Štev. 18. Y Mariboru 39. aprila 1815.
Tečaj IX.
Izhaja vsak četrtek
in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3gld. — kr. „ pol leta I „ 60 „ „ četrt leta - „ 80 „ Naročnina se pošilja opravništvu v stolnem
farovžu. Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine.
List ljudstvu v poduk.
Posamesne liste
prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi
se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. —
Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
v
Castitim udom kat. tiskovnega društva.
V denešnjem listu poda odbor tiskovnega društva ručun za leto 1874. Iz računa je razvidno, da. zamore društvo le s pomočjo drustvenikov „Slov. Gospodarja" pri taM nizki ceni ohraniti. Ako bi bilo 243 drustvenikov, ki so vplačali 1216 fr. 20 kr., plačalo le po 3 fr., tedaj za vsem 729 fr., bi kazal račun pomanjkanje nad 30fr., v tem ko seje dejansko 154 fr. prigospodarilo.
Ob enem se naznanja, da seje dosihmalna še od pokojnega dr. Preloga založena kavcija njegovim dedičem po njih želji vrnila. Ker pa društvo lastnega premoženja nima, je bilo prisiljeno, „Gospodarjevo" naročnino deloma za kavcijo porabiti. To pa kaže, da bo odbor, kakor lani, enako tudi zanaprej proti koncu vsakega leta tak6 dolgo v denarstveni zadregi in prisiljen, si s posojili pomagati, dokler toliko ne prigospodari, da bo kavcija od 1000fr. njegova čista lastnina.
Po vsem tem je razvidno, kakč opravičena je naša nujna prošnja, s ktero se obrnemo naj-poprej da vseh čč. gg. drustvenikov, da bi iz ljubezni do ubožnejših „ Gospodarjevih" naročnikov društvu še tudi zanaprej zvesti ostali, potem pa tudi do vseh drugih našemit listu prijaznih rodoljubov, da bi tiskovnemu društvu pristopili.
Predstojništvo kat. tisk. društva
v Mariboru dne 23. aprila 1875.
Račun
kat. tiskovnega društva v Mariboru za leto 1874, potrjen v odborovi seji dne 23. aprila 1875.
I. Dohodki:
1.	Letnina društvenikov . . 1216 fr. 20 kr.
2.	Naročnina na „Slov. Go-
spodarja" ..... 3139 „ 57 „
3.	Inserati ...... 186 „ 79 „
4.	Ostanek lanskega leta . . 339 „ 53 „
vkup 4882 fr. 09 kr. II. Potroilii:
1.	Tisk „Gospodarja11 in čas-
niški kolek . ' . . . . 3058fr. 29 kr.
2.	Vredništvo in opravništvo 480 „ — „
3.	Poštni kolek ..... 718 „ — „
4.	Kolekovanje inseratov .
5.	Poštni stroški ....
6.	Naročnina na razne čas-
nike .......
7.	2°/0 od kavcije dr. Prelogo-
vim dedičem ....
8.	Razni manjši potroški .
vkup 4388 fr. 74 kr.
Ako se od dohodkov . . . 4882 fr. 9 kr. odštejejo potroški .... 4388 „ 74 „
se kaže koncem l. 1874 aktivno stanje..... 493 fr. 35 kr.
V Maribora dne 23. aprila 1875.
Jožef Heržič m./p.
denarničar.
Račun sta pregledala in odobrila: Ignacij Orožen m./p. Anton Lacko ra./p.
kanonik.	kaplan stolne cerkve.
25 „ 50 „ 37 „ 12 „
34 „ 30 „
20 „ — „ 15 „ 53 „
Nova šola v štajerskem dežel, zboru.
Pravo „cartano" dete liberalcev je nova šola. Nihče se nje nebi smel dotakniti. Za njo gorijo in govorijo. Konservativni-katoliški poslanci, katere zato tudi kot klerikalce zmerjajo, pa so novi šoli kmalu iz začetka nasprotovali. Leta 1872 so v deželnem zboru rekli: „da za novo šolo ne dovolijo krajcarja ne, dokler se nova šolska postava toliko ne popravi, da bo zopet ustrezala pravičnim zahtevam, katere imajo do nje: stariši, dežela in sv. Cerkva". Po teh besedah so odšli iz zbornice in pustili liberalce same. Tako so storili tudi letos, ko so 23. t. m. v razpravo prišle šolske zadeve. Konservativci, med njimi naš vrli g. Herman, niso hoteli biti nazoči. Liberalci so tedaj zborovali sami, med njimi tudi: dr. Vošnjak, dr. Dominkuš, dr. Srnec zraven'Snidršiča, Schmidta, Brandsteterja in se vč večno potrebnega Seidl-a. Človek bi mislil, da bo vse lepo gladko in mirno izišlo. Vsaj njim ni noben klerikalec ugovarjal. Ali glejte čudo! Liberalni gospodje so se sprli med seboj ! Začeli so o novi šoli tako tužne in žalostne litanije, kakor da bi se bili v čiste klerikalce spremenili.
