Štev. 15. Leto IV. Uhaja vsak četrtek popoldne. V slučaju praznika dan poprej. Uredništro: Ljubljana, Stari trg 2/1. Netrankirana pisma se ne sprejemajo. Posamezna številka stane 1 dinar. Cena: za 1 mesec 4 Din, za >/< leta 12 Din, za '/a leta 24 Din; za inozemstvo 6 Din (mesečno). — Inserati po dogovoru. Inserati, reklamacijo in naročnina na upravo Jugoslovanske tiskarne, Kolportažni oddelek, Poljanski nasip 2. Rokopisi se ne vračajo. BllglgiraW!g|gllgll^gllgllSlR>llgl vesele velikonočne praznike želita vsem prijateljem uredništvo in upravništvo »Pravice«. Veliki petek -vstajenje. V mozeg zazebe človeka, kadar premisli do dna: Človeška družba sveta je brodila v blatu pregrehe, v temi zmot in se neprestano pogrezala v brezdanje nižini živalskih strasti. Zavestno in podzavestno pa je pričakovala Odrešenje od zgoraj. In ker je Neskončno Usmiljenje in Neskončna Dobrota večja in silnejša °d satana in njegovih privržencev, je bilo dano, da se je po Devici Mariji Učlovečila druga božja oseba, Jezus Kristus, Odrešenik sveta. In ko je Prišel Njegov čas, je zbral okrog sebe dvanajstere z učenci in začel javno učiti postavo božje besede, ki je od vekomaj ena in ista, edino prava in 2veličavna, edina luč in solnce sveta. ^vet pa je šel in je Boga umoril na sramotnem križu----------- Ali že v tistem hipu, ko je nedolžno Jagnje, razbičano in zapljuvano, s trnjem kronano in zasramovano, na kric pribito in z grenkim žolčem napojeno, dihnilo zadnje rahle besede: ^ Dopolnjeno je!« in nagnilo glavo, že v tistem hipu je radosti završalo med stotisoči trpečih duš v predpeklu, ker končno je prišlo k njim zanje Odrešenje. Čez tri dni pa je Križani vstal iz skalnatega groba. Vstal od smrti, aleluja! In vse skupaj ni nič pomagalo: Ne visoka diplomacija tistih časov, ne gosto prepletene mreže judovskih intrig in ne bogata pomoč rimskega militarizma! Kristus je trpel, s trpljenjem premagal greh in odrešil svet. In °d tedaj naprej se je začelo veliko delo, spočeto od božje Ideje: Čim manjši si, tem večji si. Čim bolj trpiš, tem lažje trpiš. Čim bolj te svet mrzi in sovraži, tem prijetneje ti je pri srcu. In čim prej umrješ, tem prej boš živel. Zakaj brez trpljenja ga ni vstajenja. In če bi bilo na svetu rož in kruha za vse ter jedi v izobilju, — niti Par stoletij bi ne obstojal človeški rod, ali pa bi se ljudje popačili tako, da bi se gabili najbolj nagnusnih živali. In kadar človek površno pregleda današnji svet, mu je, da bi si goltanec iztrgal iz grla in si izruval lase: Milijoni in milijoni ljudi, enakovredni °troci božji, so padli v suženjstvo nekaj tucatov človeških pijavk. Ne božja Postava, niti splošna morala, ne zakoni sveta, — vse nič ne velja. Cel svet se v prahu valja in se po trebuhu Plazi za Mamonom, mesto src ima v Prsih granitast kamen, mesto ljubezni koščeno pest, mesto zaupanja pre-varo, mesto upanja kismet in užitek ®d danes do jutri in mesto vere v ®oga hlasta za trenotnimi varljivimi Užitki. Neizrečna pa je beda delovnega ljudstva. Dela in gara noč in dan kot ®rna živina, sadove njegovega dela pa pobirajo drugi. Iz dneva v dan, teden za tednom, leto za letom. Kako dolgo še? Bog vedi in znaj! Kdo bi mogel to prerokovati natančno? Ali eno je gotovo: Ideja velikega petka — trpljenja in ideja velikonočne nedelje — vstajenja je bila, je in bo zmagovita vse dni do konca sveta. Svet bi bil izgubljen, da se ga ni usmilil Bog. In zato je moral trpeti njegov Sin in umreti sramotne smrti na križu. In nihče drugi ne bo prinesel odrešenja današnji smrtno-bolni človeški družbi kakor