelj ptujskega dijaškega doma.
Mojca Zemljarič
Ministrstvo za izobraževanje za izvajanje javne službe za bivanje dijaka v dijaškemu domu letno nakaže 1.829 evrov. Cena, ki jo za bivanje v domu plačujejo dijak oz. njegovi starši ali skrbniki, znaša 208 evrov mesečno (22 dni). Dijaki, ki imajo štipendijo, lahko zaprosijo za dodatek za izobraževanje izven stalnega bivališča. Dodatek znaša 80 evrov mesečno.
Sodelavcev, ki bi bili najeti preko kadrovskih agencij, v Boxmarku trenutno nimajo. Lani so zaposlili 600 sodelavcev. S trenutno kadrovsko sestavo jim po besedah direktorja Marjana Trobiša uspe pokrivati proizvodnjo. Večjih nihanj v poslu do konca leta ne pričakujejo, zato so po zagotovilu direktorja delovna mesta varna.
ves čas teče nemoteno in brez večjih težav. Lani smo realizirali rekordnih dobrih 150 milijonov evrov prihodkov. Poslovali smo z rahlo izgubo, kar je med drugim posledica visokih vhodnih stroškov - cen surovin in materiala ter pospešenega zaposlovanja. Za letos imamo v načrtu prestrukturiranje nekaterih programov, pričakujemo kratkoročno stagnacijo in poslovanje okrog pozitivne nule. To ne pomeni, da bi manj prometa ustvarili zato, ker
bi bili slabši. Proizvodnjo nekaterih modelov bomo postopoma zmanjševali, vzporedno uvajali proizvodnjo novih. Ko bo ta vpeljana, predvidoma že v letu 2017, pričakujemo rast v višini dobrih deset odstotkov. Vzporedno z večanjem obsega proizvodnega procesa bomo zaposlovali nove sodelavce,« je povedal direktor Trobiš, ki si veliko obeta od poslov na področju letalske industrije: »Na tem segmentu smo ustvarili velik korak, sodelovanje
z letalsko industrijo nas je gnalo v nove investicije. Tako nismo več samo razvojni dobavitelj, temveč smo postali tudi serijski dobavitelj sedežnih prevlek in garnitur za proizvajalce na področju letalske industrije. Dejansko smo z zadnjimi naložbami, s povečanjem proizvodnih zmogljivosti in pridobivanjem novih poslovnih partnerjev podjetju postavili še ene temelje. Poleg avtomobilske industrije, ki nam prinaša 96 odstotkov dela, smo postali zelo resen kandidat za rednega dobavitelja v letalski industriji, ki trenutno pomeni štiri odstotke obsega našega dela. Avtomobilska industrija sicer tudi v prihodnje ostaja osrednji steber podjetja. Vzporedno pa zdaj postavljamo še enega, na katerega bomo lahko oprli poslovanje, to je proizvodnja za letalsko industrijo.«
Mojca Zemljarič
Celotna poslovna skupina Boxmark v svojih podjetjih zaposluje okrog 8.000 sodelavcev. Od tega polovico (4.000) na Hrvaškem - v Trnovcu, ob meji s Slovenijo (Središče ob Dravi) ter dobro četrtino v Sloveniji (2.200). Poslovalnice imajo tudi v Mehiki, na Kitajskem ter v Bosni in Hercegovini. Družba posluje kot mednarodni koncern. Direktor Boxmark Leather Kidričevo Marjan Trobiš poudarja, da lastnik - švicarsko podjetje - ves čas od vstopa v družbo dobiček vlaga nazaj v razvoj, posodobitev prostorov in opreme. »Tudi v časih, ko smo poslovali z izgubo, so nam lastniki pomagali pri pokrivanju le-te. Boxmark je klasičen primer tujega vlagatelja, ki ustvarjeni dobiček vlaga v dobro in razvoj podjetja.«
Lani se je lastništvo Boxmarkove multinacionalke konsoli-diralo v okviru avstrijskega holdinga. »Naš primarni lastnik je švicarska družba Unicut AG, krovni lastnik pa avstrijski holding. V okviru holdinga smo soudeleženi v poslih v Mehiki in na Kitajskem, beležimo ekspanzijo na ameriško tržišče, pri čemer sem v minulih dveh letih tudi sam zelo aktivno sodeloval. Prisotni smo v Avstraliji, Indoneziji, Rusiji, v Afriki ...« je pojasnil prvi mož kidri-čevske usnjarske družbe.
Ptuj • Dela na infrastrukturi
Obnovili del Osojnikove
V tem tednu sta se na Ptuju odprli dve manjši gradbišči, na Osojnikovi in Volk-merjevi cesti.
Dela na Osojnikovi cesti izvaja Cestno podjetje Ptuj (CPP). Obnovili bodo 265 metrov cestišča, med križišči za Ciril-Metodov ter Gregorčičev drevored. Izvedli so rezkanje obstoječega asfalta in položili novo asfaltno prevleko z novimi talnimi označbami. Po besedah Dušana Sagadina, ki je na CPP zadolžen za področje cestne infrastrukture, bodo dela končali predvidoma danes. V času obnove ceste je promet ob gradbišču
potekal oz. poteka izmenično enosmerno. Vrednost del je dobrih 46.000 evrov, financira jih Direkcija RS za infrastrukturo. Sagadin je še pojasnil, da večjih vzdrževalnih del na republiški cestni infrastrukturi v času poletja ne načrtujejo, razen rednih nalog, kot so košnja trave, nasipavanje bankin in manjša krpanja. Našteta dela bodo izvajali glede na potrebe na terenu.
Komunalno podjetje (KP) Ptuj pa je ta teden v bližini šol-
	
	
www.tednik.si	
rfístajerskitednik	-Stajerskitednik
skega centra na Volkmerjevi cesti izvedlo vzdrževalna dela na kanalizacijskem sistemu, ki so nastala zaradi posedanja. Popravilo so izvedli v sklopu rednih vzdrževalnih del, ki se financirajo iz omrežnine.
MZ
Foto: Črtomir Goznik
Foto: MZ
10 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 29. julija 2016
Ormož • Pestro poletno dogajanje v Knjižnici Franca Ksavra Meška
Poletje v knjigi
Le kaj je bolj sproščujočega, kot da v teh poletnih dneh v roke vzamete kakšno dobro knjigo in se podate v namišljen svet leposlovja ali realen svet zgodovine? V poplavi dobrih in zanimivih knjig so se v Knjižnici Franca Ksavra Meška Ormož tudi to poletje odločili, da bralcem olajšajo izbiro ter ponudijo kakovostno čtivo, ki bo obogatilo njihov vsakdan, in tako so pripravili knjižno polico, namenjeno poletnemu branju.
FOTO: Arhiv Knjižnice Franca Ksavra Meška Ormož
Na knjižni polici, namenjeni poletnemu branju, se najdejo splošni romani tako v slovenskem kot tudi tujem jeziku, razni zgodovinski in biografski romani, kriminalke, potopisi ter poezija.
Ormoški knjižničarji so tudi letos pripravili izbor knjig, v katerem so se trudili zajeti čim širši krog bralnih okusov, po-
treb in pričakovanj. »Verjamemo, da je izbor dobrih knjig, ki jih priporočamo, dovolj vabljiv za marsikaterega tako bolj kot
Ob ponedeljkih igralne urice, ob četrtkih zeliščarski popoldnevi
Ker pa vsega poletja seveda ni moč preživeti z nosom v knjigah, so v ormoški knjižnici pripravili nabor poletnih dogodkov, ki so in še bodo bralcem tako v veselje kot tudi sprostitev. Ob ponedeljkih med 17. in 19. uro se jim namreč lahko otroci pridružijo na igralnih uricah, kjer jih čakajo raznorazne igrače ter družabne in didaktične igre, ki so primerne tako za tiste najmlajše kot tudi otroke, ki že obiskujejo šolo. Ob četrtkih potekajo od 17. do 19. ure četrtkovi zeli-ščarski popoldnevi na vrtni terasi, kjer si urice krajšajo z nadvse zanimivimi gosti, degustirajo zeliščne napitke in prigrizke ter bogatijo svoje znanje o naravi in vsem tem, kar nam je po njej dano. Organizirali bodo tudi predstavitev pesniške zbirke domačina Mateja Mertika, Likalnik na muhte, konec avgusta pa se ne pozabite pridružiti pesniškim gostom festivala Dnevi poezije in vina, ki se bo začel 25. 8. ob 20. uri. Kot so pri tem še sporočili z ormoške knjižnice, bodo gostje Ko Un iz Južne Koreje, Ida Linde iz Švedske ter
tudi manj zahtevnega bralca, ki morda drugače po kakovostni knjigi v času, ko nam služba in družina krojita življenje, ne bi posegel. Knjižničarji smo namreč segli globoko v zakladnico svojega znanja ter na plano prišli z mnogimi predlogi, ki temeljijo tako na našem strokovnem znanju kot tudi dolgoletnih izkušnjah in poznavanju želja domačih bralcev, ter po tem izboru predlogov pripravili knjižno polico, namenjeno poletnemu branju, ki smo jo postavili v prostoru izposoje,« je pojasnila direktorica ormoške knjižnice Milica Šavora in dejala, da so na priporočilni seznam za poletno branje uvrstili splošne romane tako v slovenskem kot tudi tujem jeziku, razne zgodovinske in biografske romane, kriminalke, potopise ter - za nekoliko bolj lirično razpoložene bralce - še poezijo: »Na polici se tako najde poleg naslovov zanimivih novitet, kar nekaj starejših naslovov knjig (tudi kakšen klasik je med njimi), ki se bodo tako ali drugače dotaknili bralcev. Nismo pa pozabili niti na naše mlajše bralce, za katere smo podobno poskrbeli na mladinskem oddelku, kjer lahko slikanice, namenjene poletnemu branju, najdejo prav tako na posebni polici z naslovom 'Priporočamo'.«
Splača se ozreti tudi v dve knjigobežnici, ki stojita pred knjižnico, poudarja direktorica: »V dveh majhnih hiškah namreč domujejo knjige, za katere je marsikomu doma zmanjkalo prostora, zdaj pa so na voljo, da jih bralci ali preberejo ali pa morda obdržijo v trajno last, tudi sami pa lahko tam odložijo kakšno knjigo, za katero želijo, da bi jo posvojil kakšen drug bralec.«
V poletnih mesecih porast obiska in izposoje knjig
Zanimalo nas je še, kakšen obisk sicer beležijo v poletnih mesecih in po čem najraje posežejo njihovi bralci. Kot je povedala Milica Šavora, je v poletnem času opaziti porast obiska knjižnice kakor tudi izposoje samih knjig, predvsem leposlovja. Obiščejo jih tako redni gostje kot tudi obiskovalci, ki si morda med letom ne vzamejo toliko časa za branje ali morajo večjo pozornosti nameniti branju strokovne literature, domačemu branju ali čemurkoli drugemu. Neredko pa se najde tudi kdo, ki knjižnico obišče prvič in se želi vanjo včlaniti. Sicer pa bralci posegajo po raznorazni literaturi, tako nagrajenih knjigah kot tudi tistih nekoliko lahkotnejših. »Slednje nekoliko prevladujejo, kar ni nič čudnega, saj je poletje med drugim namenjeno tudi sanjarjenju. Tako se tudi naši uporabniki in uporabnice z užitkom zatopijo v kakšno zapleteno romanco, rešujejo strašne zločine z detektivi, bežijo pred zlobneži s skrivnimi agenti ali pa celo odpotujejo na drugi konec vesolja v kakšni znanstvenofantastični zgodbi. Našim najmlajšim starši zelo radi izberejo recimo slikanice s počitniško tematiko ter se s svojimi otroki že v domišljiji odpravijo na morje, se pridružijo gusarjem ali zatopijo v zgodbice z morskimi živalmi. Nekoliko starejši otroci in mladostniki pa še najraje posežejo po zabavnih zbirkah, primernih njihovi starosti, ali mladinskih romanih z raznolikimi tematikami,« še sklene direktorica.
Monika Levanič
Tednikova knjigarnica
Virginija VOLK
Vfl íem VI :liW v i«W Natríala íím ^rfdav* i v;! ne liíflfe.
K.OTiíiwje Virginija vítala in mi pcmflgala, í Ata je. Ja it volVovi faji polena, talo
fulfill velikíi príílprn to pptiaiWanje.
Prva slika: stena sobice, v njej kamin, vzidana velika knjižna polica, pred kaminom lončnica, postelja in v njej do črnih špičastih uhljev pokrit zaspanec, ob postelji stolček in na njem skodelica, med mnoštvom knjig je na vsaki polici okrasek, šatulja s peterokrako, uokvirjena por-tretna slika, ki je lahkotno naslonjena na knjižne hrbte, babuška ... Na kaminu je skodelica z lesenimi barvicami, plišasti medo in majhna opica, na zidu pa uokvirjena slika zajca. Tla so iz značilno staromodno položenega parketa. Urejeno, če ne bi pred kaminom ležala razbita budilka, ki je odbila nekaj cvetov lončnici - košček nereda v urejeni sobi.
Druga slika: začudena deklica v rumeni, karirasti oblekici in s pentljo v laseh, deklič lebdi v zraku, kjer je tudi zobna ščetka, lastovka in njena senca ter črnikasta packa, ki se širi z dna ilustracije. In napis: Bila je res nasršena volkulja.
Deklica je renčala. Celo ptička je revskala.
Najin dom se je postavil na glavo. Zgoraj je postalo spodaj. Svetlo je postalo temno. Veselo je postalo turobno.
Trudila sem se, da bi jo spravila v dobro voljo. Prinašala sem ji priboljške. Goltala jih je kot volk. Pa ni pomagalo. Nič je ni razveselilo. Niti muc ne.
Niti moja violina. Niti to, da sem pokala frise najinemu bratu Tobiju.
Pokrila se je čez glavo in bevsknila: »PUSTI ME PRI MIRU!«
Potem ni rekla nič več.
Nikomur.
»Ooohhh!« vzdihnem še sama, spodaj podpisana bralka.
In od danes vsakomur povem o odlični, neprekosljivi lepoti in moči slikanice, ki je te dni izšla pri založbi Zala. Njen izvirni naslov je Virginia Wolf in jo je prvič izdala založba v Torontu (KidsCanPress, Ontario, Kanada). Slikanica, ki jo je prevedla Tina Makhota, je kompleksna likov-no-besedna tekstura, ki izraža najgloblja območja človeške duše in sozvočja med ljudmi, pa naj so to otroci ali odrasli.
Slikanica riše in ubeseduje počutje, misli in dejanja depresivne osebe in osebe, ki želi depresijo pregnati, oziroma pomagati k boljšemu počutju. Tako pravi Virginijina sestra:
Narisala sem vrt. Naslikala sem drevesa in bonbonaste cvetove, zelene poganjke in pisane kolačke. Narisala sem šelesteče listje in zrelo sadje. Tako sem počasi ustvarjala Rožni park, popolni kraj. Bilje tako cvetoč kot njegovo ime.
Virginija se je zbudila. Najprej je kot volk tulila v luno in sploh ni opazila, kaj počnem.
Slikanico o dveh sestrah sta ustvarili KyoMaclear (1970) in Isabelle Arsenaut (1978), deloma navdihnjeni z zgodbo slavne angleške pisateljice Virginie Wolf in njene starejše sestre, slikarke Vanesse Bell.
Slikanica odlično pripoveduje o likovni terapiji in osvetljuje dvojnost in sobivanje čustvenih nasprotij. Njena brezčasnost in lepota pa bosta navdušili ljubitelje lepote vseh starosti.
Liljana Klemenčič
Foto: arhiv
Motokros
Reportaža s Češkega Loketa
Strani 12 in 13 Plavanje
Sara Lampret na državnem v Kranju
Stran 13
Nogomet
Zavrčani remizirali z Muro
Stran 14
Nogomet
Želje, kje kotirati v novi sezoni
Stran 14
1*

Atletika
Prstec prišprintal do šestdesetice
Stran 15
Boks
Devet sparing dvobojev na Ptuju
Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu!
RADIOPTUJ
tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. slovenska nogometna liga
V tretje gre rado
Dve tekmi v gosteh, dva poraza. Takšen je začetni izkupiček nogometašev Aluminija v uvodu prvenstva v PLTS, kaj lahko pa bi bilo drugače. Ki-dričani namreč v uvodu na nobeni tekmi niso bili nadi-grani. Nasprotno, priigrali so si številne priložnosti, ki pa so na žalost ostale neizkoriščene, nasprotniki, ki premorejo več
izkušenj pa so to seveda izkoristili. Fantom je težko očitati karkoli, saj so dali vse od sebe, tudi z malce več športe sreče pa bi lahko bil začetek prvenstva za rdeče povsem drugačen. Kakorkoli že, pred Ki-dričani je v nedeljo nov izziv imenovan Celje, prvo tekmo v tej sezoni pa bodo odigrali pred svojo publiko.