1.	Najprvlje so nekateri, zlasti bolj stari liberalci, z glavami majali, češ, da bi nova šola utegnila vendar le predraga biti. (aha!) Črno na belem so kazali, kako sedaj 8krat več za male šole plačujemo, kakor pred 4 leti. Vsi stroški so poskočili na 1 milijon in 33120. fl. Doneski iz deželne kase vedno narašajo. Leta 1871 smo izhajali s 64.975 fl., leta 1872 bilo je potrebnih že 227.737 fl., pred lanskim 332.724 fl., lani 410.000, letos pa 490.500 fl., skoro l/2 milijona. Ali to še ni vse. Drugo leto se bode vsem učiteljem, ki 5 let služijo, začel izplačevati petletninski izboljšek na plači. To bo zopet več tisoč goldinarjev potegnilo. Vrh tega je še 291 no vi h šol nasnovanih. V vsakem kotu že stavijo šolske gradove in sicer vse prepaglo. Povsod hočejo imeti več razredov in tedaj več učiteljev. Število učiteljskih služeb je v 4 letih od 922 poskočilo na 1584. Izmed teh je 431 služeb praznih, ker se šole hitrej stavijo in razredi množijo, kakor se novi učitelji izre-jajo. Po malem bodo vse službe napolnjene. In tako utegnejo stroški za male šole deželo stati kakih 2 milijona goldinarjev na leto!
No, in takih strahovitih številk so se stareji liberalci naposled vendar začeli bati. Zato so hoteli deželnemu odboru naložiti dolžnost, naj do prihodnega zborovanja nekoliko po deželi poluka; ali so ljudje z nasledki kaj zadovoljni ali ne, ali so kde kake napačnosti in posebno, če bi se stroški zamogli — po lajšati, (aha!)
2.	To pa je mlajše liberalce hudo razdra-žilo. Eden se je celo resno začel kregati, zakaj se sploh o novi šoli tako neprevidno govori. Klerikalci bi utegnoli to zvedeti in ljudi zoper novo šolo razdražiti, ker bi njim lehko rekli, da
so liberalci sami že — zoper njo. Prav smešni so pa bili tisti liberalni poslanci, ki niso zamogli zadosti nove šole naj p o prej hvaliti in praviti, kako so nje naši ljudje strašno veseli. Kajti par trenutkov potem so novi šoli našteli grehov, kakoršnih smo dozdaj le iz klerikalnih ust slišali. Očitali so njej, da se slovenščina zanemarja, da se s stavljenjem novih šol vse prenaglo postopa, da se število razredov prenaglo množi, da okrajno šolsko svetovalstvo nima skoro nobene veljavne besede pri šoli, da 8 let otroke v šolo pbati vendar nikakor ne sodi.....
Tako so liberalni poslanci o novi šoli tožili! Sklenoli niso nič! Nas pa so ove žalostiuke jako razveselile. One kažejo, da se je pri liberalcih zastran nove šole začelo daniti. Čedalje bolj sprevidijo, da utegnejo hoditi po krivi poti. To pa je prvo zamenje — poboljšanja.
Gospodarske stvari.
Branimo si vinograde in sadunosnike mraza ali slane!
Spomladanski mraz ali slano prištevamo naj-nevarnišim sovražnikom svojih vinogradov in sa-dunosnikov. V kratkih urah so cele pokrajine poškodovane. Veliko milijonov dohodka je nagloma uničenih. Pjav zavratno se bliža ta sovražnik v jasnih nočeh, preden soluce izhaja, mladim rastlinam, nježuemu brstju in rahlemu cvetju. Nagloma zamori premlado življenje rastlin; ob enem pa tudi nemilo pobere upanje premnogih rodbin. Naglo kakor blisk se drugi dan razlaga žalostna novica, da je slana po vinogradih že pobrala in upanje na sadovne pridelke pokončala. To je res žalostno za vsakega posestnika, katerega zadene. —
Ali našel je se pomoček! Treba ga je le previdno in zdatno porabiti. Iz mnogoletne skušnje namreč poizvemo, da slana le tedaj nastane, ke-dar je po noči — jasno. Tedaj se toplota, katero ima zemeljn.o površje, naglo v zrak poz-gubi. Rastline so brez pomoči zoper slano. Če pa je oblačno, tedaj se slane ni bati. Megleno ali oblačno nebo je zemlji in njenim rastlinam varna odeja. Kaj pa je storiti, če ove odeje ni, če je nebo vedro in jasno? No, tedaj se pa mora skrbeti, da se taka oblačna odeja pripravi na —-umetni način. To se pa stori s kurenjem ali prav za prav s kad en jem. Tukaj se ima najprvlje gledati na to, da napravljeni dim ostane blizo zemlje, da se na njo vleže. Dim tedaj ne sme biti — topel ali vroč. Marveč dim mora biti, kolikor le mogoče, težak, mrzel in gost. Topli in vroči dim kmalu izpuhti po zraku in ne pomaga nič. Težki, mrzli in gosti dim pa se vleže na zemljo in njo obrani slane. Zato ne velja tukaj kuriti z rečmi, ki dajajo veliko toplote in delajo močen plamen. Ne kuriti, kaditi pomaga zoper
mraz. Skušnje so učile, da tukaj najbolj izda plevel, dračje, šota, premog, posebno če se te tvarine ohranijo bolj mokroktne ali vlažne in če se z navadno ali pa z žgano smolo polijejo.
Vendar vse to pomaga mak), ali večjidel nič, ako se ljudje ne združijo. Če samo eden ali dva v eni okolici kurita, tedaj to malo kedaj pomaga. Lahek vetrič odnese narejen dim na sosedovo zemljišče, med tem ko na lastnem slana trto in drevje pokrije. To je tudi pri nas glavni vzrok, zakaj kurenje zopet popuščajo tudi tisti, kateri so ga poprej bili vajeni.
Ako tukaj doseči hočemo kaj zdat-nega, je potrebno, da vsi posestniki ene okolice vzajemno postopajo. Vsak bi naj kuril in kadil!
Na Nemškem vsaj delajo tako ! Zakaj pa tedaj mi nebi enako poskusili? Ondi se vinogradniki poprej pogovorijo. Vsak se zaveže kuriti. Mesta, kder se ima kuriti že za naprej določijo. Posebni čuvaji, ki po noči bedijo, naznanijo s strelbo trenutek, kedar živo srebro na termometru začenja naglo padati, kar je znamenje, da se slana bliža. Sedaj začnejo vsi kuriti in kmalu vso okolico zavijejo v gost dim — nesreča je odbita. V Alza-ciji so združene vse srenje v eno tako hranilno družbo. Zato pa tudi veselo grozdje berejo in mnogo lepega sadu prodavljajo, med tem ko drugi žalostni mimo svojih praznih vinogradov in sadu-nosnikov hodijo.
Gospodarska dela meseca majnika.
V	hiši in dvoru. Skodnji in žitnice se morajo dobro seznažiti in prevetriti, zrnje premetati. Meseca majnika se dela najboljši puter in iz njega potem maslo.
V	kleti. Na vino je treba gledati, zdaj začne dru-gokrat, vreti. Kletna okna so morajo zadelati in z drvjem založiti. —
V	hlevu. Hlevi se morajo marljivo snažiti, gnoj vsak dan izkidati, konji in goveda se morajo večkrat skopati in ovce ostrici. — Konec tega meseca povrženi prasci se puščajo za pleme, svinjo se o veliki vročini ne smejo vunj goniti in se morajo večkrat kopati, kar jim zlo koristi. Mladi petelini se morajo kopiti in gosem daljše perje izpipati. —
V	vrtu za zelenje. Zeljne sadike se morajo presaditi, k fižolu se pristavlja kolje, poletna endivija se veže in kodrasto zelje se seje. Konec tega meseca se špargel ne sme več porezovati, vse se mora na vrtu skrbno oko-pati, pleti, gosenice in druga mrčesa pobirati.
V	sadovnjaku. V drevesnici se morajo odstraniti obeze na požlahtnjenih drevescih in postranske vejice na mladih drevesih odtrgati. Drevesa se se lahko cepijo in okulirajo in sicer vsikdar ali na vzhodni ali večerni strani. Posajena drevesa se morajo marljivo polivati, živi ploti se obrezati.
V	vinogradu. Dokler trs cvete, se ga ne smeš dotakniti, ko pa je odevel se začne vez in druga kop, tudi vlačence se ta mesec lahko posadijo.
V	hmelniku. Hmel se mora k drogom napeljati in če je dosti plevela, okopati.
Na polju in senokošah. Pozni lan in vodena repa naj se seje, zeljne sadike, ki so izostale, se morajo posaditi, sladko korenje in krompir se mora okopati, in prahe tretjikrat preorati. Seno se pokosi in na senokoše brž voda napeija.
Pri ribnikih. Karpi in lini mečejo ikre. Iz žlem-natih ribnikov se naj odpravi žlema.
Pri uljnjaku. Na roje je treba pridno gledati in ogrebati. Ta mesec bučele posebno veliko strdi nanosijo, zato je mnogokrat potreba panje podložiti ali nadložiti.
V logu. Drevesnice se morajo dobro varovati, brestovo seme nabirati, če je kaj posekanega lesovja o-stalo, se mora pospraviti. Na gozdne požare je treba marljivo gledati.
Lov. Ptice roparice in mlade divje race se streljajo in na zanjke lovijo.
Mešan gnoj (kompost) najboljše gnojilo za travnike.
Ker je mešan gnoj najprikladnejši in najboljši gnoj za travnike, si mora kmetovalec, kolikor je najbolj mogoče prizadevati mešanega gnoja nabrati in pripraviti. S pomočjo dobrega mešanega gnoja se zamorejo travniki naprej in naprej v srednjem pridelku vzdržati in tako je mogoče ves hlevni gnoj njivam ohraniti.
Za mešan gnoj se da porabiti: pepel, kar ga je v gospodarstvu, naj bode od lesa, ali šote ali premoga, na dalje vse druge snovi, ki se več-jidelj brez velikega truda in stroškov pripraviti dajo, kakor apno, gips, lapor, listje, blato iz jarkov in globel, smetje iz ulic in dvora, plevel in posebno stranišnik, kakor se po straniščih nahaja, sploh vsi rudninski rastlinski in živalski odpadki, kakoršnih je dosti brez truda in brez stroškov lahko dobiti. Tudi prst je imeniten del mešanega gnoja. Vse te stvari se zmečejo na kup in se prepustč gnjilobi, da vse sprhnč in tako po času rahlo, prhko, skoz in skoz jednakomerno snov napravijo. —
Važno je, da se mešan gnoj prav dolgo ležati pusti, da popolnoma pregnjije; ker sicer vči-nek in poraba po travniku raztrošenih snovi ni popolna. Razkrojenje nakupičenih stvari se še bolj pospešuje, če se njim stolčenega apna in zidnega razsipa primeša; posebno pa s tem, če je cel kup vedno nekoliko v mokrem in vlažnem stanju. To se najprej doseže, ako se ob topli letni uri s tekočim stranišnikom, gnojnico ali pa z vodo poliva. Od časa do časa je dobro kup mešanega gnoja prekopati in premetati, kar celo zmes zrahlja, in še bolj razkroji. V mnogih razmerah je tudi dobro, ako se kupu mešanega gnoja od časa do časa nekoliko centov koščene moke ali vsaj na drobno stolčenih kuhinskih kosti prida.
Kako dolgo je živina za pleme? Žrebec od 5—15. leta, tudi do 20. Kobila od 4—12. leta. Bik 2—7. leta, krava od poldrugega do 8. leta. Merjasec od 1—3. ali 4. leta, svinja do 8. leta, oven od 2—6. leta, ovca 2—8. leta.