Igralci Aluminija si kljub vročemu vremenu in času dopustov želijo dobrega obiska in glasnega navijanja, saj bi bilo v tem primeru nedvomno lažje priti do prvih točk letos. Nasproti jim bo namreč stala kvalitetna ekipa Celja, ki ima zaenkrat polovični izkupiček, v uvodu je po odlični predstavi nesrečno klonila v
Stožicah, na drugi tekmi pa doma slavila proti Gorici. Celjani so dobro vodeni, Robert Pevnik pa je ekipo še nekoliko okrepil, tako da se pričakuje trdo prvenstveno srečanje in neizprosen boj za vsako žogo. Celjani bodo po vsej verjetnosti že lahko računali na zadnji okrepitvi Aneja Lo-vrečiča in Elvedina Džinica,
kar pa rdečih ne zanima preveč. Zanima jih le čim boljša predstava, ob tem pa bodo v prvi vrsti nedvomno želeli popraviti realizacijo. Če jim bo to uspelo, potem se lahko nadejajo pozitivnega izida, ki bi bil izjemno pomemben, sploh če vemo da bo Aluminij v 4. krogu gostoval proti zelo verjetnemu tekmecu v boju za obstanek, ekipi Radomelj. Sicer pa sta se Aluminij in Celje v PLTS doslej srečali štirikrat, to je bilo v sezoni 2012/2013 in sicer so trikrat slavili rumeno-modri, enkrat pa gledalci niso videli golov.
Pred nedeljsko tekmo, ki se bo pričela ob 18.15 z gosti iz knežjega mesta Bojan Špeho-nja, trener Aluminija razmišlja takole: »Težko je reči, kaj narediti. Definitivno imamo teža-
ve v zaključku akcij. Igramo tekme, imamo priložnost za kar smo kaznovani, za kar smo na koncu kaznovani. Upam da bomo bolj zbrani, da bomo tudi dosegli gol, seveda bi bilo precej lažje, če bi mi po-vedli. Nedvomno bomo skušali popraviti realizacijo, kajti iz takih priložnosti, ki smo si jih v zadnjih tekmah ustvarili mi, enostavno moraš dati gol. Dali bomo vse od sebe, fantje se bodo sigurno borili, nedvomno pa spredaj rabimo še določeno kvaliteto, saj se nam to pozna.« S svojim trenerjem se strinja tudi Matic Vrbanec.
Iz NK Aluminj so nam tik pred izdajo sporočili, da se jim je iz Zavrča pridružil Francesco Tahiraj, ki bo zaigral za člansko ekipo.
tp
Športni napovednik
Nogomet • 1. SNL
PARI 3. KROGA - SOBOTA ob 20.15: Rudar - Koper, Gorica - Kalcer Radomlje; NEDELJA ob 18.15: Aluminij - Celje; NEDELJA ob 20.15: Domžale - Maribor; PONEDELJEK ob 20.15: Olimpija - Krško
DB
Pred domačo publiko se bodo na nedeljski tekmi Kidričani pomerili s Celjem. Po dveh porazih je morda to priložnost za prve točke.
Rokomet • Bratovska zamenjava v Pomurju
V Murski Soboti je kot trener Rokometnega kluba Pomur-je v zadnjem obdobju deloval Neno Potočnjak. Pred kratkim je prišlo do spremembe na trenerski klopi, na kateri bo prihodnje leto sedel njegov brat Alan Potočnjak. Ta bo treniral člansko ekipo in bo pomagal tudi pri mlajših selekcijah. Ljubitelji rokometa na našem območju dobro poznajo Alana Potočnjaka, saj je bil v aktivni karieri odličen igralec in j_e na zadnje deloval kot pomočnik glavnega trenerja Uroša Šerbca v Rokometnem klubu Drava. Po odhodu iz Ptuja je prišlo pred kratkim v Murski Soboti do bratske zamenjave na trenerski klopi, na kateri želimo Alanu Potočnjaku veliko športnih uspehov.
DB
Nogomet • Prijateljska tekma
Dobra predstava Drave v Avstriji
SV Strass - Drava Ptuj 1:4 (1:2)
STRELCI: 1:0 Kurnik, 1:1 Hri-bernik, 1:2 Kajtazi N., 1:3 Čeh N., 1:4 Čeh N.
DRAVA PTUJ: Trajkovski, Ko-lar, Romih A., Močič, Kurež, Lo-venjak, Romih R., Hribernik, Re-šek, Bašic. Kajtazi N.; igrali so še: Musič, Kukovec, Hliš, Golob, Furjan, Sitar, Kajtazi I., Čeh N.; trener: Simon Sešlar.
V pripravljalnih obdobjih pred in med sezono se v zadnjih letih redno srečujeta
Strass in Drava, saj je osrednja vez med avstrijskim petoligašem in slovenskim drugoligašem bivši kapetan ptujske prvoligaške ekipe in sedanji igralec ter trener Strassa Mitja Emeršič.
Ekipa Emeršiča se je predstavila kot čvrst nasprotnik, ki zna igrati in ekipi sta bili precej enakovredni v igri v prvem polčasu. Na splošno je bil trener Drave Simon Sešlar zadovoljen s predstavo svoje ekipe, ki je po slabi igri proti Odrancem tokrat v popolni zasedbi pokazala veliko boljši obraz. Igrala je
ponovno zelo agresivno po celotnem igrišču in večina igralcev je pokazala dobro fizično pripravljenost. V prvem polčasu sta imeli obe ekipi kar nekaj priložnosti in nevarnih zaključnih strelov, povedli pa so nogometaši Strassa, saj je akcijo uspešno zaključil Kurnik. Drava je nato po odvzeti žogi hitro izenačila preko Hriberni-ka, medtem ko je na odmor odšla s prednostjo z 2:1, saj je Sitar natančno podal do Naserja Kajtazija, ki je dosegel drugi zadetek. Po precej kontroliranem prvem delu
je Drava malo pospešila ritem v nadaljevanju, ko je vstopil tudi Nastja Čeh. Ta je po podaji s strani in natančnem strelu dosegel še dva zadetka za Ptujčane, ki so po dobri predstavi slavili s 4:1 proti zelo solidnemu nasprotniku Strassu. Po preizkušnji v Avstriji čaka pred začetkom prvenstva v 2. slovenski nogometni ligi prihodnji vikend Dravo le še en test ali generalka, saj bodo v soboto na Mestnem stadionu na Ptuju igrali tekmo z ekipo Maribora B.
David Breznik
Foto: Günter Garber
Ptujčani so pokazali odlično pripravljenost.
12 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 29. julija 2016
Motokros • Slovensko-češki oziroma rumeno-rdeči Loket
Čeprav Tim Gajser ni zmagal, je na Češkem
slovenske zastave, slišala se je slovenska pesem, pa tudi zvoki pločevink tako slovenskega kot češkega piva - treba je okusiti lokalno kulinariko. V soboto smo se navijači tudi
prvič množičneje zbrali, in sicer na kvalifikacijski tekmi, pogledali, koliko nas je, in se dogovorili, da se vidimo na dirki, bojda ob tribunah ob sedmi uri zjutraj. No, iz sed-
Na odru za zmagovalce je trenutno najboljši motokro-sist na svetu Tim Gajser le skomignil proti navijačem, ko je stopil na drugo stopničko in ne na prvo, ki se mu je izmuznila po padcu (no, da je skomignil, sem videla na posnetku dirke po TV, ker v Loketu si v drugi vrsti gledal le v rdeče-rumeni dim bakel). A če je bil naš motokrosist razočaran nad uvrstitvijo, slabe volje med navijači našega šampiona, ki je na Češkem
stopil že na 13. stopničko v tej sezoni, ni bilo.
»Zakaj bi bili razočarani, pokazal je vse svoje zmožnosti, ena napaka, zaradi katere se je uvrstil na drugo mesto, res ne spremeni veselja,« je pokomentiral Matej Munda, navijač Tima Gajserja iz Lan-cove vasi.
V rumeno-rdeče barve odeta vojska navijačev se je začela na češkem zbirati v petek, v soboto so že v kampu pred dirkališčem najvišje valovile
Dež ni zmotil navijačev in dobrega vzdušja.
Rdeče-rumeni dim bakel se je videl daleč naokoli.
Olimpijske igre
Slovenska odprava si želi kakšne medalje
Olimpijske igre so za večino športnikov največji izziv in v Riu De Janeiru bo na 31. poletnih igrah Slovenijo zastopalo devetinpetdeset športnikov. Na odprtju bo s slovensko zastavo v rokah ponosno stopal jadralec Vasilij Žbogar, ki je eden resnejših kandidatov za medaljo. Za jadralcem bo stopalo šestintrideset športnikov in triindvajset športnic, med-
tem ko bo celotna slovenska odprava v Braziliji štela 131 članov. Športniki bodo tekmovali v štirinajstih športih in njihova želja je osvojitev kakšne medalje. Na poletnih olimpijskih igrah je Slovenija do sedaj od osamosvojitve naprej osvojila pet zlatih, sedem srebrnih in devet bronastih medalj. Gre za naše junake, ki so se zapisali ne glede na
barvo medalje z zlatimi črkami v zgodovino slovenskega športa. Tega je skozi zgodovino olimpizma od leta 1912, ko je kot prvi Slovenec tekmoval Rudolf Cvetko, do danes v različnih državah predstavljalo 385 slovenskih tekmovalcev in med njimi tudi štirje, ki so rojeni Ptujčani ali so v tistem obdobju nastopali za ptujski športni klub. Ti naši olimpi-joniki so Mirko Vindiš, ki je tekmoval v maratonu, Filip Leščak je tekmoval v judu,
rokometaš Renato Vugrinec in skakalka v daljino Nina Kolarič. Slednja je kot zadnja izmed četverice nastopila na igrah v Pekingu leta 2008, ko je osvojila 26. mesto. Od takrat do danes je Ptuj imel nekaj kandidatov, a po igrah v Londonu žal tudi v Riu ne bomo imeli svojega tekmovalca. Morda bo bolje čez štiri leta, ko bodo igre v Tokiu in trenutni pogled na ptujski šport prinaša nekaj resnih kandidatov, med katerimi so
na primer Veronika Domjan, Maja Bedrač, Tilen Vidovič, Denis Lazar, Blaž Rola ... A do takrat bo potrebno še veliko treningov, da bodo prišli do norm, ki so letos prinesle vozovnico za Rio devetinpetde-setim slovenskim športnikom. Nekateri izmed njih si želijo doseči najboljši rezultat, spet drugi pa imajo še višje postavljene cilje, ki se gibajo tudi v polje osvojitve medalj. Med slovenskimi športniki so vsaj na papirju najtesnejši kandidati za medaljo judoistka Tina Trstenjak, jadralec Vasilij Žbogar in kajakaš na divjih vodah Peter Kauzer. To so trije mogoče najbolj izpostavljeni
kandidati in med našimi športniki je še nekaj takšnih, ki bi lahko tudi zelo pozitivno presenetili in bi osvojili kakšno medaljo. Potencial za mesta pri vrhu imajo nedvomno tudi rokometaši, ki so naš edini predstavnik v kolektivnih športih. In prav s kolektivnim športom z nogometom se bodo igre začele 3. avgusta, medtem ko bodo uradno trajale od 5. do 21. avgusta. V tem času bomo vsi skupaj držali pesti za čim boljše rezultate naših tekmovalcev in bomo tudi uživali ob najrazličnejših predstavah najboljših športnikov na svetu.
David Breznik
atletika: Luka Janežič, Žan Rudolf, Robert Renner, Anton Kosmač, Maja Mihalinec, Sabina Veit, Daneja Grando-vec, Maruša Černjul, Tina Šutej, Martina Ratej športna gimnastika: Teja Belak jadranje: Vasilij Žbogar, Tina Mrak, Veronika Macarol judo: Tina Trstenjak, Anamari Velenšek, Rok Drakšič, Mihael Žgank, Adrian Gomboc
kajak na divjih vodah: Benjamin Savšek, Luka Božič, Sašo Taljat, Urša Kragelj, Peter Kauzer kajak na mirnih vodah: Špela Ponomarenko Janic cestno kolesarstvo: Matej Mohorič, Jan Polanc, Simon Špilak, Primož Roglič, Polona Batagelj gorsko kolesarstvo: Tanja Žakelj namizni tenis: Bojan Tokic
plavanje: Anja Klinar, Tjaša Oder, Damir Dugonjic, Anže Tavčar, Janja Šegel, Tjaša Vozel, Martin Bau, Robert Žbogar, Janja Šegel, Tjaša Pintar daljinsko plavanje: Špela Perše rokomet: Matevž Skok, Blaž Blagotinšek, Nik Heni-gman, Vid Kavtičnik, Blaž Janc, Jure Dolenec, Gorazd Škof, Darko Cingesar, Vid Poteko, David Miklavčič, Matej Gaber, Uroš Zorman, Marko Bezjak, Simon Razgor, Miha Zarabec, Dean Bombač, Urban Lesjak strelstvo: Boštjan Maček, Živa Dvoršak triatlon: Mateja Šimic
		nH		*	7]			
H 5KB			cza	sij'				
	ter	1 ?Í2 1 *|0			_J	8	*	
_
Foto: MV
Foto: MV
petek • 29. julija 2016
Šport
Štajerski	13
odmevala Zdravljica
Prevoz najboljših s podelitve, Gajser na desni
Plavanje • Državno prvenstvo
Lampretova dobro plavala v Kranju
Plavalni klub Triglav in Plavalna zveza Slovenije sta od petka do nedelje v Kranju izvedla državno prvenstvo za dečke in deklice v dolgih 50-metrskih bazenih. Da se mladi v Sloveniji radi ukvar-
jajo s plavanjem, kaže tudi statistični podatek, saj je na prvenstvu tekmovalo 199 plavalcev in plavalk iz osemindvajsetih slovenskih klubov. Iz Plavalnega kluba Terme Ptuj je bila na startni listi
me jutranje nedeljske ure ni bilo nič, saj je bil v soboto na dirkališču še ognjemet in glasbena prireditev, ki je seveda večina ni mogla ali smela izpustiti, zato je kisla juha v bližnjem mestu Karlovy vary dišala ob štirih zjutraj in mirila godrnjave želodce. Smo pa začeli kapljati na prizorišče okoli devete ure, »samo« pet ur pred prvo dirko.
In kmalu je bilo slišati in videti, kdo ima največ podpore na Češkem. »Obvezna oprema navijačev je majica, navijači iz Lancove vasi imamo še svojo zastavo, in seveda navdušenje nad motokrosom,«
je dodal Munda. Ob majicah, ki so res zelo razpoznavne, smo bili opremljeni še z zastavami, nekateri pa so s sabo prinesli še oglušujoče troblje in motorke, ki so pomagale utrujenim glasilkam. V barvah našega motokrosista pa so gorele tudi bakle, in da dima bakel res ne bi nihče spregledal, sta se dva navijača povzpela celo na drog.
Vzdušje torej nepozabno, zadrževanje sape, ko truma motokrosistov zapelje v prvi ovinek, boleče, hrup, vonj po bencinu in koščki zemlje, ki frčijo izpod koles... Ne, tega, ne doživiš pred televizijo.
»Vsaka stvar je lepša v živo in šteje ta občutek, ko si na tekmi, ko si tako blizu dogajanja,« je razloge, zakaj ne uživati na domačem kavču in videti celotno dirko (zaradi lege dirkališča smo lahko videli le del proge), temveč prevoziti več kot 600 km, stati na dežju in soncu, naštel Primož Flos, prav tako navijač iz Lancove vasi.
In čeprav je v zadnjih minutah tekme na spolzki progi Tim izgubil zmago na Češkem, nihče izmed navijačev ni pomišljal, da ne bi čakal ob robu ograje, da mimo odpelje zadnji motokrosist, da se lahko požene na štartno ravnino na podelitev. Tek -šprint do ograje, glasno vzkli-kanje imena neverjetnega Tima Gajserja, prižig še preostalih bakel, petje Zdravljice, visoko dvignjene zastave in ponosno zravnana ramena. Hvala, Tim. Bilo je naporno, a nepozabno.
Mojca Vtič
FESTIVALSKO POLETJE Z DOLGOLETNO TRADICIJO
O.F.A.K. 2016
Promocijsko sporočilo
Trener Igor Sternad in plavalka Sara Lampret
Sara Lampret, ki se je s svojim klubskim trenerjem Igorjem Sternadom načrtno pripravljala za svoj najpomembnejši nastop v tem delu sezone. Kljub določenim težavam sta s trenerjem dobro tem-pirala formo in sta dosegla maksimalno pripravljenost za tekmovanje na prostem v Kranju.
Lampretova je namreč plavala v šestih različnih disciplinah in je v petih popravila osebne rekorde. To ji je uspelo na 50 m delfin s časom 37.70, na 50 metrov prsno je plavala 43-73, na 100 metrov prsno 1.38.50, na 50 metrov hrbtno 39.95 in na 200 metrov hrbtno 3-02.09. Ti odplavam rezultati so ji v kategoriji mlaj šili letnikov oziroma njenih letnikov 2005 prinesli četrto, peto, dve šesti, sedmo in osmo mesto. Najboljšo uvrstitev je dosegla v disciplini 50 metrov delfin, kjer je bila četrta. Sara Lampret je letos pokazala velik napredek in je zelo napredovala v vseh tehnikah plavanja. Po uspešnem nastopu na državnem prvenstvu za dečke in deklice v Kranju za plavalko sledi sedaj mesec dni počitka, potem pa priprave na zimsko sezono.
David Breznik
Še sami težko verjamemo, da je minilo že osem let, odkar se je v glavah ormoških študentov rodila ideja o poletnem festivalu, ki bi združeval kulturne, športne in zabavne dogodke in po katerem bi udeleženci festivala rekli: »O FAK, kako dobro poletje!« V tem času se je v Klubu ormoških študentov menjalo veliko vodstev, odbornikov, članov ter drugih sodelavcev, in vsak od njih je prispeval delček svoje domišljije, idej, truda, časa in energije za to, da je lahko klub nemoteno uspešno deloval in izpolnjeval svoje poslanstvo. O.F.A.K. - Ormoški Festival Aktivnih Klubov - se je z leti razvil iz nekaj dnevnega dogajanja v štirinajstdnevni visokokakovostni festival in tako postal največji letni projekt kluba. Danes lahko brez obotavljanja rečemo, da festival pozna vsak Or-možan in ga, še bolje, nestrpno pričakuje! Vsako leto postavimo nekoliko višje standarde organizacije in implementacije festivala. Hkrati ga poskušamo približati čim bolj raznoliki publiki in med svoje obiskovalce privabiti tudi tiste, ki za festival še niso slišali. Seveda ob tem nočemo izgubljati kakovosti, saj bi tako »zamajali« bistvo tega projekta, to je ustvariti pester nabor kakovostnih, alternativnih prireditev najrazličnejših vrst in okusov, zaokroženih v celoto sproščujočega poletnega festivala.
O.F.A.K. 2016 bo letos potekal od 1. do 13. avgusta. V trinajstih dneh se bo med zidovi malega in velikega grajskega dvorišča, ormoškega mestnega parka in Mestne grabe zvrstilo veliko različnih dogodkov, tako kulturnih in izobraževalnih kot tudi športnih in zabavnih. Ohranjamo tradicijo vedno bolj obiskane OFAKafane ter številne tematske večere na malem grajskem dvorišču, ki smo jim že lani dodali nekaj več izobraževalne vsebine. Seveda ne bo manjkalo zabavnih in športnih - zdaj že tradicionalnih - dogodkov, kot so poolparty, beachvolley in streetball. O.F.A.K. bosta letos svečano odprla Severa Gjurin
in Dejan Lapanja, uspešna slovenska glasbenika, ki se poznata še iz časov pred nastankom zasedbe Olivija, njuni glasbeni poti pa se od takrat do danes neprestano srečujeta in prepletata. Vsem ljubiteljem bluesa, swinga, jazza in rock'n'rolla priporočamo nastop glasbene skupine Jeannete, kjer boste ob dobri glasbi lahko uživali tudi v po-kušanju različnih alternativnih piv. V rubriki »Kino pod zvezdami« smo vam tokrat pripravili filmsko pesem o mami in hčeri - slovenski celovečerec »Mama«, po nekajletnem odmoru pa v program vračamo potopisno predavanje, tokrat v izvedbi avtorice Mojce Šalamun, Potovanje po Filipinih. Se še spomnite lanske nore noči salse? Letos se bomo preizkusili še v sambi. Nas že srbijo pete! Spet pripravljamo tri velike koncerte, ki bodo poskrbeli za vse glasbene okuse. Glavna atrakcija letošnjega koncertnega dogajanja bo sigurno HIP-HOP koncert, ki se po dveh dolgih letih vrača na grajski oder. In zagotavljamo vam, da bo vrnitev te odbite glasbene zvrsti v festivalski program precej dramatična! Nastopili bodo Trnowski Prešeren, Klemen Klemen, mlad slovenski produ-cent Emiljo A. C., ki ga je pod svoje okrilje vzel dobro poznani Gramatik, ter ormoški predstavniki hiphoperskegagobcanja, ekipa Krdelo. O.F.A.K.-a seveda ni brez Skarambola in spekta-kularnega MyHouseMyCastle. Tokrat bomo skakali na Mariborčane Skeebeep, Celjane Carpe diem in Baske iz Bilbaa Itziarren Semeak. Vsi ljubitelji elektronske glasbe bodo na svoj račun prišli z nastopom trenutno najudarnejšega dueta v Sloveniji - Vanillaz, ki jima bodo družbo delali še Timo G, Cath!NESS in The Lickerz. Vsako leto se trudimo biti boljši, kakovostnejši, atraktivnejši! Naše dobro delo potrjuje vedno večje število obiskovalcev, saj se festivala vsako leto udeleži več tisoč ljudi iz ne samo okoliških krajev, temveč iz vse Slovenije ter tudi sosednjih držav.
O.F.A.K. 2016, se vidimo kmalu!
Foto: MV
14 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 29. julija 2016
Nogomet • Prijateljska tekma
Remi z Muro, kader zelo osiromašen
Mura - Zavre 2:2 (0:0)
STRELCA ZA MURO: Kolar, Slana; STRELCA ZA ZAVRČ:
Monjac in Zorko
MURA: Zver, Lukač, Kisilak, Celeč, Pucko, Legen, Tomažič Šeruga, Maroša, Kolar, Vaš in Binfor. Igrali so še: Kalamar, Atanasov, Suša, Karaš, Slana in Kuzma. Trener: Franc Fridl
ZAVRČ: Kovačič, Puškadi-ja, N. Prahič, Lonzarič, Kranc, Kukec, L. Prahič, Potočnik, Monjac, Marcijuš, Zorko. Igrali so še: Domjan, Starčič, in Pani-kvar. Trener: Željko Orehovec
Do pričetka prvenstva je vse manj časa, namesto vse več oz. »kompletiranja« zasedbe, pa ima završki strateg Željko Orehovec iz dneva v dan na voljo vse manj igralcev. Tokrat so se v sredo Zavrčani v Murski Soboti pomerili z domačo Muro, za goste pa je nastopilo zgolj 14 igralcev. Poleg tega se je že v 15. minuti težje poškodoval prvi vratar Kovačič, ki se mu je primerila poškodba rame, obenem pa je na dan tekme zjutraj klub samovoljno zapustil še Ptiček. Po tekmi je moral v bolnišnico tudi Puška-dija, kar pomeni, da bo tudi ta igralec nekaj časa odsoten z igrišča. Že prej so iz kluba odšli nosilci Kokorovič, Ba-trovič, Golubar in Rogač, le za lanska nosilca Matjašiča
Foto: Črtomir Goznik
Vratar Kovačič (na fotografiji) se je na prijateljski tekmi poškodoval, po tekmi je moral v bolnišnico tudi Puškadija, trenerju Ore-hovcu ostaja vse manj igralcev.
in Cveka obstaja vsaj nekaj malega upanja da ostaneta v Zavrču vsaj na začetku prvenstva, ki se prične že naslednji konec tedna.
Tako so beli ostali pri pravem »otroškem vrtcu«, kjer je poškodovan tudi Župa-nič, nekoliko izkušenejši so le Lonzarič, Marcijuš, Zorko in Kovačič, ki pa se je kot že rečeno težje poškodoval. Na Fazaneriji se je v gostujočem dresu predstavil povratnik Monjac in tudi zadel, mlade-
mu moštvu bi seveda prišel še kako prav, toda v tem trenutku še ni jasno ali bo ostal v Zavrču. V vsakem primeru v klubu stremijo, da bi pripeljali še vsaj tri ali štiri okrepitve, kajti številčno je moštvo izjemno podhranjeno, obenem pa bodo mladi igralci v novi sezoni nosili precejšnje breme, saj bo večina fantov nastopala tako za člansko ekipo kot mladino. Kljub vsem težavam Željko Orehovec ne stoka, temveč je ponosen na mlade fante, ki so se na dose-
danjih prijateljskih tekmah pokazali v odlični luči, saj so tekme odigrali s polno tempa in kvalitete. Kot nam je zaupal prvi trener, se Zavrč v 2. ligi prav gotovo ne bo bal nobenega tekmeca, še posebej če bo v klub prišla še kakšna tako želena okrepitev.
Sicer pa je bila sredina tekma s spečim velikanom slovenskega nogometa Muro, ki se po ponovnem kolapsu počasi le pobira (poganja jo namreč ruski kapital op.a.), ob tem pa jo s klopi vodi nekdanji igralec Zavrča in strateg Drave Franc Fridl, za njo pa nastopata tudi nekdanji Zavrčan in »dravaš« Šalamun ter »dravaš« Tomažič Šeruga, zelo dinamična. V prvem polčasu sta si obe ekipi priigrali dve, tri lepe priložnosti, toda zadetkov ni bilo. V nadaljevanju je bil domači tretjeligaš podjetnejši, povedel že z 2:0, gostje, ki so bili v drugem polčasu še kako nevarni iz protinapadov, pa so se vrnili z zadetkoma Monjaca in Zor-ka v zadnjih desetih minutah za končnih 2:2.
Zavrč bo generalko pred prvenstvom naslednji vikend opravil to soboto, ko se bo na »triangolu« turnirju v Čakov-cu pomerili z madžarskim tretjeligašem Hevizem in domačim Medimurjem. Vse tekme bodo trajale zgolj polčas.
tp
Športni napovednik
Mali nogomet
Športno društvo Žetale v nedeljo s pričetkom ob 10.00 na igrišču Osnovne šole Žetale organizira dnevni tradicionalni turnir v malem nogometu 33. Srečkov memorial. Igralo se bo po pravilih FIFA (4+1). Informacije - GSM: 041-378- 347 (Andro), GSM: 031-771- 229 (Gregor).
David Breznik
Planinski kotiček
Pohod na najvišje ležeč kraj v Mestni občini Ptuj
PD Ptuj organizira pohod za vse občane Mestne občine Ptuj, v soboto, 6. avgusta 2016 ob 9. uri. Pohod bomo pričeli na Mestnem trgu in nadaljevali do sedeža Biotehnične srednje šole Ptuj, kjer se nam bodo pridružili pohodniki na postavitev klopotca. Nadaljevali bomo po Volkmerjevi cesti v Mestni Vrh do Knezovega ribnika. Po označeni gozdni učni poti bomo prispeli na Gomilo med vinogradi v Mestnem Vrhu. Po gozdu se bomo spustili v Lisičnik v Mestnem Vrhu nato pa povzpeli v Grajenščak do posestva Biotehnične srednje šole Ptuj, kjer bomo sodelovali na otvoritvi prireditve ob postavitvi klopotca. Od tod bomo nekaj časa hodili po gozdnih poteh nato pa po cesti do kapele v Grajenščaku. Po gozdni cesti bomo prispeli na koto 417m, kjer je vodohran Komunalnega podjetja Ptuj. Pri povratku se bomo spustili do kapele v Grajenščaku, od tod pa nazaj na Ptuj ali pa nazaj na prireditev ob postavitvi klopotca v Grajenščaku in na vinogradniške igre.
Za pohod so potrebni lahki pohodniški čevlji ali močnejši športni copati, obleka primerna vremenu in zaščita proti dežju v primeru slabega vremena (lahko tudi dežnik).
Pohod bo vodil Janez Vertič s pomočniki vodniki PD Ptuj, predhodne prijave niso potrebne, razen večjih skupin.
v _ Štajerski ,	P	ED		NI	K
www.tednik.si					
ï"3stajerskitednik			Stajerskitednik		
Nogomet • Superliga MNZ Ptuj
Zelje, kje kotirati v novi sezoni
Gerečja vas meri na sam vrh
Tudi nogometaši Gerečje vasi, ki so lani v Superligi osvojili 2. mesto, že nekaj časa pospešeno vadijo in se pripravljajo na novo sezono. Treningi v domačem okolju potekajo že od ponedeljka, 18. julija, v letošnji želijo še nadgraditi lani začeto, predvsem od trenutka, ko je v klub prišel zdajšnji trener Damjan Bezjak. Le-ta je poskrbel za red in disciplino, nivo treningov dvignil na višji nivo, temu primerni pa so bili tudi rezultati, saj so bili vijoličasti vse do zadnjega v boju za naslov prvaka. Le-ta je velika želja v letošnji sezoni, saj v klubu naslednje leto praznujejo častitljivih 50 let delovanja, zato bi bila uvrstitev v 3. SNL-sever prava nagrada za vse, ki delujejo v tem kolektivu.
Moštvo je spet doživelo nekaj kadrovskih rošad, iz kluba so odšli Klemen Lah, ki je okrepil Veržej, Žan Zamuda, ki se je vrnil v ptujsko Dravo, od vijoličastega dresa pa sta se poslovila tudi brata Šešo, Nino in Alen. Da bi zakrpali luknje, ki so nastale zaradi odhodov, so v klubu poskrbeli tudi za okrepitve. Iz Bukovcev je prišel Miha Leben, iz Majšperka Martin Avguštin, iz Lenarta Boštjan Nežmah
in iz Avstrije Matic Marinič.
Gerečji vasi sta se priključila tudi dva mlada igralca, ki sta zaključili z mladinskim stažem v ekipi Golgeter Hajdina. To sta domačina Žan Vratič in Marcel Kaisersberger. Vse to govori, da bodo v klubu moštvo postopoma pričeli pomlajevati, kljub temu pa se pričakuje še ena odmevna okrepitev. V moštvu za enkrat ni večjih težav s poškodbami, pojavlja se le nekaj manjših težav kar pa je za trenutni del priprav povsem razumljivo in jih sproti skušajo odpravljati. Treningi potekajo 4-krat tedensko, odigranih pa bo pet prijateljskih tekem. Prva bo nas sporedu ta konec tedna, ko se bodo vijoličasti pomerili s Pohorjem. Sledijo še Ljutomer, Videm, Odranci in Gorišnica.
Sicer pa so želje in cilji Gerečje vasi v novi sezoni povezani z najvišjimi mesti. V klubu ne skrivajo da jih zanima naslov prvaka in s tem napredovanje med tretjeliga-še. Porok za to pa je trdo in kvalitetno delo na treningih, ki bi že sedaj zelo kvalitetno moštvo še dodatno dvignilo. Že nekajkrat v zadnjih letih so bili vijoličasti »superligaši« povsem blizu uvrstitve v 3. ligo, toda vedno je nekaj malega zmanjkalo, zato so vsi v klubu prepričani da je sedaj
napočil pravi trenutek, da bo praznovanje 50-letnice kluba naslednje leto še slajše.
Ostati stabilen superligaš
Že nekaj časa pridno vadijo tudi nogometaši Stojncev, stalnica Supelige, ki je v zadnjih letih vseskozi pri vrhu razpredelnice, pred tem pa so rumeno-črni kar 12 let uspe-
šno nastopali v 3. ligi. Matjaž Korez, nekdanji odlični ve-zist, ki je največji pečat kot igralec pustil prav v Stojncih in tudi ptujski Dravi, je sicer prvi zbor igralcev zaukazal v ponedeljek 18. julija. Fantje bodo seveda celotne priprave opravili v domačem okolju, saj premorejo izjemne pogoje, ki jim jih lahko zavida tudi marsikateri prvoligaš.
Fantje izpod Borla tako trenirajo trikrat tedensko, odigrali pa so že tudi prvo prijateljsko tekmo in sicer z Markovci. Do pričetka priprav bodo rumeno-črni odigrali še vsaj štiri srečanja,
med drugim tudi proti Ljutomeru in Ormožu. V moštvu je zaenkrat prišlo do dveh sprememb. Odhodov ni bilo, nova igralca pa sta Blaž Mu-lej, ki je prišel iz Gorišnice, ter povratnik Matej Lenart, ki je pred leti že uspešno nastopal za rumeno-črne, nazadnje je bil v Avstriji, sedaj pa se je vrnil v staro jato. V igri za prihod v klub, ki do-muje ob reki Dravi sta še dva igralca, toda njuni identiteti zaenkrat še nista znani. Sicer pa si v klubu želijo, da bi predvsem mlajši igralci pokazali nekoliko več resnosti in odgovornosti, kajti zave-
Foto: Črtomir Goznik
Kaj so jim prinesli treningi in koliko novega znanja imajo, bodo nogometaši Superlige lahko pokazali čez mesec dni. Stojnci in Gerečja vas (na fotografiji) se bodo pomerili v drugem krogu, ki bo predvidoma v začetku septembra.
dati se morajo, da trenirajo v odlično organizirani sredini, ki povrh vsega premore še izjemne pogoje, res pa je da ima po drugi strani današnja mladina več drugih prioritet kot je žogobrc, s to težavo pa se srečujejo tudi v drugih nogometnih okoljih. Stojnci se sicer zavedajo da je temelj do uspehov strokovno delo z mladimi in v tej smeri želijo tudi nadaljevati. Sicer pa velja omeniti še, da v klubu še naprej urejajo že tako izvrsten Športni park, v zadnjem obdobju so bila namreč v slačil-nicah in klubskih prostorih zamenjana okna in vrata, kar bo dalo stavbi ob igrišču nov sijaj. Tudi sicer veliko časa namenjajo svojim igriščem, kjer je bilo tudi letos odigranih kar nekaj mednarodnih prijateljskih tekem.