Plesnjiva klaja ali krma živini na mnogi način škoduje. Začne njo po trebuhu grizti in trgati in napenjati. Blato postane vodeno in jako smradljivo. Pogosto še pristopi vnetje, črni prisad, vučec in smrt. Časih tudi krč tako živinče lomi
in vije, kakor da bi mu bil kdo 8 strupom zavdal. Breja živina, ki žre plesnjivo krmo, tudi rada po-vrže. Neprevidni gospodar ne pomisli na take žalostne nasledke. Mnogokrat še sam ne ve, da polaga plesnjivo klajo. Kajti plesnjivec se časih hitro ne vidi posebno pri močno steblastih rastlinah in pri slabo iztiskanili prgah. Zato se ima tukaj paziti, krma na suhem držati, in ali pred vetrom popolnem zapreti, ali pa večkrat močno prevetriti.
Koliko košta 1 oral novo nasajenega vinograda? Ravnatelj vinorejske šole v Mariboru računi: 1. za globoko prekopan je zemljišča, od vsakega □ sežnja po 12 kr., skupaj: 170 fl. 2. za ravnanje in priredjenje jamic za trte: 10 fl. 3. za 8000 obkoreninjenih rozeg po 15 fl. za 1000, skupaj : 120 fl. 4. za sadenje rozeg: 20 fl. 5. za popravilo v prvem letu 10 fl. in 6. za kolje, 15 fl. za 1000, skupaj: 120 fl. Tedaj pride 1 oral no-vine na 450 fl. gotovih denarjev brez tega, kar je vredno zemljišče.
Dopisi.
Od sv. Križa pri Ljutomeru. (Ognjen križ.) Prav umeten ogenj so napravili na velikonočno soboto večer pajbari (fanti) križevski na zahodni strani sv. Križa s 42 lučicami na stebrih. V sredini teh lučic bila je lepa podoba sv. Križa, kar je bilo 2 do 3 ure daleč še prav lepo videti. Pri tem nedolžnem veselju je donel možnarjev grom po širokem murskem polju. Rakete so švigale visoko po zraku. Res vesel je bil vsak človek videvši to lepo ognjeno podobo.
Hvale vredni ste vsi, ki ste kaj piipomagali temu spominu; posebno J. Vrabel, ki je daroval vse, kar je bilo potrebno; Arni Vrbnjak, ki je bil prav umeten „ognjar" in „raketar". Ne pozabite tudi prihodnje leto napraviti nam tega veselja na dan veselega vstajenja Zveličarjevega!
Iz Stranic pri Konjicah. (Ogenj. —- O zimina.) Lansko leto je pastir posestnika Jur. Slemenšeka v Cretežu užgal cerkveni les. Mož se je temu smejal. Toda letos ob istem času v noči od 22. do 23. aprila mu je hišno poslopje do tal pogorelo. Šiba božja ga je očitno obiskala. Da bi mu le bila na korist! Kako da seje ogenj vnel, tega ne vemo. K nesreči je bil hud veter, ki je ogenj tudi na sosedovo streho pognal. Zgorela je hiša, hlev in 8 govedi posestniku Jož. Bobičk-u. Zavarovana bila sta obadva posestnika, ali 3 leta že sta plačevanje opuščala, akoravno so se ljudje o tej reči celo pri cerkvi opominjali. Sedaj sta obadva v nesreči, pomoči pa pogrešata.
Vreme se je tukaj zdatno sprijaznilo. Na stopila je zaželjena spomlad. Travica je še mala. Sv. Juri ima še malo zelen plašč. Toda, hvala Bogu, oziniina ni tako pozebla, kakor smo se bali.
Iz Celja. (Naša K al v arij a oropana).
Vera cerkve zida, nevera pa jih razdira. Tega nam je priča tudi zgodovina našega mesta in djanje nevernežev naših časov. Celjska kronika pravi, da 1. 1679 in 1680 je kuga v Celji in sosednih krajih veliko ljudi pomorila, in v tej veliki sili so šli Celjani bosi s procesijo na grič, kjer zdaj cerkev sv. Jožefa stoji. Tam so 11. novembra leseni križ postavili in obljubo storili, na onem kraji cerkev pozidati v čast sv. Jožefu, ako Bog njih prošnjo usliši in jih po priprošnji sv. Jožefa kuge reši. Leta 1680 Je pomor prenehal in Celjani so začeli cerkev sv. Jožefa staviti. Osem sosednih far je Celjanom pomagalo to bogoljubno delo doveršiti. Na stavljenje te cerkve spominja latinski letopis nad velikimi cerkvenimi vratmi: Divus Josephus pestem Ciliensibus aufert, t. j. sv. Jožef je Celjanom kugo odvzel. — Omenjeni dve leti bile ste tedaj čas velike poskušnje za Celjane, pa oni so ta čas še pri Bogu v svojih stiskah pomoči iskali, so hodili še k božji službi, prejemali sv. zakramente in spoštovali sv. reči. Gotovo od tiste, leta 1679., storjene obljube so na prijazni grič sv. Jožefa od dalnih sosednih far začeli romarji prihajati na dan 19. marca in tudi 3. nedeljo po Velikinoči, ker se ta čas obhaja spomin varstva sv. Jožefa nad božjim detetom Jezusom. Tujci in domači kmečki ljudje še dandanes v obilnem številu na ta prijazni kraj prihajajo, a imenitni mestjani so obljube po predstarših storjene že pozabili, ker se kerščanska zavest po naših mestih sploh menjša in se množi število onih, ki kakor hitro otročja leta zapustijo, tudi Bogu in cerkvi slovo dajo. Leta 1737. bilo je še le 6 kapelic postavljenih pri potu, po kterem se na polnočni strani iz mesta črez Voglajno, črez stopnice pride k sv. Jožefu, s tremi križi, na kterih sred-nem