Cilj Stojncev v novi sezoni je ostati v zgornji polovici na prvenstveni lestvici Superlige, obenem pa želijo potrditi status uspešnega in stabilnega superligaša, kar je potrdil tudi neumorni Andrej Lešnik, dolgoletni športni direktor kluba izpod Borla: »Priprave na novo sezono potekajo brez težav in verjamem,da bomo uspešni tudi v sezoni 2016/2017. Seveda si želimo ostati v stiku za najboljšimi, v veliko pomoč pri tem pa nam bodo odlični pogoji, na katere smo zelo ponosni, poleg tega pa se v klubu trudimo, da bi jih še izboljšali in nadgradili.«
tp
petek • 29. julija 2016
Šport
Štajerski	15
NEZNANO O ZNANIH
BOŠTJAN GOLICIC: »Najraje se kratkočasim s prijatelji ob kavi«
Atletika • Jubilej Mikija Prstca
Boštjan Goličič
Boštjan Goličič je odličen slovenski hokejist, ki se je rodil 12. junija 1989 v Kranju. Za slovensko člansko reprezentanco je nastopil na šestih svetovnih prvenstvih, od tega treh v elitni diviziji. Sodeloval pa je tudi pri prvem nastopu slovenske reprezentance na olimpijskem hokejskem turnirju leta 2014 v Sočiju. Od sezone 2012/13 si trd hokejski kruh služi v francoski ligi, kjer je zadnja leta član kluba Gap HC.
1.	PRVE TRI ASOCIACIJE OB OMEMBI PTUJA?
Grad Ptuj, Terme Ptuj in kurentovanje.
2.	KAJ VAS PRI LJUDEH NAJBOLJ PRIVLAČI OZ. PRITEGNE?
Najbolj me privlači pozitivna energija, ki jo ljudje oddajajo.
3.	KATERE OSEBNOSTNE LASTNOSTI PRI SEBI NAJBOLJ CENITE?
Najbolj cenim vztrajnost, odgovornost in odprtost za nove ideje.
4.	KAJ NAJRAJE POČNETE V PROSTEM ČASU?
Najraje se družim s prijatelji ob kavi, gledam filme in berem knjige.
5.	KAJ JE NAJPOGOSTEJE NA VAŠEM JEDILNIKU?
Najpogosteje so testenine in piščanec.
6.	KAM NAJRAJE HODITE NA DOPUST?
Hrvaški mesti Hvar in Medulin sta moji najljubši poletni destinaciji.
7.	VAŠ NAJMANJ IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN PREDMET V ŠOLI?
Najmanj priljubljen predmet fizika, najbolj priljubljen pa geografija.
8.	KDO SO ZA VAS NAJVEČJI ŠPORTNIKI/ŠPORTNICE DANAŠNJEGA ČASA?
Lionel Messi, Sidney Crosby, Lebron James, Roger Federer in Usain Bolt.
9.	KAKŠNO GLASBO NAJRAJE POSLUŠATE IN KDO SO VAŠI PRILJUBLJENI GLASBENI IZVAJALCI?
Rad poslušam raznoliko glasbo. Najljubši izvajalci: Daft Punk, The Beatles in Scorpions.
10.	KATERI FILM STE SI NAZADNJE OGLEDALI IN KDO SO VAŠI PRILJUBLJENI FILMSKI IGRALCI/IGRALKE?
Nazadnje sem si ogledal Dallas Buyers Club. Priljubljeni filmski igralci: Patrick Swayze, Danny McBride, Jim Carey, Kiefer Sutherland in David Duchovny.
11.	KATERO KNJIGO STE NAZADNJE PREBRALI IN KATERA JE VAŠA NAJLJUBŠA KNJIGA?
Nekropolo od Borisa Pahorja.
12.	KDO JE VAŠ NAJBOLJŠI PRIJATELJ/PRIJATELJICA?
Najboljši prijatelj je moj soigralec v reprezentanci Žiga Jeglič.
13.	KAKŠNE SO VAŠE SANJE?
Moje sanje so, da bi še enkrat igral na Olimpijskih igrah.
14.	KAJ BI SPREMENILI V SVETU, ČE BI IMELI ČAROBNO PALICO?
Spremenil bi družbeni red in vse ljudi preskrbel s hrano.
15.	KAJ BOSTE POČELI PO ZAKLJUČKU KARIERE?
Najverjetneje se bom ukvarjal s samostojnim podjetništvom.
Janko Bezjak
Prstec prišprintal do šestdesetice
V ptujski atletiki je pustil v svoji aktivni karieri neizbrisen pečat Miki Prstec, ki v zadnjih letih niza izredne rezultate tudi med veterani. V teh dneh ali natančneje 28. julija je zares priznan športnik prišel do novega življenjskega mejnika, saj je dopolnil 60 let.
S športom se je začel ukvarjati v osnovni šoli, ko je treniral gimnastiko v TVD Partizan Ptuj, nogomet v Nogometnem klubu Drava, medtem ko je tekmoval v partizanskem mnogoboju, ki je bil kombinacija gimnastike, atletike, plavanja in streljanja. Za šolo je tekmoval v različnih, tako rekoč vseh športnih panogah. Prvi uspeh je dosegel ob koncu osnovne šole, ko je postal prvak Slovenije v gimnastično-atlet-skem mnogoboju in kot član ptujske ekipe v partizanskem mnogoboju, prvak Jugoslavije v mladinski kategoriji. V teh kombinacijah je dosegal daleč najboljše rezultate v atletskih disciplinah, zato je aktivno pristopil k treniranju atletike. Kot aktiven atlet je tekmoval v sprintu (op. a., v tekih na 60, 100, 200 in 400 metrov), v skoku v daljino in atletskih mnogobojih. V večini izmed teh disciplin Miki Prstec še vedno drži ptujske rekorde, ki jih je dosegel v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Te rekordne znamke so v teku na 60 metrov 6.9 sekunde, na 100 metrov 10.8
Včeraj je na Mestnem stadionu potekal rojstnodnevni atletski miting, ki ga je organiziral Prstec.
sekunde, na 200 metrov 21.5 sekunde in na 400 metrov 47.6 sekunde. Prav tako je dolgo držal rekord v skoku v daljino 706 centimetrov, medtem ko je v deseteroboju dosegel 6.600 točk.
Odličen atlet je dosegel številne uspehe na domačih in mednarodnih tekmovanjih. Med te uspehe pa sodi pet naslovov prvaka Jugoslavije in veliko drugih ter tretjih mest v obdobju 1972-1979. Osvojil je preko trideset naslovov prvaka Slovenije (1971-1979), pet medalj iz balkanskih prvenstev (1974, 75), osmo mesto iz evropskega prvenstva (Atene-1975) in leta 1976 je bil kandidat za nastop na olimpijskih igrah
v Montrealu. Ker ni dosegel norme za nastop na največjem športnem tekmovanju v Kanadi, je izgubil motivacijo in po dveh letih je postopoma nehal trenirati atletiko.
Novi izzivi in rekordi v veteranski atletiki
Miki Prstec je glede na današnje časa dokaj pozno zavil v veteranski šport, saj na primer plavalci začnejo veteransko pot takoj po aktivni karieri, atleti pripravniki pri 30., medtem ko so na prvenstvih kategorije od 35 do 100 let. Kot atlet veteran sodeluje sedaj na različnih tekmovanjih že preko deset let in v šport se je vrnil leta 2004, ko ga je
n :
? I
MIK! PRSTEC champion jugoslavije
LAHKA AT L E TIK A /^2 00 m + *tOOm
Boks • Sparing revija
Devet sparing dvobojev na Ptuju
Boks klub Ring iz Ptuja je pred svojimi klubskimi prostori, barom Ring, organiziral sparing revijo.
Šlo je za četrti letošnji boksarski dogodek, ki si ga je ogledalo okoli 100 gledalcev in na njem je sodelovalo sedem klubov. Boks klub Tezno Maribor, Boks klub Sanka-ku Medilip Celje, Boks klub
Intercom Celje, Boks klub Legionar Šmarje, Golde Gloves Ljubljana, Boks klub Slovenske Konjice in Boks klub Ring Ptuj. Vseh devet dvobojev je bilo na zavidljivem nivoju, a ker gre za prijateljske obračune, sta bila zmagovalca oba boksarja oziroma bo-ksarki. Iz domačega kluba so nastopili Gregor Tušek, Alen
Kralj, Leon Lovrec in Kaja To-masino. Naslednji javni sparing bo v soboto, 6. avgusta, ob 17.00.
Med seboj so se pomerili:
Salih Plava (Konjice) - David Škorjanec (Legionar)
Nik Škornik (Intercom) -Gregor Tušek (Ring Pt) Alen Kralj (Ring Pt) - Elvi-
brat obvestil, da je v Ljubljani državno prvenstvo v atletiki za veterane. Takrat je mislil, da veterani začnejo šele pri 50. letih starosti, a sedaj vsi vemo, da ni tako. Kot atlet veteran tekmuje v vseh metih, skokih, sprintih in vseh šta-fetnih tekih. V njegovi lasti je večina slovenskih rekordov v različnih kategorijah in disciplinah. Med večje uspehe sodijo tudi naslovi balkanskega prvaka in dobri nastopi na evropskih igrah, svetovnih igrah in panpacifiških igrah. V letu 2016 našega zelo uspešnega športnika čakajo še nastopi na BAVI-ju v septembru v Beogradu, svetovnem prvenstvu v Perthu in panpa-cifiških igrah v Gold Coastu v Avstraliji. Na vsa ta tekmovanja se v zadnjem obdobju tudi redno pripravlja in ob tem dodaja: »Vsakodnevni treningi in tekmovanja me izpopolnjujejo in sociopsiho-fizično osrečujejo!«
Rojstni dan preživel športno
Ob jubileju je Miki Prstec na Mestnem stadionu na Ptuju včeraj organiziral roj-stnodnevni atletski miting. Na njem so se na metalnem peteroboju zbrali njegovi športni prijatelji iz Ljubljane, Domžal, Maribora, Žalca, Zagorja, Radencev in seveda vsi ptujski atleti veterani. Šlo je za kombinacijo tekmovanja in druženja, ki se je nato nadaljevala še s posebno zabavo za šestdeseti rojstni dan. Ob tem jubileju mu tudi mi iskreno čestitamo in mu želimo še veliko športnih uspehov!
David Breznik
ton Krasniqi (Tezno)
Debora Barbatovci (Golden Gloves) - Nastasja Peč-nik (Intercom)
Grega Pratnemer (Intercom) - Domen Mauh (San-kaku)
Jakob Vogelsang (Sanaku)
-	Gal Šepic (Legionar)
Jan Falez (Konjice) - Žiga Rebrnik (Intercom)
Leon Lovrec (Ring Ptuj) -Gašper Kosec (Golden Gloves)
Kaja Tomasino (Ring Ptuj)
-	Klara Šurbek (Legionar)
David Breznik
16 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 29. julija 2016
Cirkulane • 10. Aninski tek
V Cirkulanah prvič tekli po novem tartanu
Športno društvo Cirkulane je pripravilo deseti tradicionalni Aninski tek po Cirkulanah.
Leta 2007 so tek pripravili na trasi Cirkulane-Borl, zadnjih devet let pa krožna proga vodi od Športnega parka Cirkulane in skozi središče kraja. Ženske so letos odtekle dva kroga oz. 5 kilometrov, moški pa tri kroge v dolžini 7,35 kilometra. To je bila tudi priložnost za preizkus nove trim steze, ki so jo s tar-tanom preplastili maja letos. V petih starostnih kategorijah se je pomerilo okoli 90 tekačev (rekord, 107 tekmovalcev, je tako obdržal 5. Aninski tek), dogodek pa je privabil tudi številne gledalce in navijače.
Pri ženskah so zmagale: v starostni skupini do 14 let Eva Kokot, med 19 in 35 let Sonja Sukič, med 36 in 50 let Helena Javornik (ki je zmagala tudi v absolutni kategoriji), nad 50 let Jožefa Antolič, med vsemi občankami Cirkulan je bila najhitrejša Tina Kajzer Hamer-šak, v starostni skupini med 15 in 18 let pa letos tekmovalk ni bilo. Pri moških pa so slavili: v
Sveta Ana je kot zavetnica proti nevihti, kot kaže, pazila tudi na Aninski tek .
starostni skupini do 14 let Blaž Vozlič, med 15 in 18 let Klemen Kropec, med 19 in 35 let Aleš Zver (ki je zmagal tudi v absolutni kategoriji), med 36 in 50 let Jože Čeh, nad 50 let Slavko Ku-mek, med občani Cirkulan pa je bil najhitrejši Matej Krajnc.
Zmagovalci v absolutni kategoriji so prejeli denarne nagrade, v posamičnih kategorijah medalje, v posameznih starostnih skupinah pa praktične nagrade. Vsi sodelujoči so poleg malice in osvežilne pijače prejeli tudi spominsko majico, tekmovalnemu delu dogodka pa je sledilo še zabavno druženje. Predsednik cirkulanske-ga športnega društva Primož Horvat je z izvrstno organizacijo zadovoljen: »Dogodek je odlično uspel! Konkurenca je bila letos zelo močna, saj so nastopili tudi profesionalni tekači. Z obiskom nas je znova počastila tudi olimpijka Helena Javornik.«
Eva Milošič
Foto: EM
Ormož • Festivalsko poletje z dolgoletno tradicijo
Začenja se O.F.A.K.
Med 1. in 13. avgustom se bodo na različnih prizoriščih v Ormožu v sklopu Ormoškega festivala aktivnih klubov (O.F.A.K.) zvrstili številni družabni, športni, glasbeni in kul-turno-izobraževalni dogodki.
Ormoški študentje v sodelovanju še z nekaterimi drugimi organizacijami že osmo leto zapored pripravljajo O.F.A.K., ki bo tudi letos ponudil širok nabor raznolikih vsebin. V teh trinajstih dneh se bodo na različnih prizoriščih, in sicer med zidovi malega in velikega grajskega dvorišča, v ormoškem mestnem parku in v Mestni grabi, zvrstili različni koncerti, turnirji in druge športne aktivnosti, pa delavnice, predstavitve ter druge prireditve.
Festival bosta na prvi avgustovski večer svečano otvorila uspešna slovenska glasbenika Severa Gjurin in Dejan Lapa-nja. Sicer pa se bodo tekom
13-dnevnega festivalskega dogajanja predstavili tudi drugi znani glasbeniki, kot so: Klemen Klemen, Emiljo A.C. in Krdelo, zasedba Jeannete, številni DJ-ji, pa skupina Carpe Diem, Skeebeep ... Vsak dan (od ponedeljka do sobote) v dopoldanskih in večernih urah se boste lahko razvajali ob skodelici najboljše kave v mestu v Ofakafani na malem grajskem dvorišču, po večjih dogodkih pa se bodo v Ofakafani odvijali tudi after-party-ji. Med tednom bodo poleg koncertov potekale tudi številne športne aktivnosti, med drugimi zumba, vadba obilja, BootCamb v naravi, pa turnir v odbojki na mivki in turnir v
Streetballu. Manjkalo pa ne bo niti kulturno-izobraževalnih vsebin - denimo potopis Mojce Šalamun, delavnica domače poletne kozmetike, likovna razstava društva LIKUDO - kot tudi ne drugih zabavnih dogodkov, kot je pool party z DJ-jem, kjer se boste lahko poizkusili tudi v letošnji novosti - body zorbing nogometu.
Več informacij o samem dogajanju na festivalu lahko najdete na njihovi facebook strani in spletni strani, z veseljem pa bodo na vaša vprašanja odgovorili tudi v Ofakafani, kjer je prav tako možen nakup koncertnih ali festivalskih vstopnic.
Monika Levanič
Ormož • Že 14. mladinski tabor uspešno končan
Narava nas opazuje
»Če merimo mladinski raziskovalni tabor tako po udeležbi kot tudi po rezultatih, je bil ta zelo uspešen, saj smo v petek staršem in vsem zainteresiranim na ogled postavili fotografije in literarne izdelke. Tisto, kar pa je za nas najpomembneje: tabor je bil uspešen tudi po tem, kako so se otroci počutili,« je ob koncu celotedenskega tabora Narava nas opazuje povedala Marijana Korotaj iz Mladinskega centra Ormož.
Tudi letos sta Rdeči križ Slovenije, Območno združenje Ormož (OZ RKS) in Mladinski center Ormož (MCO) poskrbela, da so mladi del poletnih počitnic preživeli na čim bolj zabaven in zanimiv način. Uspešno so namreč izvedli že 14. mladinski raziskovalni tabor, tokrat z naslovom Narava nas opazuje, ki je potekal cel pretekli teden. 12 udeležencev, starih od 6 do 15 let, si je v sklopu tabora s pomočjo mentorjev (Maja Botolin Vaupotič iz OZ RKS Ormož, Tadeja Ozmec in Marijana Korotaj iz MCO) ogledalo in podrobno spoznalo drevesa v ormoškem
parku in Arboretumu Opeka v Vinici na Hrvaškem. Na podlagi teh izkušenj so poiskali nenavadne oblike dreves, ki nam dajejo občutek, da nam narava hoče nekaj povedati. Delavnico so nadgradili z umetniškim ustvarjanjem, saj so fotografirali, slikali, literarno ustvarjali ter ob koncu pripravili še čudovito razstavo nastalih izdelkov. »Otroci različnih starosti so v skupni delavnici ustvarjali in me presenetili, na kakšen način so sposobni videti in nekaj estetskega narediti. Poigrali so se od haikujev do pesmi v prozi, zapisali pa so tudi prave moj-
strovine v kratkih zgodbicah. Tudi mlajši, ki še ne znajo pisati, so prav tako urili svojo domišljijo in so namišljeno narisali, kar so povedali, pa so večji zapisali,« je ob koncu tabora zadovoljno dejala vodja literarnega dela Marijana Korotaj iz MCO ter dodala, da sicer poletna druženja nadaljujejo vsako sredo med 10. in 12. uro.
Mentorji pa se v svojem imenu in v imenu otrok ob tej priložnosti zahvaljujejo še Marjanu Kumru iz podjetja Ortrade, ki je ves teden zagotavljal toplo malico za vse udeležence.
Monika Levanič
# # # -Vr ORMOŠKO POLETJE
FOTO: Arhiv KOS
Tudi letos so bodo v okviru Ormoškega festivala aktivnih klubov predstavili znani slovenski glasbeniki, kot so Severa Gjurin in Dejan Lapanja, Klemen Klemen, Emiljo A.C., Krdelo ...
Ob koncu srečanja so mladi raziskovalci skupaj z mentorji razstavili del izdelkov, ki so nastali v okviru mladinskega raziskovalnega tabora Narava nas opazuje.
Foto: ML
petek • 29. julija 2016
Poslovna sporočila
Štajerski	17
Videm • Gradnja avtoceste
V Tržcu in Jurovcih končno dočakali nadvoz
Sredi julija so skladno z načrtovano časovnico za promet odprli dva nadvoza nad traso bodoče avtoceste - v Tržcu ter pri gostišču Majolka. Celotna lokalna cesta skozi Tržec bo za promet odprta predvidoma v drugi polovici avgusta.
Na DARS-u pojasnjujejo: »Gre za izredno pomembno pridobitev predvsem za tamkajšnje prebivalstvo. Prvi nadvoz omogoča, da lahko promet poteka po cesti skozi Tržec kot pred gradnjo in ni več treba voditi prometa po obvozni poti, ki je vodila na glavno cesto G1-9.« Dodajajo še: »Prvi nadvoz je dolg 90 metrov in ima svetlo širino 10,9 metra, to je za dvosmerni promet in pa z obema stranskima pločnikoma. Nadvoz pri Majolki pa je dolg 75 metrov in je nekoliko širši, 11,6 metra, in tudi namenjen dvostranskemu prometu.«
Ker slovesnega odprtja nadvozov na DARS-u niso predvideli, so ga krajani pripravili kar sami. Soorganizator dogodka Andrej Gašpar pojasnjuje: »Krajani Jurovcev in Tržca smo nadvoz, ki povezuje naši vasi, dolgo čakali - temelje zanj so namreč postavili že pred štirimi desetletji. Koliko ljudi je medtem moralo na tem križišču umreti ...« Trak je svečano prerezala najstarejša prebivalka Jurovcev Amalija Mohorko, ki je že v stotem letu starosti, ponosni lastniki starodobnikov iz Jurovcev in Tržca pa so se podali na promocijsko vožnjo čez oba nadvoza in nova krožišča.
Foto: M. Krajnc
Prebivalci Jurovcev in Tržca so slavnostno odprtje dolgo pričakovanega nadvoza pripravili kar sami.
Na prvi etapi bodoče avtoceste (torej na prvih 7,25 kilometra) bodo štirje nadvozi in podvoz. Slednji bo končan do konca avgusta, septembra bodo odprli tretji nadvoz v dolžini 62 metrov, četrti, dolg 265 metrov, pa bo končan predvidoma maja prihodnje leto. Nadvozi bodo skupaj stali 3,3 milijona evrov, podvoz 460.000 evrov (brez DDV), vse objekte v sklopu prve etape pa gradi SGP Pomgrad. Na celotnem odseku avtoceste bodo zgradili sedem nadvozov, tri podvoze in dva podhoda, kar bo omogočilo večjo varnost in pretočnost prometa.
Eva Milošič
Kidričevo • Na morje peljali več kot 200 otrok
Morska dogodivščina v Pacugu
Več kot 200 otrok staršev, ki delo opravljajo v kidričevskih podjetjih Boxmark in Ta-lum, ter najmlajših občanov Kidričevega bo en teden brezplačno počitnikovalo v otroškem letovišču Pacug pri Strunjanu v organizaciji ZPM Ljubljana, Vič-Rudnik.
»Veseli smo, da jim lahko omogočimo nepozabno izkušnjo, ki bo za marsikaterega izmed njih prvi korak v samostojno počitnikovanje. Čakajo jih sproščene, igrive in ustvarjalne počitnice v družbi vrstnikov, nad njimi pa bo bdelo strokov-
no usposobljeno in prijazno osebje,« so povedali v Talumu ob odhodu prve skupine otrok, ki morsko dogodivščino doživlja ravno ta teden.
Sicer pa bo slanost morja in moč sončnih žarkov v Pacugu okusilo 115 otrok, katerih star-
ši so zaposleni v Talumu, 100 otrok staršev, ki delo opravljajo v Boxmarku, in 11 otrok, ki so bili izbrani preko občinskega razpisa, kjer je bil izločilni pogoj, da starši niso zaposleni v omenjenih podjetjih.
MV
Kidričevo • Restavracija Pan decembra tudi s prenočišči
»Gre za pomembno prelomnico«
Restavracija Pan, ki ima že več kot pol stoletja izkušenj v pripravi hrane, svojo dejavnost širi tudi na nudenje nočitvenih kapacitet. Kot pojasnjujejo, s tem sledijo strategiji in željam gostov.
»Gre za pomembno prelomnico, ne le za nas, temveč tudi za Kidričevo, ki se bo lahko pohvalilo s prvimi urejenimi prenočitvenimi zmožnostmi. Odprtje bo decembra, pričakujemo, da bodo pri nas sprva prenočevali predvsem utrujeni svatje, poslovni partnerji in gostje Občine Kidričevo,« je sporočil Vlado Pignar, direktor družbe Vital.
To odločitev so sprejeli, saj dopolnjuje vizije, obenem pa je bila sprejeta tudi na podlagi povpraševanja. »Marsikateri gost si je zaželel pri nas prespati. V skladu z našo širšo strategijo razvoja in načrti smo se odločili, da z izgradnjo novega objekta ponudimo možnost prenočevanja. Dela se financirajo iz lastnih virov, del sredstev je pridobljen iz Eko skla-
da. Ko bo zgradba končana, bo v njej na voljo 14 postelj in bo nudila udobje na zelo visoki ravni. Za skupno prenočevanje več oseb pa bo v preurejenem delu obstoječih prostorov na voljo še dodatnih šest postelj. Nove zmogljivosti nam bodo omogočile, da v
ponudbo vključimo tudi poseben program za mladoporočence,« je pojasnil.
Družba Vital je julija pod okrilje vzela tudi znano ptujsko gostilno Ribič, svečano odprtje bo septembra.
Mojca Vtič
Foto: Mojca Vtič
Zabovci • Prvo srečanje Zabovčanov
Zbralo se je več kot 260 udeležencev
Osem članov organizacijskega odbora je po nekaj mesecih pogovorov, priprav in obveščanja sovaščanov in Zabovčanov, ki danes v svoji rojstni vasi več ne živijo, konec junija pripravilo prireditev, ki bo vsem še dolgo ostala v nepozabnem spominu.
V soboto, 20. junija, pozno popoldan, so se skupine ponosnih Zabovčanov pomikale proti Športnemu parku Zabovci, kjer jih je čakal prireditveni šotor. Po pozdravnem nagovoru in skupinskem slikanju se je začel program, ki ga je pripravil in vodil Franc Šimenko. V glasbenem delu programa se je predstavilo več izvajalcev: domača dekleta - instrumentalistke, zabovske ljudske pevke (danes pevke folklornega društva Markovci), har-monikarska skupina Modras ter Daniel in Neža Tement. Pozdravni nagovor sta imela župan občine Markovci Milan Gabrovec in farni župnik Janez Maučec. Voditelj prireditve Franc Šimenko je obiskovalce skozi celoten
Foto: zasebni arhiv
program vodil po poti zgodovine vasi, spomnil se je vseh za vas pomembnih ljudi, ki izhajajo iz kraja, ter prednikov, ki so kakorkoli delovali za širšo skupnost. Po uradnem delu prireditve in pogostitvi je sledilo družabno srečanje. Starejši in vsi, ki so prišli iz oddaljenih krajev, so imeli priložnost poklepetati, se pogovoriti ter poveseliti s svojimi vrstniki in rojaki.
V imenu vseh 264 Zabovčanov, ki smo se srečanja udeležili, se zahvaljujem organizatorjem, ki so v prireditev vložili ogromno dela in svojega prostega časa. Udeleženci smo se s prireditve poslovili z željo, da se ta naša zgodba še kdaj ponovi.
Bojana Plajnšek
18 Štajerski
Nasveti in zanimivosti
petek • 29. julija 2016
Zdravstveni nasveti
Pri terapiji določenih bolezenskih stanj pri malih živalih je treba dajati zdravila skozi daljše časovno obdobje. To lahko storimo tako, da živali dajemo v veterinarski ambulanti injekcije nekaj dni zaporedoma, ali pa predpisano zdravilo damo v obliki tabletk, za katere mora lastnik poskrbeti, da jih žival zau-žije. Tu pa se po navadi začnejo problemi. Kužek se največkrat ne strinja s prostovoljnim uživanjem tabletk in se upira, ko mu jih ponudimo. Najbolje in najbolj zanesljivo je, ali nam uspe tabletko dati živali na koren jezika, saj jo je tako primorana požreti in je ne more izpljuniti. Gobček mu odpremo in enostavno porinemo tabletke globoko čez koren jezika proti grlu. Če mu damo tabletko samo na jezik ali v usta, jo bo najverjetneje izpljunil. Uspešni bomo, če bomo tabletko porinili oziroma skrili v košček goste kisle smetane, saj bo kisla smetana delovala kot mazivo, da bo tabletka lažje spolzela po grlu. Ta metoda je primerna samo za socializirane pse, ki jim lahko popolnoma zaupamo, saj nas drugače lahko pes tudi ugrizne. Če nam pes zaupa, potem ve, da mu ne bomo storili ničesar slabega in se ne upira pri dajanju tabletk v usta. Metoda, ki sem jo opisal, je zelo zanesljiva, saj so zdravila lahko učinkovita le, če jih žival res poje in v omenje-
nem primeru smo lahko prepričani v to. Obstajajo tudi pripomočki za dajanje tablet v obliki brizge, ki je napolnjena z vodo. Na konici brizge je prijemalo za tabletko, kužku porinemo brizgo v usta, stisnemo brizgo in tabletka bo z majhno količino vode spolzela po grlu živali. Voda stimulira refleks požira-nja, tako da je kužek primoran požreti tabletko.
Zdravila v obliki tabletk lahko poizkušamo skriti tudi v koščke mesa, sira, paštete oziroma v hrano, ki jo naš kuža najraje uživa. Če bo kužek hlastno planil po hrani, bo zdravila tudi pojedel, paziti pa moramo, da kasneje tabletke ne izpljune. Narobe je, če je zdravilo v obliki kapsule in kuža tako kapsulo pregrizne. Pomembno je, da kužku damo zdravilo skrito v hrano še pred rednim obrokom, saj ko je lačen, bo hitreje in bolj hlastno planil po hrani
Foto: osebni arhiv
in tako verjetno spregledal tabletko, skrito v hrani. Topljenja tabletk v vodi ne priporočam, saj jih je večina netopnih v vodi. Lahko pa jih zdrobimo v prah in prah vmešamo v hrano. Tega seveda ne moremo storiti s kapsulami. Določena zdravila obstajajo tudi v obliki sirupov, vendar so le ti za živali zelo neokusni, izzovejo močno slinjenje in tudi doze so največkrat velike.
Pri mačkah je zadeva še tež-j a, saj dajanje zdravil direktno v gobček praktično nikoli ne pride v poštev, ker se mačke temu močno upirajo in lahko tudi ugriznejo svojega lastnika. Le zelo redkim lastnikom to uspe brez nevarnosti. Prav tako je skrivanje zdravil v hrano največkrat neučinkovito, saj muci zavrnejo sleherno hrano z vme-šanim zdravilom. Zato terapijo pri mucih v večini primerov opravimo s ponavljanjem injekcij vsak dan, do izboljšanja.
Zdravljenje in ozdravitev živali sta pogosto odvisna od nekajdnevne aplikacije zdravil ali z injekcijami ali s tabletkami. Pomembno je, da se lastnik živali in veterinar dogovorita o najprimernejšem načinu dajanja zdravil živali in pomembno je, da lastnik upošteva dogovorjen način in tudi dolžino zdravljenja, saj bo v nasprotnem primeru lahko zdravljenje neuspešno.
Emil Senčar, dr. vet. med.
Foto: Črtomir Goznik
dr. Marjetka Korpar, mag. farm.,
ali se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom. Zanesljivost zaščite se lahko zmanjša zaradi bruhanja v 2 urah po zaužitju tablete (takrat je treba čim prej vzeti še eno tableto) ali hude driske. Učinkovitost lahko zmanjša tudi sočasna uporaba nekaterih drugih zdravil, zlasti takih, ki vplivajo na jetrne encime (npr. protimikrobna zdravila, antiepileptiki, šentjanžev-ka). Če ženska med premorom brez tablet ali v času neaktivnih tablet ne dobi odtegnitvene krvavitve in je zaradi prej opisanih razlogov ali pozabljene tablete lahko bila zmanjšana učinkovitost, je pred jemanjem naslednje škatlice zdravila treba izključiti nosečnost.
Kontracepcijske tablete lahko uporabljajo zdrave ženske, nekadilke, vse do menopavze. Njihovo varnost dokazuje tudi dolga zgodovinska uporaba pri velikem številu žensk. Danes vsebujejo nižje koncentracije hormonov, kar zmanjšuje tveganje za srčno-žilne in druge zaplete. Niso pa kontracepcijske tablete primerne za vse ženske. Zdravnik oceni, kakšno je tveganje za pojav neželenih učinkov in zapletov. Večje tveganje imajo npr. kadilke, starejše, z večjo telesno maso, povišanim krvnim tlakom, s sladkorno boleznijo ali z boleznijo žil. Na začetku uporabe se najpogosteje pojavijo napenjanje, slabost, občutljivost prsi in vmesne krvavitve. Te težave običajno izzvenijo po nekaj mesecih uporabe, zato je smiselno predpisane tablete uporabljati najmanj tri mesece, preden se odločimo za zamenjavo zdravila. Hujši zapleti, kot je nastanek krvnih strdkov, so redki, vendar je pomembno, da je ženska poučena o znakih in v katerih primerih je treba takoj obiskati zdravnika. Nekaj primerov znakov, na katere morajo biti ženske pozorne: oteklost ene noge, spremembe v dihanju ali utripu srca, stiska-
nje in bolečina v prsih in drugi znaki, ki nakazujejo pljučno embolijo, možgansko kap, srčni infarkt ali strdek v drugih žilah. Pri letalskih letih, daljših od tri ure, naj ženske, ki uporabljajo kontracepcijske tablete, zmanjšajo obdobja mirovanja zaradi tveganja za krvne strdke. Podobno je potrebna previdnost pri omejenem gibanju zaradi drugih razlogov (npr. po operacijah).
Zanositev takoj po opustitvi kontracepcijskih tablet je načeloma varna, vendar je priporočljivo, da ženska ne zanosi v prvem mesecu po opustitvi kontracepcijskih tablet in da v tem času, vsaj en mesec pred načrtovano zanositvijo, uporablja folno kislino. Kontracepcijske tablete ne ščitijo pred prenosom spolno prenosljivih bolezni, vključno z virusom HIV, zato je priporočljiva uporaba kondoma pri vseh ženskah s povečanim tveganjem za spolno prenosljive bolezni.
Za »enakopravnost moških« razvijajo tudi hormonsko kon-tracepcijo za moške, ki je šele v fazah (pre)kliničnega preskušanja, vendar se do sedaj ni pokazala dovolj velika učinkovitost za splošno uporabo.
dr. Marjetka Korpar, mag. farm., Lekarne Ptuj
Kontracepcijske tablete
Kontracepcijske tablete so ena najučinkovitejših in najbolj razširjenih oblik ženske kontra-cepcije (preprečevanja zanositve) danes. V Sloveniji se kontracepcijske tablete za redno uporabo predpisujejo le na zdravniški recept. Običajno vsebujejo sintetične oblike ženskih spolnih hormonov (estrogen in progesteron).
V več kot 90 % se uporabljajo kombinirane tablete, ki vsebujejo obe vrsti hormonov. Lahko pa vsebujejo le progestogen, te poljudno imenujemo "mini tabletke". Uporabljajo se redkeje kot kombinirane, običajno jih predpišejo ženskam z večjim tveganjem pri uporabi estrogenov ali ženskam, ki dojijo. Estrogen v kombiniranih tabletah preprečuje ovulacijo, jajčna celica ne dozori in se ne sprosti, zato do oploditve ne more priti. Progestogeni pa ovulacijo preprečujejo manj uspešno kot estrogeni. Zgostijo in zmanjšajo sluz v materničnem vratu in tako preprečujejo prehod semenčicam v maternično votlino. Hormonsko kon-tracepcijo ženske uporabljajo že od leta 1960.