je ravno ta letnica vsekana. Tudi letos 3. nedeljo po Velikinoči bilo je veliko romarjev od blizo in daleč na ta sv. kraj prišlo, kteri so že spotoma na gori Kalvariji in potem pri sv. Jožefu si potrebnih nebeških darov prosili. Pobož-nost vernih katoličanov pa gotovo brezverneže najbolj v oči bode in gotovo to je bil uzrok, da so oni ponoči od 18—19 t. m. 3 kapele na Kalvariji, ki imajo le lesena slabo napravljena vrata vlomili, in so iz prve podobo sv. Petra, iz 3. in 4. pa 2 podobi Kristusa in 4 Judov odvlekli, in kakor se pravi v vodo pometali, da njih blizo več najti ni. Že pred par leti se je ta hudobija par-krat ponavljala, a vendar ne v taki meri, kakor zdaj, ker tačas so se podobe sicer nekoliko porušene našle. — Vsak zvedenec v cerkvenih delih, ki je prišel na našo Kalvarijo, si je gotovo želel, da bi se kaki dobrotniki našli, ki bi v te kapele lepših podob pripravili, ker še tam ostale in one po hudobiji odstranjene razun podobe Petrove niso okusno izdelane in obrazi taki, da gotovo takih nikder ni; a žalostno znamenje časa neverstva ta čin vedno ostane, da se iz Bogu posvečenih krajev tudi neokusne podobe šiloma
odstranjajo po ponočnih klatežih. Upati je, da se bodo te po hudobiji odstranjene podobe sčasoma z lepšimi nadomestile in z močuim zaklepom pred roko takih hudobnežev zavarovale. — Celjska kronika tudi poroča, da so 1. 1847 mest-jani in kmetje po griču sv. Jožefa kostanjeva drevesa nasadili. Nedavno so dali naši mestni o-četje 12 najlepših teh dreves izkopati na tistem zemljišču, ktero je č. oo. lazaristora v porabo izročeno, in na kterem njim pretečeno leto ni bilo dovoljeno sadunosnih dreves, ktera so že bili nasadili, rasti pustiti, ter so jih morali izruvati dati. In ne dosta, da so se ta lepa drevesa, tudi po naših kmetih zasajena, izkopala, še luknje se niso zadelale v gotovem prepričanju, da ako hočejo oo. lazaristi, od tega prostora kaj imeti, bodo že sami vse krivo poravnali. — Ako gospodje, ki so veliko let po šolah plazili, boljše božjih in cesarskih postav ne poznajo, kaj se hočemo potem od navadnega človeka pričakovati?
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Svitli cesar so se iz Knina 18. t. m. pri lepem vremenu peljali črez Topolje in Varliko v Sinj, ki je največji trg v Dalmaciji. V Sinju so napravili dalmatinski jezdeci vitežke igre v spomin nekdanje zmage črez Turke, ki so ondi bili tepeni 1. 1715. Krasno oblečeni jezdeci so s sulicami izbijali obešene kolobarčeke. Iz Sinja so se cesar peljali na Petrovo polje, kder se ravno sedaj dela železnica. Prišedši v Drnis so ogledali tamošnjo cerkvo, ki je nekdaj bila turška mošeja. Potem so odrinili gledat premogo-vih jam v Siveriču. Naposled so se vrnoli v Ši-benik nazaj. Iz tega mesta so se peljali v Spljet in Solin, kder je nekdaj stoloval glasoviti preganjalec Kristjanov, rimski cesar Dijoklecijan. Ondi je tudi umrl 1. 313. Sedaj se mudijo cesar v Dubrovniku, kder se njim je poslanec turškega sultana poklonil.
V koroškem dežel, zboru je mnogoletni zagovornik Slovencev, slavni Eiušpiler predlagal, naj se volilni red prenaredi, da dobijo kmetje toliko poslancev, kolikor njim po njih številu in dač-nih doneskih po pravici gre. Liberalci so se precej kislo držali, pa nič ni pomagalo. Nasvet pride v razgovor.
Ogerski minister Wenkheim je dobil od poslanca Istoczya sila ostro prašanje, ali ne misli dežele braniti brezštevilnih Judov, ki ljudstvo na nič spravljajo? Minister je odgovoril jako nedoločno, kakor da bi se Judov bal. Rekel je, da imajo Judi enake pravice, kakor drugi narodi.
Hrvati in Madžari se čedalje bolj pisano gledajo. Hrvati bi radi imeli železnico iz Zemljina v Ogulin, Madžari pa nje dovoliti nočejo.
Vnanje držaye. Pruski ministri snujejo sedaj novo postavo zoper Katoličane, po kateiej bodo vse samostane zatrli.
Francozi si na vso moč prizadevajo, da bi svojo vojno brž rredili in utvrdili. To pa tudi Bismarka čedalje bolj razdraženega dela zoper Francosko. Na južni naši železnici je napovedanih 20,000 konjev, katere so Francozi pokupili ter njih bodo črez Trst v Marseille spravljali.
Na Laškem potuje sedaj pruski cesarjevič s svojo ženo in skuša dobri utis izbrisati, katerega je potovanje našega cesarja pri Lahih učinilo.
Rusi zbirajo vedno več vojske na pruski-avstrijski meji, še več v Aziji ob turški meji.
Japauci, ki prebivajo še za Kitajci imajo cesarja, ki je dal ustavo, po kateri se bode osnoval državni zbor z 2 zbornicema, z zbornico poslancev in z zbornico gospodsko. Potem takem bodo tudi poganski Japanci imeli svoje u s t a-v o v e r c e!
Za poduk in kratek čas.
Luč krščanstva pri panonskih Slovencih.
Spisal Jak. Gomilšak.
VI.
Kmalu po smrti sv. Metoda doleti ubogi narod, kot bliskova strela, grozna nesreča, da se nahaja v zgodovini človeštva malo enakih. Vladoželjni nemški cesar Arnolf, dalje časa bojevajč se brez uspeha z moravskim Svetopolkom, pokliče slednjič, okoli leta 890 poganske lupeže Madžare na pomoč, ki so bili nedavno črez Karpate pridrli v izhodno Panonijo. In kaj se zgodi ? Kakor če velika reka po uaglem deževju prestopi svoje obrežje in predere jezove, ter bobneče valovje vali črez ravnine in polja, črez vesi in mesta, vse zalijoč, — tako prihrumijo divje druhali Madžarov v mo-ravske in v izhodne panonske pokrajine. Taki grozoviti sili se ne ustavljajo ne vojske ne trdnjave. Gorj6 narodu, kjer se pokažejo te čete, brezštevilne, kakor je listja in trave! Ne da bile plenile, požigale in podvrgle vse svoji oblasti, nego pokončajo iuvuičijovse! V malo letih je lepa Panonija gola puščava, vse ljudstvo je pobito, in uikder ni več mesta, ne vesi, ne cerkve, ne gradu, ne posejanega polja. Človeku srce krvavi, ko pomisli strašno osodo starih stanovalcev velike dežele! Kar je mnogoletna marljivost in trud Slovencev, kar je modrost vladarjev, kar je gorečost neštevilnih duhovnikov, kar je blažilni duh krščanstva ustvaril, vse je bilo poteptano. Velik del slovenskega naroda je pokončan, velik kos mile o-četnjave je na vse čase izgubljen. Le malo število panonskih Slovencev med Muro in Dravo, ter kakih 50000 na sedanjem Ogrskem ohranilo je življenje vero in domovino, dasi so tudi tukaj Madžari večkrat plenili in razbijali. Doli do cesarja Jožefa II. ostali so potem omenjeni Slovenci med Muro in Dravo bivajoči pod solnograško vladiko-vino, v spomin, od koder jim je prisvetila bila sveta luč krščanstva. Potem so spadali pod sekovsko
škofijo, in kar je preložena škofovska stolica v Maribor, pridruženi so slovenski lavantiuski.
Ondi pak, kjer je nekdaj srečno živel Slovenec v obširnih pokrajinah med rekami Rabo, Dravo in Donavo, koraka zdaj po grobih milih naših praočetov ponosni Madžar. Tudi njega je že davno vkrotil blagi nauk krščanski. Vzdignile so se zopet razrušene cerkve, vesi in mesta. Tudi nad podrtinami slavnega S al a v ar a je postavljena bila okoli leta 1020 iznova cerkva sv. Ha-drijana in pri njej samostan benediktinov. Divji Turčini so pred 300 leti oboja razdrli. Toda zopet sta se vzdignila iz prahu, dasi ne več na istem kraju, temuč dobro uro oddaljena. Se dandanes, akoprein v madžarskih rokab, je ondi cerkva sv. Hadrijana — veden spominek na staro slovensko deželo in na začetek krščanstva pri panonskih Slovencih. —
Na mestu, kjer je stal slavni Salavar, najdeš zdaj le pustino in nekaj razdrobljenih kamnov. Pred dvema letoma ondi potovaje, obiskal sem ta kraj, poljubil drago sveto zemljo in se razplakal, premišljevajč bridko osodo pokojnih praočetov — in tudi sedanjih raztresenih bratov Slovencev!*)
Kako življenje, taka smrt!
Od Sobote na Štajerskem drži steza skozi št. Vincencij na Koroškem mimo Ettendorfa črez visoko planino v Labod. Na velikonočni večer so po tej stezi stopali naprej 4 moževi. Ko pridejo na višino, zagledajo tik steze pod jelševim grmom — možkega mrliča. Lice mu je bilo s sivo-zelenim plesnjivcem prevlečeno in na pol k zemlji nagnjeno; vse telo pa k tlam primrznjeno. Desnica je bila podložena desnemu licu, levica pa slonela na prsih. Pod glavo mu je ležala stara suknja. Pokrivala za glavo ni bilo nobenega. Lozna suknjiča, borne hlačice in črevlji, to je bila njegova obleka. Bilo je videti, da se je mož ves utrujen ondi vlegel, zaspal, in v — večnosti prebudil. Zmrznil je.
Dasi je bilo lice precej spremenjeno, vendar so v moževi kmalu spoznali, čegar revno truplo da imajo pred seboj namreč: Jož. Krinar-ja, bivšega stotnika.
Nesrečnež bil je v bogati in imenitni hiši rojen. Imel je bistro glavico pa nesrečno izrejo. Kar je le srce poželelo, vse se mu je dalo. Vsega je imel zadosti, le strahu božjega ni poznal in za nauke sv. vere ni maral. Prišel je k vojakom, kder je postal popoln nevernik. In sedaj se začne za njega vedno večja nesreča. Čast in službo je zgubil zavoljo nepoštenosti. Potem je nekoliko let krčmaril pri sv. Vineenciju. Tukaj se je kazal zagrizenega sovražnika sv. vere in duhovnikov. Daleč okoli bil je znan kot liberalec, bahač, do-broživec, zapeljivec in zapravljivec. Naposled je vse zapravil. Kamor koli je stopil, povsod so ga
*) Izrekamo prisrčno zahvalo za mikavni sosta-vek|	Vredn.
srečali, katerim je bil kaj dolžen. Iz neke glažute, kder je za pisarja služil, so ga zavolj nepored-nosti izpodili.