Kontracepcijske tablete se razlikujejo po odmerkih hor-
monov. Včasih so bile vsebnosti hormonov precej višje kot danes, ko govorimo o t. i. niz-koodmernih tabletah. Tako se je izboljšala varnost in zmanjšala pojavnost neželenih učinkov. Razvili so tudi nove oblike hormonov, ki imajo poleg preprečevanja zanositve še druge koristne učinke (zmanjševanje aken, izpadanja las). Nasploh kontracepcijske tablete ugodno vplivajo na menstrualni cikel (npr. zmanjšajo boleče in močne menstruacije). Kombinirane tablete so lahko mono-fazne, kar pomeni, da vsaka tableta, ki jo ženska vzame skozi cikel, vsebuje enako količino hormonov. Obstajajo tudi take, pri katerih se vsebnost hormonov razlikuje, običajno so različno obarvane in jih mora ženska jemati v točno določenem zaporedju. Tako bolj oponašamo
naravni ženski mesečni cikel, v katerem se vsebnost hormonov skozi cikel spreminja.
Večinoma se kontracepcijske tablete jemljejo redno, vsak dan približno ob isti uri, 21 dni v mesecu s sedemdnevnim premorom, lahko pa npr. tudi neprekinjeno 28 dni. Med premorom ali jemanjem neaktivnih tablet običajno nastopi menstrualna krvavitev. Z jemanjem kontracepcijskih tablet je najbolje začeti prvi dan menstruacije, da dodatna zaščita v prvem mesecu na začetku uporabe ni potrebna. Zanesljivost te oblike kontracepcije je velika, v idealnih pogojih zanosi 0,1 %, v tipičnih pogojih (z napakami uporabe) pa do 9 % žensk v enem letu uporabe. V primeru negotovosti zaradi ene ali več pozabljenih tablet sledite navodilu za uporabo zdravila
Tačke in repki
Težave pri zdravljenju malih živali s tabletkami
Pred kakšnim letom in pol sem že obdelal tematiko zdravljenja malih živali s tabletkami, vendar je tematika tako zelo aktualna, da bom v današnjem prispevku opisal pozitivne in negativne lastnosti omenjene terapije. Ogromno lastnikov živali se ne znajde, kako ponuditi svojemu ljubljenčku zdravilo v obliki tabletke in kako biti prepričan, da jo je žival zaužila.
Pomagajmo si
Šolski svetovalni delavec (3.)
Odnos med šolo in starši je že v preteklosti veljal za problematičnega oz. pomanjkljivo dodelanega. Do tega je prišlo predvsem zato, ker je šola prevzemala samostojno vlogo v vzgojno-izobraževalnem procesu.
Pomen
vključevanja
staršev
Sčasoma pa je vendarle prišlo do spremembe v mišljenju, saj so raziskave pokazale, da so imeli učenci, katerih starši so se do neke mere vključevali oz. sodelovali s šolo, veliko manj vedenjskih težav in bolj pozitiven odnos do šole in učiteljev. Bili so se tudi pripravljeni veliko več učiti in tudi učni uspeh se jim je dvignil. To tudi potrjuje tezo, da je dobro zastavljeno vključevanje staršev ključnega pomena za otrokovo doseganje uspehov v šoli.
Dandanes se dobro zavedamo pomembnosti sodelovanja med šolo in starši, zato je v Sloveniji to sodelovanje do neke mere uzakonjeno. Se pa vseeno pojavlja vprašanje, kako ta odnos dejansko poteka, glede na to, da se je v preteklosti poudarjal predvsem odnos med učiteljem in učencem.
Raziskave kažejo, da je sodelovanje s starši zelo pomembno, saj nanj računajo učitelji, učenci, svetovalni delavci in ravnatelji. Sodelovanje s starši pa lahko poteka na dveh ravneh. Prva raven je ta, da pomagajo z ustvarjalnostjo, materialno ali pa pomagajo pri načrtovanju; pri zadevah, o katerih se pogovarjajo na roditeljskih sestankih in svetu staršev. Druga raven pa je pomoč učencu, ko jo le-ta potrebuje. Ko pride do takšnih in drugačnih problemov, ki jih ne morejo rešiti
starši ali učitelji sami, je sodelovanje nujno potrebno.
Pri sodelovanju med šolo in starši je vloga svetovalnega delavca zmeraj pomembnejša. Na prvi ravni sodelovanja mora svetovalna služba poskrbeti, da nihče od staršev ne bo izključen. Staršem je treba omogočiti in zagotoviti, da bodo potencialni udeleženci v šolski skupnosti. Tudi v primerih, ko neka družina potrebuje pomoč, jim je treba zagotoviti, da bodo tudi sami slej ko prej pomoč lahko tudi ponudili. Sodelovanje staršev s svetovalno službo imenujemo tudi svetovalno delo. Vzpostavi se svetovalni odnos, ki je potreben, da vsi udeleženci s skupnimi močmi definirajo problem in možne rešitve. Seveda pa se pri takem delu, kjer delamo z več starši, lahko pojavijo različni konflikti, ki jih je treba z dogovarjanjem in pogajanjem razrešiti. Probleme, ki jih lažje oz. bolje rešimo skupaj, bomo reševali skupaj s starši, vendar moramo postaviti jasno razmejitev med problemi šole in problemi družine, ki jih je
treba reševati doma. S tem načinom dela postanejo udeleženci v problemu tudi udeleženci v rešitvi, saj jih mora svetovalni delavec motivirati in usmerjati, da aktivno pomagajo pri iskanju rešitev. Pri svetovalnem delu s starši je zelo pomembna njihova praticipacija, saj so starši nekoliko drugačni in jim je treba zagotoviti enakopravno udeleženost.
Nekateri problemi, s katerimi se soočamo, zahtevajo sodelovanje obeh staršev, medtem ko je pri drugih problemih bolje, če sodelujemo samo z enim izmed staršev naenkrat. Ko govorimo o svetovalnem delu s starši, moramo paziti na razliko med svetovalnim delom z družino, kjer so udeleženi prav vsi člani družine. Družinsko svetovanje je prav posebno, saj mora svetovalni delavec poznati metode in tehnike za vzpostavljanje delovnega odnosa. Prav tako mora poznati družinske odnose in dinamiko.
Aleksandra Petruševski, Lea Voroš, Matjaž Šmigoc
Foto: ahiv
petek • 29. julija 2016
Poslovna sporočila
Štajerski	19
SESTAVIL
EDI KLASINC
JANEZ RAVNIK
OBISK (ZASTAR.)
OBREŽJE
NAS KOŠARKAR (MILOS)
SKLADBA JURETA ROBEŽNIKA
IZVEDENEC V
TAKTIKI
NASELJE
NAD LIVKOM
GLEDALIŠKI PROSTOR ZA IGRO
KMEČKO NASELJE
IVAN TAVČAR
BOLGARSKA OPERNA PEVKA (TATJANA)
NASILNIK, TIRAN
UČENEC TRETJEGA RAZREDA, TERCIANER
PRELOM ZMRZNJENE VODE
NAPOTNIK
ZVRST JAMAJSKE GLASBE
NAKUP (REDKO)
VOZNIK TAKSIJA
VODNI ŠPORTNIK
POMIRJEVALO
ZADNJA BRAZDA
PEVKA PINTERIČ
PRAZNIČNI OGENJ
KARMEN TERŽAN
HLEV (POGOV.)
MANJŠI TRST
MESTO V DALMACIJI
DIVJA MAČKA
PEVKA (ALENKA)
SODNI PISAR
ŽIVALSKI VRT
ARHITEKT NAVINŠEK
PEVEC LESKOVAR
NADEV (LJ.)
NATRIJ
ETILNI ALKOHOL
MAČJA DLAKA
PEVKA (NECA)
FOTOGRAF ŠELHAUS
AFRIŠKI VELETOK
POLJSKI SLIKAR
REŠITEV (STAR.)
PEVKA MORISSETTE
REŽISER FARIČ
OLGA REMS
JOŽE EKART
MERILO, KRITERIJ
MITOLOŠKI KRALJ ITAKE
BASKOVSKA POKRAJINA
NAŠ BIOLOG (TOMI)
PRUSKI FELDMARŠAL (HELMUT)
MERSKA ENOTA ZA ZLATO
UGANKARSKI SLOVARČEK: AKTUAR = sodni pisar, BANIČ = slovenski košarkar (Miloš), ETOS = skupek predpisov, NIKOLOVA = bolgarska operna pevka (Tatjana), PERATI = naselje nad Livkom, SEDATIV = pomirjevalo, SRST = mačja dlaka, TRILAR = slovenski biolog (Tomi), ZAK = poljski slikar (Eugeniusz).
ivawi 'avinoiAi 'avimi 'vaviv 'rasiao 'onaos
'doaizi 'sinviv ViABio 'vnvd 'isas Ionvjj Vn 'ooz 'avniviv 'aiiAis 'sia 'ivi 'saavi 'vvinbiv 'aoao 'Aiivaas 'isnodaaiVA 'VNiAOdnyi 'vivriaai Minoviovi 'iona Minvs 'vavao 'loaod :ouabjopoa '3>iNvzid>i 3i asiissh
Ptuj, Podravje • Dobrodelni vegetarijanski bazar
Ptujčani pomagajo Tuaregom
Popotniško društvo pOtuj je v sklopu glasbenega festivala Arsana na notranjem dvorišču kavarne MuziKafe pripravilo tretji Ptujski dobrodelni vegetarijanski bazar, z zbranimi prostovoljnimi prispevki pa bo tokrat pomagalo tuareškim otrokom.
Okoli 25 prostovoljcev je pripravilo vsaj 40 različnih brezmesnih jedi, kmetije so prispevale povrtnine in poljščine, gostinci so pomagali z opremo, druženje ob dobri hrani pa so začinile še mladi ptujski voka-listki Liza Klajnšek in Mojca Ljubša ob kitarski spremljavi ter violinistka Simona Koro-
šec. Predsednik društva pOtuj Slavko Podbrežnik Dobnik je z obiskom več kot zadovoljen: »Zaželen prostovoljni prispevek za obrok je znašal 5 evrov, vendar so obiskovalci prispevali tudi veliko več. Nad vsemi pričakovanji smo namreč zbrali kar 730 evrov prostovoljnih prispevkov.«
Namenili jih bodo otrokom saharskega ljudstva Tuaregov. Mira Delavec Touhami pojasnjuje, da se je nomadsko ljudstvo zaradi težkih življenjskih razmer, podnebnih sprememb in vojnih konfliktov v regiji znašlo na robu preživetja: »Otroci nimajo možnosti hoditi v šolo, velikokrat so bosi in lačni. Že
dolga leta si prizadevamo, da bi jim postavili šolo. Pred časom sva z možem Abdelom uspela kupiti kos zemlje in manjšo hišo, kjer bo potekal pouk. Vsa zbrana sredstva tako namenjava nakupu opreme za šolo, zdravil, obutve, oblačil, odej in predvsem hrane za otroke in ženske.«
Bazar so pomagali pripraviti tudi kavarna MuziKafe Ptuj, društvo Arsana, Leo klub Ptuj, Društvo Šri Čin Moi, CET Platforma, zasebni vrtec Vilinski gaj, Iniciativa za Waldorfsko šolo Ptuj, Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj, gostilna Barbara Lužnik Ptuj, pizzerija Ancona Ptuj, Avtohiša Petovia
avto, kmetije Hrga Juršinci, Žu-ran Formin, Kelenc Stojnci, Leben Moškanjci, ekološka kmetija Ajda Pristava in Zelenjava Forminka Formin. Društvo pOtuj pa humanitarnih prispevkov za otroke vsega sveta ne zbira le dvakrat letno z dobrodelnimi bazarji, temveč tudi s predavanji in okroglimi mizami skozi vse leto. Skupaj z bazarjem so v sezoni 2015/2016 zbrali 1.500 evrov. Nov cikel predavanj bo sredi septembra začel Tomo Križnar, z zbranimi prispevki na predavanjih in na poletnem vegetarijanskem bazarju 2017 pa bodo podprli njegove projekte za nubske otroke.
Eva Milošič
V popotniškem društvu pOtuj skupaj s številnimi prostovoljci dobrodelne bazarje pripravljajo dvakrat letno; izkupiček poletnih name- Okoli 25 prostovoljcev je pripravilo vsaj 40 različnih brezmesnih njajo tujim, zimskih pa slovenskim otrokom.	jedi, kmetije so prispevale povrtnine in poljščine.
20 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 29. julija 2016
Piše: SNTOP • Indijsko srce (38.)
Čakanje na naslednji vlak ...
me v tem trenutku bolj kot prazen želodec skrbi, kako se čim hitreje vkrcati in si zagotoviti spodobno mesto. Vsakokrat se že na peronu oziram, da bi našla kak prijeten par ali gospo, ki bi mi pri tem pomagala, sama pa bi se v ženski družbi počutila bolj varno. Tokrat za to nimam časa. Vlak se sopiha-joče približuje. Vanj se že zaganjajo nekateri potniki, ki se grebejo za sedeže, in prodajalci, ki bi od kratkega postanka radi odnesli karseda največ. Stojim in opazujem. Vsa okna, razen enega, ki je predvideno za nujne primere, imajo namesto stekla varnostne rešetke. Ni preveč presenetljivo, da je prav to okence zmeraj na udaru. Skozenj se tlačijo potovalke in vrečke, majhni otroci pa kar poletijo v notranjost, da bi se namestili na maloštevilne proste sedeže. Povedano po domače: ob pretkanih Indijcih nimate nobene možnosti. Če vam na peronu ne uspe navdušiti nobenega korenjaka, ki bi se namesto vas zagrebel za sedeže, je najbolje počakati, da se prerivanje malenkost umiri. Za takšne, ki ne načrtujejo vnaprej, je zadnji trenutek namreč mogoče kupiti le osnovno vozovnico brez rezervacije ali veliko predrago vozovnico višjega razreda. Sama sem se odločila za cenejšo verzijo, zato bom to noč spala le, če bo ob meni
Foto: Mateja Toplak
Ženski vodnik po Indiji - drugi del
Potovanja po Indiji so podobna večerom ob kozarčku žlahtne kapljice. Lahko si vzamemo čas za izbiro kakovostne, pregrešno drage steklenice, ali pa skočimo po belo vino z najnižje police samopostrežne trgovine. V obeh primerih se bomo najverjetneje zbudili z glavobolom.
Potepanja iz kraja v kraj so lahko nesramno draga ali smešno poceni, čeprav to običajno pomeni, da so istočasno tudi obupen način zapravljanja časa. Če ga imate na pretek, si lahko privoščite dolge, vijugaste in neuhojene stezice, v nasprotnem primeru pa je pametneje izbrati srednjo pot. Za tiste, ki vas skrbi varnost, lahko povem, da imajo skorajda vsi lokalni avtobusi velik del sprednjih sedežev rezerviranih za ženske. Nekateri vlaki s seboj to-vorijo celo posebne vagone, kjer se stiskajo le predstavnice nežnejšega spola, taksi službe, ki jih naročite preko preverjene spletne aplikacije (Ola ali Uber), pa so povečini varne tudi ponoči. Vse to se prej kot spolna diskriminacija občuti kot spoštovanje. Namreč biti ženska je v Indiji včasih prav zahtevno, zato so ti privilegiji uporabljeni s hvaležnostjo.
V razcapanih kavbojkah, laseh, ki se že nekaj dni niso spogledali z glavnikom, in gromozanskim nahrbtnikom stojim v nepregledno dolgi vrsti, da bi kupila vozovnico. Živčno pogledujem na uro, saj moram ujeti večerni vlak, ko me starejši možak spoštljivo nagovori: "Gospodična, dame imajo prednost. Lahko se izognete vrsti in greste direktno do okenca." Iz-buljim oči, saj mi tega ni še nihče povedal, ko opazim, da stojim med samimi moškimi, maloštevilne ženske pa se prerivajo naprej. Tudi sama se, sicer kot slon v trgovini s porcelanom prej kot damsko, poskušam pazljivo premakniti do okenca, ko se mi moški umikajo s takšno skrbnostjo, da se začnem domišljavo nasmihati. Hitro in po prijazni ceni si kupim vozovnico ter odbrzim proti enajstemu tiru, da bi se vkrcala na enega izmed zadnjih dveh vagonov potniškega vlaka, ki me bo čez predvidenih štiriinštirideset (!) ur pripeljal do cilja. Razdalje v Indiji dobijo povsem nove razsežnosti, zamude pa so pri tem prej pravilo kot izjema. To bo moja najdaljša pustolovščina do sedaj, s sabo pa nimam, zaradi naglice, niti koščka kruha. Vendar
vsaj nekaj prostora, kjer bi lahko delno pokrčila noge in jih spočila (pa čeprav na trdih, umazanih tleh). S prijatelji smo nekoč s sabo pritihotapili kartonske škatle, s katerimi smo si postlali pred smrdečim straniščem, saj so bila vsa mesta že zdavnaj zasedena. Stopim na vlak, ki poka po šivih. Pri gručah mlajših moških se ne ustavljam predolgo, saj so ti mladci v skupinah ravno najpogumnejši. Raje se utaborim pri družini z majhnimi otroki. Tukaj vem, da sem varna. Kmalu me posvojijo in z mano delijo slastno večerjo, postreženo na starem časopisnem papirju.