Sedaj pa je s svojo ošabnostjo bil pri kraju. Popolnem se je zanemaril. Ves pobit, razcapan in nesnažen se je okoli potepal. Večjidel žganjice pijan je taval po okolici, dokler ni mesenca decembra na mrzli planini obležal in umrl.
Nesrečniku se je svoje dni dobro godilo. Toda nehvaležni človek je tedaj Boga, mesto da bi mu dolžno hvalo dajal, le strahovito preklinjal, zlasti Zveličarja. Ali čudno! Tisti dan, ko ljudje najbolj slavijo od mrtvih ustalega Zveličarja, so našli mrtvo telo bogakletnikovo. Lepo okinčan je bil Zveličar na altarje postavljen, njegov sovražnik pa je ob cesti ležal kot na pol gnjili mrlič! Zveličar je dobil grob, kder je 3 dni počival, ovi nevernik pa je 3 mesence v snegu trohnel na visoki planini. Pri pogrebu Jezusovem se je milo jokalo, pri pokapanju ovega nesrečnika pa — pr e ki i nj al o.
Njegova mati je na smrtni posteli zdihovala in prosila, naj njej pokliče duhovnika. Neverni sin nje ni uslišal. Ali prišel je plačilni dan. Tudi on je moral brez sv. zakramentov v večnost! Ke-dar so nekateri pijanci telo nesrečnega stotnika v črno jamo zagrebli, tedaj je ljudi groza navdajala. Vsak je djal: Bog me varuj takega konca. Dostavili pa še so: kako življenje, taka smrt.
Razne stvari.
Vabilo. Ljutomerska okrajna posojilnica ima 2. majnika ob 2 popoldne letni zbor, h katerem se udje vabijo. Dnevni red: a) priobčilo računa in bilance za minolo leto; b) sklep zastran porabe pridobička; c) odveza ali absolntorij načelništvn zastran računa; d) izločitev društvenikov, ki svoje dolžnosti ne izpolnujejo; c) določenje plačila načelništvu; in f) še kaki drugi nasveti.
(Samoumori pri vojakih) v Mariboru se množijo. Ni dolgo da smo pisali o 3 vojakih, ki so se sami usmrtili. Sedaj pa zopet poizvemo, da se je Peter Blazovič pri 30. lovskem bataljonu ustrelil in nek huzarsk novinec v hlevu z jermenom od konjske brzde — obesil.
(Pazite na papirnate goldinarje), ker se njih precej ponarejenih nahaja po slovenskem Štajerskem. Vsi imajo pisano: Šerie 0.45. Vodinega znamenja nimajo, v 2. vrsti v besedi: Zahlungen se črki: h in I ne držite prav druga druge, v 3 vrsti pa so besede: Folge gesetzlicber Bestimmungen preveč razstavljene.
(Dunajska 2 tolovaja) je pri sv. Ilu na Gorič-kem žandar prejel in v Maribor prignal. Tukaj so mislili, da sta to tista roparja, ki sta na Dunaju krčmarja in njegovo ženo umorila in oropala. Poslali so nju na Dunaj. Ali ondi se je pokazalo, da nista taista, marveč zavolj drugih zločinstev kazni potrebna.

(Stari tat umorjen). V hišo M. Zagajšeka prišla sta 2 žandarja, da bi njo preiskala. Za-gajšek hoče to zabraniti, potegne oster nož in rani enega žandarja. Ali v tej priči ga drugi zabode z bajonetom v trebuh, da je kmalu umrl.
(K vojaškim vajam) je na 15. maj pozvanih v Maribor 600 reservistov. Proti jeseni bi to ne bilo mogoče, ker tedaj pride v Maribor 8. lovski bataljon, 1 švadron konjenikov in 2 bateriji arti-leristov ali kanonirjev.
(22 let stara deklica) se je pri požaru neke viničarije v Makolah tako hudo opekla, da je reva po velikih bolečinah umrla. Pogorelo je 2 živin-čet, poslopje in 12 štartinjakov vina.
(Požar pri sv. Ani) je Mariji Babšek zapalil hišo, hlev, pohištvo, 2 živali in T štartinjakov vina. Škode je 3000 11. Nesrečna ni bila zavarovana.
(Novo skrb predstojnikom) nalagajo c. k. glavarstva. Morali bodo popisati vse deželne naj-dence, in njih izrejanje nadzorovati.
(Pogorela) je hiša Andr. Zupančiča v Cadra-mu. Škode je 850 fl. Posestnik je zavarovan z 800 fl.
(SlivniSka poŠta) pri Mariboru obsega 12 srenj in je lansko leto imela delo z 9395 listi, 699 tiskovinami 7050 novinami in 822 denarnimi pismi.
(Sreberne žlice) in oblačilo so tatovi pobrali J. Grahorniku, posestniku v Naranci zunaj Maribora. Škode je 250 fl.
(Trbovljsko rudarsko društvo) je pri lijonskih kapitalistih na Francoskem na posodo dobilo 2 milijona goldin.
(SorŠaka v CreŠnovcah) so tatovje okradli. Vzeli so 2 centa slanine, mesa in 20 bokalov drožene žganjice. Dobro, da ni sedaj volitve!
(Dražbe). 7. maja Mih. Pungršekovo, vrednost 2913 fl., potem Anton in Franc Klaužerjevo pri sodniji v Kozjem. — 8. maja Alojz Nemec v Klju-čarovcih, 5338 fl. — Treza Pevec v Kupetincih, 810 fl. — 10. maja Jan. Reber pri Zalogu 5191 gld. (tretjič). — 12. maja Jož. Gregorec v Ra-kovcih, 925 fl. — Matija Pinterič v Podgorci, 2350 gld. — 14. maja Jož. Rudman pri sodniji v Sevnici. — Katra Wostner v Lastniču, 1740 gld. —-Kari Perko v Ročici, 1140 fl. — 15. maja Juri Stamper na Velikem Kogu, 3000 fl.