Če na vlaku ali avtobusu potuješ sama, se je pametneje distancirati od moške družbe. Mejo je treba postaviti takoj, saj se lahko zgodi, da se navdušeni žrebci hitro 'nalepijo' nate. Zelo redko sem se počutila ogroženo, a včasih je brezplodno govoričenje in zasanjano strmenje povsem odveč. Da bi se tega izognile, nekatere prijateljice na nogah nosijo lažne cenene prstane, ki v indijski kulturi opozarjajo na to, da je ženska poročena. Če je le možno, je bolje rezervirati zgornjo posteljo, ki zagotavlja določeno mero zasebnosti. Včasih to seveda ni mogoče, a vseeno velja uporabiti čudežne besede, ki jih bo upošteval vsak sprevodnik ali
OVEN (21.3. - 20.4.)
Označevalo vas bo ognjeno srce. Jasno bo, da boste zastavljenim nalogam in obveznostim kos. Dobro se boste počutili v družbi in med prijatelji. Odgovorno bo na delovnem mestu. Na žalost boste dogodke opazovali iz drugega zornega kota.
TEHTNICA
^ (23.9. - 23.10.)
Življenje bo samo po sebi obarvano v čarobne barve.
esem o srect.
4BIK
avtobusni voznik: "Oprostite, ne počutim se prijetno/varno. Lahko zamenjam sedež?" Najudobneje je potovati podnevi, če je razdalja daljša, pa ponoči. Nikoli pa ne izberite prevoza, ki bi na cilj prispel pozno zvečer ali ponoči, saj taksi prevozi ob tem času morda niso pametna izbira.
Nočitve so najugodnejše (za simbolično ceno, ponekod pa tudi brezplačne) in najvarnejše v enem izmed številnih ašramov, ki so posejani po vsej Indiji. Duhovni samostani zraven ponujajo še raznolike duhovne prakse, ki so za spogledovanje z indijsko kulturo dobra izbira. Moč je zaupati tudi popotniškim hostlom, katerih seznam poseduje vsak dober turistični vodnik po Indiji (na primer: Lonely planet). Preden pa plačaš sobo, raje preveri posteljnino (nekateri jo po uporabi le lepo zložijo namesto operejo) in ključavnico, saj se lahko zgodi, da se ponoči ne boš mogla zakleniti. Še zadnji nasvet: deluj neizgubljeno, samozavestno in pojdi v hotel pred temo.
Čeprav smo ženske v nekaterih vidikih ranljive, pa to ne pomeni, da bi morale (zaradi strahu) izpustiti priložnosti, ki se nam ponujajo. Indija ni nevarnejša od drugih kotičkov sveta. Zato kar pogumno ...
(21.4. - 20.5.)
Romantična energija vam bo v pomoč. S svojim znanjem boste radi pomagali drugim. Jasno je, da se vam bodo vrata o sreči odprla na stežaj. Odkrito se bo treba pogovoriti o dvomih. Srčne težave bosta s partnerjem uspešno rešila in tako bo barka ljubezni mirno plula.
m DVOJČKA
jffi (21.5. - 20.6.)
Pomembno bo, da boste o svojih odločitvah temeljito premislili. Bolje bo, da se v tem tednu odpravite na dopust in da se predajate paleti užitkov. Ljubezen bo prinesla neko čarobnost in skladnost. Na življenje boste znali pogledati s svetle plati in tako se vam bodo vrata sreče odprla na stežaj.
<C> rak (21.6. - 22.7.)
Na pravilen način boste znali reči bobu bob. Življenje vam bo ponudilo mnogo možnosti za razvoj. Kocke usode se bodo obrnile tako, da najdete moč in energijo. Narava bo vaša učiteljica. Zvezdni namig tedna se bo lesketal v tem, da boste morali prisluhniti glasu svojega srca.
m^ , LEV
^Pt (23.7. - 22.8.)
Pred vami bo ugoden teden tako za komunikacijo kot druge intelektualne stvari. Sprejeli boste celo paleto pomembnih odločitev. Pogovori bodo ključ, ki bo odpiral vsa vrata. V ljubezni bo nekoliko bolj nemirno in nujno bo, da boste sprejeli zlato sredino. Sledi pogovor ob romantični večerji.
Ik DEVICA
J§ (23.8. - 22.9.)
Sestavljali boste svojo sestavljanko usode. Zanimivo in poučno bo na delovnem mestu. Označevala vas bosta jeklena volja in pogum. Popaziti bo treba, da ne
in prinaša uspehe. Toda pred tem se boste mo- -s rali naučiti ločevati slabo od dobre- "§ ga. Pretirana hitrost ali pretirana ;g pasivnost bosta neugodni skrajnosti. Pozitivne učinke in priložnosti bo imela zlata sredina.
ŠKORPIJON H
(24.10. - 22.11.)
Poti usode se bodo zavrtele tako, da boste od vsega imeli koristi. Obremenjeni boste v pogledu denarja. Kljub vsemu se obetajo ugodnosti na vseh področjih. Pogo- O vori bodo prinesli nove dimenzije. Blizu vam bo raziskovanje sveta duhovnosti in čas ugodnih priložnosti je vedno bližje.
išt STRELEC R ^ (23.11. - 21.12.)R
V ljubezni boste morali narediti prerez. Optimistično gledanje na okolico vam bo v korist in v pomoč. Pomembno bo, da si boste svoje občutke zapisovali. Seveda bo Q to tudi obdobje, ko boste tako ali drugače iskali bližnjice. Seme resnice z veseljem sejali
C
«v
K
bo v tem tednu prinesla celo paleto pomembnih in ugodnih rešitev.
KOZOROG
(22.12. - 20.1.) S
Po zvezdnih namigih bodo v vaše življenje prihajali ljudje, ki vas osrečijo. Odgovorno se boste lotili svojih nalog in zadolžitev. Šteli bosta premišljenost in modrost. Zdravje: v veliki meri se bo treba izogibati stresu. Koristne učinke bo imela narava in pogovorite se o notranjih dvomih.
VODNAR
(21.1. -18.2.) o
Blizu vam bodo odstopanja. Po razpotju življenja boste odšli na hiter in drzen način. S svojo magnetično privlačnostjo boste v pozitivnem smislu usmerjali ljudi. Po drugi strani bo to za vas teden, p v katerem bo treba narediti osebno bilanco. In popolnoma res je, da ni vse zlato, kar se sveti.
rn&l ribi i
(19.2. - 20.3.) s
Okopali se boste v vo- -§ dah brezpogojne ljubezni. Mnogi ljudje bodo na dopustu. Vam pa d zvezde obljubljalo uspehe na de- -g lovnem mestu. Cas boste izkoristili & na ploden in intenziven način. Po- | membno bo, da boste znali reči bobu ~ bob. Očarala vas bo oseba nasprotne- § ga spola.	j®
^ -
Naročite
A Štajerski
Foto: Mateja Toplak
Na vlaku se vedno najde prostor še za enega. In še za enega.
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________SiP______
NAROCI1.NICA. ZA
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
v
Štajerski
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj do Osojnikova c. 3 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
petek • 29. julija 2016
Poslovna sporočila
Štajerski	21
*» a
■i. -
JSsf*!
i! Hlffi
Hi
H
/i«
500 uuuu
KER STE PIKO IZBRALI KOT NAJBOLJŠO KARTICO ZVESTOBE
Vir: Neodvisna raziskava Percepcija potrošnikov, Valicon, marec 2016.
ZAKAJ IMATE RADI PIKA KARTICO?
KER POLEG ZBIRANJA PIK NUDI:
O ODLOG PLAČILA IN NAKUPE DO 24 OBROKOV © UNOVČEVANJE ZA IZDELKE PO VAŠI IZBIRI © UGODNOSTI PIKA PARTNERJEV 0 TAKOJŠNJE PIKA POPUSTE
© VEDNO NOVE UGODNOSTI
•"•»Z.
•V * -
Mercator
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 29. julija 2016

Silver ine"
Kompresijske nogavice SILVERLINE ™
Obdelava s srebrnimi ioni (antibakterijska zaščita in zmanjšan neprijeten vonj) Visokdelež bombaža (primeren tudi za alergike) Postopna kompresija (boljša cirkulacija krvi v nogah, manjša možnost zastajanja krvi)
06:00 GoriSnica - Iz naših krajev 09:00 Državno tekmovanje v kuhanju kisle juhe 10:30 Utrip iz Ormoža 11:30 Polka in Majolka 12:30 Ujemi sanje 14:00 Video slrani 15:00 Italijanska izložba - V2lVO 19:00 Oddaja i z Slovenskih Goric
SIP
120:00 Gorišnica 21:00 Utrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletnih straneh www.slptv.5i 08:00 ŠKL-ponovitev 08:30 Ptujska kronika 09:00 Hajdina-S pesmijo v poletne dni 11:00 12 lel Ljudskih pevk DU TumlSče 13:00 Polenšak-Petje pesmi pod lipo 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 17:00 140 let PGD Biš 18:30 Oddaja Iz Slovenskih Goric 20:00 Muzikal - Prijatelji, ostanimo prijatelji 23:00 Video strani
06:00 Žetev v Prvencih
10:00 Oddaja iz Slovenskih Goric
11:30 Uživajmo
12:00 Video strani
15:00 Italijanska izložba - V ŽIVO
19:00 Oddaja iz občine Majšperk
19:30 Ptujska kronika
20:00 Kronika iz obilne Markovci
21:00 Ujemi sanje
22:30 Polka in Majolka
program V 2IVO tudi preko spleta www.siptv.si
Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; irtfo@siptv.si Marketing: 02 749 34 27;
031 627 340
08:00 Revija malih pevskih skupin 10:00 ŠKL
10:30 Ptujska kronika 11:00 Polka In majolka 12:00 Ujemi sanje. Video strani 15:00 Italijanska Izložba - V ŽIVO 18:00 12 tet Ljudskih pevk DUTumiSče 20:00 Kronika iz občine Markovci 21:00 2etev v Prvencih
			OPR.	BARVA
AUDI A4 MULTTTRONIK 2,0 TDI	2013	17.990	1.LASTNIK ODUČEN	Več BARV
ŠKODA YETI 2,0 TDI CRDPF 4X4	2012	13.490	1. LASTNIK ODLIČEN	MODRA
HONDA CMC1,4i LS KUMA	2003	1.990	LEPO OHRANJEN	SV. MODRA METAUC
MERCEDES BENZ C RAZRED	2004	5.490	LEPO OHRANJEN	ČRNA
BMW 520D TOURING	2012	20.990	1.1ASTNIK USNJE	VEČ BARV
CITROEN C4 GRAND PICASSO 1,6 HDI AVT.KLIMA	2009	6.490	1.LASTNIK ODUČEN	RDEČ
RENAULT CUO1,5 DCIAVTOM.KUMAALU15 COL	2006	1.990	1.IASTNIK ODUČEN	SREBRNA
NISSAN QASHQAI	2007	8.000	1.IASTNIK ODUČEN	ČRNA
HYUNDAAI SANTA FE 2,2 CRDi 4X4	2006	6.990	ODUČEN4X4	SVETLO MODRA
MAZDA 5	2005	3.990	SLOVENSKI-MOD. 2006	SV. MODRA METAUC
OTTtOEN XSARA PICASS01,8i 16v	2003	1.990	1 LASTNIK SLOVENSKI	SREBRNA
OPEL INSIGNIA 2.0 CDT1 COSMO	2013	10.990	1.IASTNIK ODUČEN	VEČ BARV
PEUGEOT 5008 2,0 HDI	2012	10.990	1.IASTNIK ODUČEN	SREBRNA
AUDI Q3 2,0 TDI	2012	21.490	1.IASTNIK ODUČEN	BELA
VW PASSAT 1,9 TDI VARIANT	1999	1.490	LEPO OHRANJEN	ZELENA
VW PASSAT 2.0 TDI VAR. NOV MODE DSG MENJALNIK 2011		11.300	1.LASTNIK TOP OPREMA	VEČ BARV
VW GOLF PLUS 1,6 TOI	2011	8.990	1.LASTNIK	ZLATA
Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si				
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL -			IZPLAČILO TAKOJ	
Prodamo ali damo v najem
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10
PETKOV VEČER '	
Bodite nocoj	
V družbi oddaje	
Z glasbo do srca	z ^^ do 1 i
na radiu Ptuj	
z Marjanom	www.radia-tedmk.si 1
www.tednik.si
Štajerski tednik -
časopis z najboljšimiregijskimi zgodbami
odslej na spletu z aktualnimi novicami vsak dan!
Da boste izvedeli prvi!
PETEK 29. julij
8:00 Glasbena osmica (slo.), pon, 8:30 ŠKL S02E18, pon. 8:55 Izzivi dopisnikov in
regionalnih medijev, pon. 10:20 14. Festival ART STAYS, pon. 10:40 Kuhinjicaj^on. 11:0S Dnevnik TV Maribor 11:35 Pogled nazaj, pon, 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:25 Športno): Pregled leta 2015, pon, 13:25 Povabilo na kavo: Iztok Ostan, pon. 14:05 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 13:25 Glasbena osmica (tuja), pon, 18:55 14. Festival ART STAYS, pon. 19:15 Športno): Tjaša Flanjak, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Vsega je kriva Nina, pon. 21:45 Javne službe Ptuj se predstavijo, pon, 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Športno): Majda Raull, pon. 22:55 Videostrani
SOBOTA 30. julij 3:00 Glasbena osmica (tuja), pon. 8:30 Kuhinjica, pon. 3:55 ŠKL S02E19, pon. 9:20 Ptuj v očeh mladih, pon. 10:40 Sistemska korupcija v Sloveniji, pon. 11:30 Povabilo na kavo: Melos, pon. 12:00 Pregled tedna 12:25 Čista umetnost-julij, poni. 13:00 CharlieChaplin festival, pon. 14:20 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Pregled tedna, pon. 18:25 Glasba za vse, pon. 18:55 Glasbena osmica (slo.), pon. 19:25 Šport(no): Nejc Janžekovič, pon, 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Pridelava plodovk, pon. 22:00 Pregled tedna, pon. 22:25 Videostrani
NEDELJA 31. julij 7:30 Glasbena osmica (slo.), con. 8:00 Sport(no): Pregled leta 2015, pon. 9:00 Glasba za vse, pon. 9:30CharlieChaplin festival, pon, 10:50 Dora: Boris Cavazza, pon. 11:40 Glasbeni predah 12:00 Pregled tedna, pon. 12:25 Gostilna >iPr Francete 13:25 Videostrani 16:15 Regi GoriŠnica, pon. 17:10 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Pogled nazaj 18:45 Glasbena osmica (tuja), pon. 19:15 Sreda v sredo: Romana Tome, pon, 20:00 Pregled tedna, pon. 20:25 Darfur - Vojna za vodo, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Chariie Chaplin festival, pon. 23:45 Videostrani
PONEDELJEK!, avgust 7:30 Chariie Chaplin festival, pon. 8:50 Pregled tedna, pon. 9:15 Glasbena osmica [tuja) f>on. 9:45 !>KL S02E20, pon. 10:10 Kuhinjica, pon. 11:00 Lollta, pon. 12:00 Pregled tedna, pon, 12:25 Rozmarinkina ljubezen, pon. 14:30 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Javne sjužbe Ptuj
iiio 3. oddaja, pon.
18:40 Šport(no): Silvester Vogrinec, pon, 19:25 Glasbena osmica (slo.), pon. 20:00 Pregled tedna, pon. 20:25 Povabilo na kavo:
Tanja Nikolovski, pon. 21:10 Povabilo na kavo: Sanja Selinšek, pon. 21:50 Glasbeni predah 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Videostrani
Ptujska televizija PET/ T: 02 590 880 28, info@petv.tv, www.petv.tv
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
NOVO! NOVO! KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASIHGI DO T LET.
PRODAJA VOZIL
I Znamka Letnik			Oprema	Barva
RENAULT MEGANE 1.616V DYNAMIQUE PLUS	2008	4.650,00 €	PRVI LAST.	KOV. SIVA
RENAULT MODUS 1.5 DCI GRAND DYNAMIQUE FAP	2008	5.650,00«	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
SEAT CORDOBA 1.4 REFERENCE	2005	2.890,00«	KLIMA	KOV. MODRA
PEUGEOT 2061.41 CITY PACK	2006	2.680,00«	KLIMA	KOV. SREBRNA
FORD C-MAX1.6 TDCI TREND	2004	3.450,00«	SERV. KNJIGA	KOV. VIOLA
BMW 31611 COMPAQ	2003	3.250,00«	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
BMW 116 D	2012	13.890,00«	PRVI LAST.	ČRNA
OPEL MERIVA 1.6V16V ESSENTIA	2004	2.890,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
RENAULT MODUS GRAND 1.216V EXPRESSION	2008	4.990,00«	KLIMA	KOV. VIOLA
RENAULT MEGANE 1.616V PRIVILEGE CC	2008	5.450,00«	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
VOLKSWAGEN GOLF 1.4TSI PLUS HIGHLINE	2009	7.990,00«	71.792 PREV.	KOV. SIVA
BMW 320 D KARAVAN	2007	7.900,00«	AVT. DEU. KLIMA	KOV. ČRNA
RENAULT KANGO01.5 DCI EXPRESS	2010	4350,00 €	PRVI LAST.	BELA
RENAULTSCENIC1JDCI DYNAMIQUE	2011	7.990,00«	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
SUZUKI SWIFT1.3GS	2005	3.990,00«	PRVI LAST.	KOV. T. ZELENA
RENAULT K0LE0S2J16V DYNAMIQUE4X4	2009	8.650,00«	SERV. KNJIGA	KOV. B0RD0
CHEVROLET SPARK 1.0 LS	2012	4.990,00«	30.333 PREV.	BELA
VOLKSWAGEN CADDY 1.ËTDI FURGON	2014	10.490,00«	PRVI LAST.	BELA
FIAT BRAV01.6 JTD MULTUET	2009	5.090,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
PEUGEOT 3081.416V CONFORT PACK	2008	4.900,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.				
v
Štajerski
Mestni kino Ptuj
Četrtek, 28. julij: 19.00 Ryuzo in sedem veličastnih. Petek, 29., sobota, 30., in nedelja, 31. julij: 17.00 Iskanje pozabljive Dory; 19:00 Zvezdne steze onkraj; 21:00 Ryuzo in sedem veličastnih.