Tržna cena pretekli teden	V Mariboru		V Ptuju		V Celju		V Varaž-dinu	
	fl.	kr.	fl.	kr.	fl.	kr.	fl.|	kr.
Pšenice vagan ....	4	50	4	30	5	—	—	—
Rži .....	S	60	3	4;>	4	—-	3	10
Ječmena „ ....	3	70	3	15	2	40	—	—
Ovsa „ ....	9.	30	2	10	2	60	1	90
Turšice (koruze) vagan .	3		2	70	3	20	2	65
Ajde	2	50	2	50	3	—	2	20
Prosa „	_	_	3	20	3	20	—	—
Krompirja „	1	70	1	50	g	—	1	77
Sena.....cent .	1	70	2	—	1	—	1	55
Slame (v šopkih) „	1	40	1	40	—	80	1	30
„ za steljo „	_	80	1	-i.	—	60	—	—
Govedine funt ....	—	25	—	26	—	26	—	24
Teletine „•....	_	26	_	28	—	26	—	22
Svinjetine „ ....	—	29	—	28	—	36	—	32
Slanine „ ....	—	35	—	32	—	36	—	50
Priporočba.
Dobil sem celo novo zalogo
S? mineralnih tekočin, 3Š
ter njih občinstvu priporočujem sedaj, ko se ž njimi mnogo ljudi vrači.
Ob enem naznanjam, da se pri meni dobiva najboljši sir ementalski, švarcenberški in grogov, potem laške (iz Verone) in ogerske salame, raznovrstno kavo, sladkor, pravi ruski in kitajski čaj, rum iz Jamajke, paromlinska moka itd. po najnižji ceni.
Kottrntl GriUtcilzer,
v stolni ulici in na velikem trgu v Mariboru.
liOteriJne števllkei V Trstu 24. aprila 1875: 31 86 68 7 Prihodnje srečkanje: 8. maja 1875.	87	
Najnovejši knrzl na Dunaju,		
	fl.	| kr.
Zedinjeni drž. dolg (100 gl.) 4 gld. 20 kr. "/, .	70	60
Upne (kreditne) srečke po 100 gl. prvotne vrednosti, brez obresti, pa s 4kratnim srečkanjom .	165	75
Azijo srebra............. „ zlata . . ...........	103 5	20
JRazglas.
Po c. kr. okrajni sodniji v Ljutomeru se daja na znanje:
da se za prostovoljno dražbenje posestva gospe Frančiške Kosi, katero se nahaja pri Malinedelji v katasterski srenji Vučkovec pod urb. št. 231 ad Schachenturn in ki ima pritličen, zidan hram s štacuno in hlevi, potem dajnšak z žlahtnim trsov-jem obsajen, vrt in sadovnjak, skupaj 1 oral 37Q sežnjev, nastavi kot dražbinsk dan
12. maj 1875 dopoldne od 10—12 ure
na prostoru posestva, in sicer s to opazko, da je hram zavolj ugodne lege jako dober za krčmo in kupčijo, ki ste tudi dozdaj ondi bile.
Nastavljena cena znaša 3000 fl.; pot to ceno se posestvo ne proda. Vsak, ki se hoče udeležiti licitacije, mora poprej položiti 10°/0 nadavka ali v gotovih denarjih ali v hranilničnih knjižicah ali v državnih dolžnih pismih, ki se po dnevni denarni ceni vzamejo v račun.
Dražbine pogodbe se zamorejo pogledati v tukajšni uradniški kanceliji.
Ljutomer 18. marca 1875.
C. kr. okrajni sodnik: JHa»telic.
PRIPOROČILO. Anton Nowak,
"bukvovezar
na glavnem trgn v Mariboru
priporoča svojo bogato zalogo mnogovrstnih
molitvenili bukvic
v slovenskem in nemškem jeziku, med temi „Tomaža Kempčana : Hoja za Kristusom" er velja:
knjiga, nevezana........fi —.50
„ vezana, z usnjatim hrbtom . „ —.90
„ vezana z usnjem.....„ 1.15
„ z usnjen» vez. in zlatim obreze m „ 1.45 „ z chagrain-usnjem vezana . . „ 2.— Kedor si omisli 12 nevezanih knjig dobi 1 knjigo povrh. — Oni pa, kateri jih naročajo po 6 vezanih knjig, dobijo 15 odstotkov obresti. Tudi se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje
vsakovrstnih del,
katera bukvovezarju pripadajo.
Mogoče mu je taka dela naglo in okusno dovršiti, ker ima v ta namen najnovejše oredje in mašine.
n c 5
-m
Oznanilo.
Dovoljujem si naznanjati, da se pri meni za prihodnjo spomlad dobivajo
vsake vrste semena,
n. pr. več sort trave (Raygras) Lucernarske in domače detelje, salate, špiuače, korenja, repe, zelja, kolorab, kumar, enkernatega graha, redkve i. t. d., in sicer so moja semena
vsa nova,
za čijih rast sem porok.
Tudi sem pripravljen ixre»»rethiU semena po najnižji ceni priskrbeti. Ob enem priporočam svojo
špecarijsko blago,
n. pr. sladkor, kavo, olje, vsakovrstno žganje, paromlinsko moko i. t. d., potem vse sorte suhe in oljnate barve, vse po mnogo znižani ceni.
M. Berdajs,
6—6	v Mariboru.
■a