		
	www.tednik.si	tednik@tednik.si
torek • 26. julija 2016
Oglasi in objave
ŠtajerskiTEDHlK 23
Mali oglasi
KMETIJSTVO
STORITVE
NUDIMO strojno sekanje in žaganje drv ter obžagovanje in podiranje dreves pri vas doma ali v gozdu. Boštjan Popušek, s. p., 041 801 814.
PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933.
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat -drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
PRODAMO kvalitetna drva z brezplačno dostavo. Po želji tudi nažagana. Tel. 031 444 154. Semine-SMMS.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com.
UGODNO jeklena strešna stenska kritina od 5,5 € + D D V/ m2. Mail: info@lindap.si, www. lindap.si. Tel. 041 444 397.
KUPIM traktor, naj bo IMT, Zetor, Deutz, Ursos, Univerzal, Štore ali podobno. Tel. 031 851 485.
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Tel. 041 358 960.
MLADE zajce, pasemske peteline od kokoši nesnic za pleme, prodam ali menjam za žito. Tel. 070 826 546.
NESNICE v začetku nesnosti, rjave, sive, črne, cepljene, prodajamo, vsak dan od 8. do 17. ure. Perutninarstvo Jožica Sor-šak, s. p., Podlože 1, Ptujska Gora.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01.
NESNICE, rjave, v 19. tednu, tik pred nesnostjo. Naročila sprejemamo na telefonu 02 688 13 81 ali 040 531 246. Boris Rešek, Starše 23.
PRODAM lepe železniške pragove - šve-lerje. Cena 15,00 €/ksm. Informacije: 041 893 305.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, stare 13 tednov, prodam, 4,50 €, dostava na dom. Marčič, Starošince 39, tel. 792 35 71.
PRODAM kozo z mladičkom, tel. 753 11 81.
PRODAMO pašni telici, simentalki, v 9. mesecu brejosti. Tel. 051 273 09.
SEME rdeče detelje in kanadke, odlične kakovosti, očiščeno, prodajamo. Tel. 040 531 246. Rešek, Starše 23.
SEME trpežne in mnogocvetne ljuljke, mešalnico z mlinom za žito in puhalnik za žito, prodam. Tel. 041 368 437.
V NAJEM vzamem njive. Tel. 041 315 392.
ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713.
Prireditvenik
Petek, 29. junij
10:00 10:00
10:00
17:00
18:00
20:00 20:30 21:00 21:00 21:30
Grajena, Dom krajanov, razglasitev priznanj Kmetije leta mestne občine Ptuj Zamenci, mednarodno srečanje motoristov, petek in sobota, v soboto ob 16.30 sprejem udeležencev na Mestnem trgu na Ptuju
Juršinci, turistična kmetija Moj Dom - Toplakovi in v prostorih gospodinjskega doma, 21. praznik društva gospodinj Marta Juršinci, sveta maša, predstavitev princese gospodinj, napev predic, okrogla miza Gospodinja - mati srce družine ob 11.00 tekmovanje v kuhanju prleškega piskra, razstava prleških sladic, druženje Ptuj, DomKulture, Muzikafe, 8. glasbeni festival Arsana, glasbene pravljice, kitara in tolkala
Ptuj, DomKulture, Muzikafe, 8. glasbeni festival Arsana, ustvarjalna delavnica -poslikava telesa
Ormož, malo grajsko dvorišče, 3. druženje na malem grajskem dvorišču Ptuj, dvorišče minoritskega samostana, 8. glasbeni festival Arsana, Art dance camp Ptuj, DomKulture, Muzikafe, 8. glasbeni festival Arsana, Nox acoustics Ptuj, bar Pomaranča, 8. glasbeni festival Arsana, Whatdafunk Ptuj, dvorišče minoritskega samostana, 8. glasbeni festival Arsana, muzikal Metuljev efekt
Sobota, 30. junij
20:00 Grajena, športni park, vaške igre ob 16. krajevnem prazniku četrtne skupnosti Grajena
20:00 Ptuj, hotel Mitra, 8. glasbeni festival Arsana, večer šansonov - Romana Kranjčan in Jure Ivanušič
21:30 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana, 8. glasbeni festival Arsana, Siddharta Unplugged
22:00 Ptuj, DomKulture, Muzikafe, 8. glasbeni festival Arsana, Luka Benčič trio 23:00 Ptuj, kavarna Bodi Kafe, 8. glasbeni festival Arsana, Scifedility orchestra
Ponedeljek, 1. avgust
17:00 Ormož, knjižnica, igralne urice, vsak poletni ponedeljek, za otroke vseh starosti,
igrače, družabne igre, druženje z vrstniki 10:00 Ptuj, park pri CID, Zabavni eksperimenti, zabavni eksperimentalni laboratorij v
izvedbi Centra eksperimentov Maribor, mavrično čaranje, rakete, vulkani, robotek balanserček ... , za osnovnošolce, vsak dan do petka 10:00 Zetale, Mladi Evropejci o prihodnosti evropskega prostora - mednarodna mladinska izmenjava, udeleženci, mladi iz različnih evropskih držav, do 8. avgusta
Program TV Ptuj
Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Mestna občina Ptuj podpisala sporazum o sodelovanju z Univerzo Maribor; Mednarodni uspeh ptujske ekipe prve pomoči; ZŠAM Ptuj praznovala 65-letnico društva; Najboljši dijaki na sprejemu pri ptujskem županu; Podjetje Javne službe Ptuj novim izzivom naproti; Izposoja koles odslej tudi na Ptuju; Dokumentarni film v spomin Janezu Puhu; Razstava grafik iz zbirk v Miheličevi galeriji; Uspel dobrodelni vegetarijanski bazar za pomoč Tuaregom v Afriki; Vrhunec glasbenega festivala Arsana; Poti v neznano s popotnikom Zvonetom Šerugo; Z glasbo v sobotni večer. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša.
Življenje celo si garal, za dom in svoje bližnje vse si dal, sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
V SPOMIN
30. julija mineva 15 let, odkar nas je zapustil naš dragi
Franc Koser
IZ APAČ 110
Težko je pozabiti človeka, ki nam je drag, še težje je izgubiti ga za vedno. Pogrešamo te! Prisrčna hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu.
Tvoji najdražji
Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je ...
ZAHVALA
ob boleči izgubi našega dragega
Antona Emeršiča
Z DRAŽENSKE CESTE 14 D
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče, za sv. maše in besede tolažbe. Hvala vsem sodelujočim za opravljen pogreb. Skupaj z nami ga ohranite v lepem spominu.
Tvoji najdražji
Srečni smo s teboj živeli, žalostni, ker več te ni. Ostali so živi spomini, z nami potuješ vse dni.
SPOMIN
29. julija 2016 je minilo osem let, odkar si nas zapustil, naš dragi mož, ata, tast in dedi
Štefan Vaupotič
IZ HAJDOŠ 46
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke in ga ohranjate v lepem spominu.
Tvoji najdražji
DOM IN STANOVANJE
ODDAMO delno opremljeno garsonjero za dobo do 1 leta. Tel. 031 503 142.
V NAJEM dam 2-sobno stanovanje v bloku na Ptuju, EI. Št. 2015-180-1825638. Tel. 031 648 255.
NEPREMIČNINE
NA PTUJU ali v bližnji okolici kupim starejšo vrstno ali prostostoječo manjšo hišo ali dvosobno stanovanje z balkonom. Tel. 051 650 047.
GARAZO v Ciril-Metodovem drevoredu dam v najem. Tel. 040 715 701.
PRODAM hišo v bližini Ptuja ali menjam za kmetijsko zemljišče ali kmetijo. Tel. 041 561 893.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačilo takoj. Telefon 041 897 675.
PRODAM belo mešano sortno in rdeče vino. Prodam motorno kolo Kawasaki 250 chopper. Tel. 070 713 014 in 031 771 935.
PRODAM električno kolo, kot novo, s smerokazi in kovčkom. Cena 620,00 €. Tel. 02 62 92 763.
ŠTIRI PARE novih nogavic za krčne žile ugodno prodam. Tel. 031 532 410.
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi moža, očeta, dedka in tasta
Alojza Koreza
IZ ŽETAL 48
<1«nftr-* *
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali za sveče in svete maše.
Posebej se želimo zahvaliti sosedom za urgentno pomoč v njegovih zadnjih trenutkih, PGD Žetale, Lovski družini Žetale, družinam Bele, Skok, Mlakar, Kopše-Vek, Bedenik, Janiju in Simoni Vogrinc, sodelavcem iz Taluma in Kmetijske zadruge Ptuj. Hvala Miciki za molitev in g. Janiju za poslovilne besede. Hvala vsem sorodnikom in prijateljem. Hvala cerkvenim pevcem za odpete žalostinke in podjetju Mir za opravljene pogrebne storitve.
Vsi njegovi
SEM prijazen moški, star 50 let, iz okolice Ptuja. Sem redno zaposlen, ne pijem in ne kadim, ljubitelj narave in vsega lepega. Po tej poti iščem prijazno žensko ali mamico, staro med 40 in 50 let, ki si želi ustvariti srečno zvezo. Bodi resna, čakam na tvoj klic. Tel. 041 595 403.
Srce tvoje več ne bije, bolečine več ne trpiš, nam pa solza lije iz oči, dom je prazen, otožen, ker te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega sina, brata, botra in strica
Franca Širovnika
IZ KUNGOTE PRI PTUJU 17
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za izrečene besede sožalja, za darovane sv. maše, cvetje in sveče. Zahvaljujemo se g. župniku za opravljen cerkveni obred, Pihalnemu orkestru in pevcem Taluma za odigrane in odpete žalostinke, govorniku, pogrebnemu podjetju Mir in sodelavcem Energetike.
Iskreno se zahvaljujemo tudi osebju Splošne bolnišnice Ptuj in vsem, ki ste mu v njegovih težkih trenutkih stali ob strani.
Žalujoči njegovi najdražji
PVC okna, vrata, senčila
ROLETE, SENČILA
ABA
PVC OKNA, VRATA
PTUJ
GSM: 041 716 251
www.oknavrata.com
Veš, da je vse tako, kot je bilo, v vsaki stvari si, ki je v hiši, v mislih si, besedah naših, da, celo v sanjah, le da korak se tvoj nič več ne sliši...
(J. Medvešek)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega sina, brata, očeta, strica, botra in svaka
Slavka Belšaka
IZ PRISTAVE 16, CIRKULANE
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečene besede slovesa, podarjeno cvetje, sveče in za svete maše. Posebna zahvala podjetju LP Mycron za vso pomoč in podporo ter podjetjema Perutnina Ptuj (Draženci) in Mercator CTG Ptuj. Prav tako se zahvaljujemo Zasebni ordinaciji splošne medicine doktor Saftic Mile, gospodu dekanu za opravljen obred, govornikoma za ganljive besede, podjetju Mir za opravljene pogrebne storitve, godbeniku za odigrano Tišino, nositeljem zastave in križev.
Njegovi najdražji
Štajerski 1				www.tednik.si	
Slovenija, Podravje • Osrednji problem je pomanjkanje zaščitne opreme
Število napadov na policiste se zmanjšuje, a so vse nevarnejši
Med hišno preiskavo v Zgornjih Poljčanah je 32-letnik z zračno pištolo ustrelil v policista. Na srečo izstrelek policista ni zadel. Skrb vzbujajoče pa je, da število teh posameznih skrajno nevarnih oblik napadov na policiste narašča, opozarjajo.
V prvem polletju so policisti zabeležili 68 napadov na svoje sodelavce, kar je 27,7 % manj kot v enakem obdobju lani (ko je bilo napadov 94), manj je bilo tudi poškodovanih, in sicer je bilo v letošnji prvi polovici leta poškodovanih 21 policistov, medtem ko je bilo v prvem polletju 2015 poškodovanih 41 policistov. A kot opozarjajo: »Čeprav statistika izkazuje upad števila kaznivih dejanj napadov na policiste, pa je skrb vzbujajoč porast posameznih skrajno nevarnih oblik napadov na policiste. Tako v prvem polletju 2016 izstopa brutalni napad z nožem na policista (29. junija na območju PU Novo mesto), ki se je končal s smrtjo policista. Pri nenadnih in nepričakovanih napadih v na videz običajnih postopkih, kot je bilo to v navedenem primeru, imajo policisti manjše možnosti za uspešno odvrnitev napadov, saj tovrstnih postopkov ne varujejo vnaprej s strelnim orožjem.«
Srž problema je pomanjkanje zaščitne opreme
S to problematiko so seznanjeni tudi v obeh sindikatih. »Policisti vsakodnevno opo-
Foto: arhiv ST
zarjajo na nevarnost opravljanja svojega poklica pri svojem delu. Da je policijsko delo nevarno in specifično ter zato povsem neprimerljivo z drugimi 'primerljivimi poklici', kažejo tudi statistični podatki o povečanem številu napadov s hujšimi posledicami,« so povedali v Policijskem sindikatu Slovenije. V Sindikatu policistov Slovenije pa so dodali, da policisti redno nadgrajujejo
znanja samoobrambe, vendar pa je osrednji problem kronično pomanjkanje zaščitne opreme policistov. »Od rokavic, neprebojnih jopičev, neprebojnih in taktičnih čelad, kot tudi pomanjkanje sredstev in pravnih okvirov, ki bi omogočali uporabo tehničnih sredstev za zagotavljanje večje varnosti policistov (npr. nabava opreme za glasovno in slikovno snemanje policijskih postopkov). Druga
stvar, ki po naši oceni vpliva na varnost policistov, je kadrovska podhranjenost policije. V oddaljenejših krajih, kjer naloge na terenu opravlja le ena patrulja, policisti tako ne morejo računati na hitro in ustrezno pomoč v primerih napada, kar nedvomno povečuje tveganja za nastanek hujših posledic.« Povedali so še, da vse dosedanje vlade pomanjkanje ustrezne zaščitne opreme in kadrovsko
podhranjenost opravičujejo z ustaljeno frazo o pomanjkanju finančnih sredstev. »Ta argument za policiste ni sprejemljiv. Država kot delodajalec
bi morala v prvi vrsti poskrbeti za varnost svojih policistov,« so poudarili v sindikatu.
V sindikatu policistov Slovenije so še poudarili, da pristojno ministrstvo nenehno opozarjajo na pomanjkljivo zaščitno opremo. »Gre predvsem za iztrošene in zastarele neprebojne jopiče, neprebojne čelade, zaščitne taktične rokavice, zaščitne maske za delo z osebami z izpostavljenimi kazalniki tveganja glede prenosljivih okužb, iztrošenost voznega parka ipd.« Po informacijah sindikata notranje ministrstvo trenutno vodi postopke za nabavo novih vozil za policijo ter nekaterih zaščitnih sredstev (neprebojni jopiči). »Trenutne napore vodstva ministrstva za nabavo zaščitnih sredstev pozdravljamo, hkrati pa želimo opozoriti na dolgotrajnost in neustreznost postopkov javnega naročanja, kar po naši oceni, poleg zamud pri opremljanju policistov, lahko vodi tudi v izbiro manj kakovostne policijske opreme.«
Mojca Vtič
NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO
Nj4.II ORS „„v
Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si
Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204;
BREZPLAČNO SVETOVANJE BREZPLAČNE IZMERE BREZPLAČNA PONUDBA STROKOVNA VGRADNJA TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI
ZELO UGO,
Napadi na policiste v letih 2009-2015
Število napadenih policistov	2009	2010	2011	2012	2013	2014	2015 MM
Poškodbe policist uporabili prisilna s	ov v n »redst	apadil va, v <	h, zar )bdob	adi ka ju 20<	terih i )9-20	so 15	/ir: PU Maribor
Število poškodovanih policistov	124	116	126	142	108	m	84
Vir: PU Maribor
Foto: arhiv ST
▼ji osvežitev v pomaranči
v S

Napoved vremena za Slovenijo
17/Oft
Pasji dnevi mrzli in deževni so za vincarja revni.
Danes bo večinoma sončno, zjutraj bo ponekod nastala megla. Predvsem v hribovitih krajih zahodne in južne Slovenije bo popoldne možna kakšna vročinska nevihta. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 18, na Primorskem do 20, najvišje dnevne od 26 do 32 stopinj C.
Obeti
V soboto in nedeljo bo sončno in vroče. Predvsem v hribovitih krajih severne in severozahodne Slovenije bo popoldne možna kakšna vročinska nevihta.
Vremenska slika
Prek srednje Evrope, Alp in naših krajev se pomika šibka vremenska fronta. Za njo od severovzhoda k nam priteka nekoliko hladnejši in vlažen zrak.