ponižani in razžaljeni, kakor trpeče delovno ljudstvo. Član in pristaš krščanskega socializma nikdar in nikoli ne bo dvignil roke, da bi udaril v obraz zatiralca. Nikdar in nikoli se ne bo radi samega pritoževal nad neznosnim trpljenjem in nikdar in nikoli ne bo žalosten nad suženjsko usodo. Pač pa bo zbral vse svoje moči in sile in jih bo zastavil v to, da zmaga nasplošno ideja krščanstva v javnem življenju in da bodo v blato poteptani malikovalci zlatega teleta, ta kačji rod, ta gadja zalega. In zato se mi veselimo trpljenja. Zakaj prepričani smo in vemo, da bo to zaničevano delovno ljudstvo vstalo. Visoko vstalo iz sedanjih nižin. In vsled tega kličemo za letošnjo Veliko noč ideji krščanskega socializma: vstani, Velika, vstani — aleluja! Politični pregled. Jugoslavija. V zadnjem času se je mnogo začelo govoriti o novi vladi. Pavle Radič je bil v pondeljek že drugič sprejet od kralja. Zdi se, da je pri teh dveh av-dijencah prišla na dan misel o koncentracijski vladi. Pretečeno soboto je Pašič nameraval svojo sedanjo vlado rekonstruirati, to se pravi samo malo spremeniti. Toda sobota je prešla in za njo že več dni, rekonstrukcije pa še vedno ni. Zato sodijo, da Pašič sploh ne misli za sedaj na rekonstrukcijo vlade, ampak se pogaja z Radičevci za koncentracijo. Nekateri so mnenja, da bi radikali sklenili zvezo samo z radičevci. Toda Pavle Radič je dejal, da so Hrvatje član opozicijskega bloka in da mora ves blok ž njim v vlado — Pribičevič z Žerjavom pa ven. Ne verjamemo pa še prav v iskrenost teh pogajanj. Vlada z dosedanjimi zakoni, ki jih je predložila in ki se je do ponedeljka ž njima pečal zakonodajni odbor, opoziciji nič ne popušča. To velja za načrt tiskovnega zakona in stanovanjskega zakona. Posebno glede tiskovnega zakona so se pretekli teden do ponedeljka bili hudi boji. V odseku za ta zakon je SLS zastopal posl. Smodej, v odseku za stanovanjski zakon pa je posl. dr. Gosar. Pa ne to! Radikali so na Hrvat-skem začeli drugo igro. S takozvanimi Frankovci, dosedanjimi smrtnimi sovražniki Srbov, so začeli pogajanja, da ta stranka v celoti vstopi v radikalno stranko, ki hoče na ta način okrepiti svoj položaj med Hrvati, pa tudi med Slovenci išče nove opore. Morda se ne motimo, če rečemo, da je »Narodni dnevnik«, ki je bil doslej precej nevtralen, radi tega začel napadati tudi SLS. V ponedeljek je napadal dr. Gosarja in celo SLS radi govora v parlamentu, kjer je dr. Gosar rekel, da smo Slovenci narod za se, v torek je šla bojna napoved dalje in poživlja slovensko inteligenco v novo stranko. Razume se, da bi ta nova stranka morala iti z radikali. V Nemčiji, kjer prve volitve za predsednika niso imele uspeha, bodo ta mesec imeli nove volitve. Republikanska levica kandidira dr. M a r x a , voditelja katoličanov. Volili ga bodo tudi socialdemokrati, ker je prepričan republikanec. Ima precej upanja na zmago. Če zmaga, bo poglavar Nemčije prepričan in pobožen katoliški mož, prvič v zgodovini Nemčije. V Belgiji so v nedeljo imeli državnozborske volitve. Zmagali so katoličani in socialdemokrati. Liberalci so popolnoma propadli. Novo vlado bodo morali sestavitvi katoličani skupno s socialisti. S tem pa se bo tudi zunanja politika Belgije popolnoma spremenila in ne bo šla tako slepo za Francijo kot doslej. Na Francoskem je protiklerikalna in socialistična vlada Herriota v velikih težavah in bo morala ali odstopiti ali pa iti na volitve. Toda volitve ji ne obetajo nič dobrega, ker je ravno te dni pri nadomestnih volitvah doživela težak poraz. Herriota bo vrgla njegova lastna protiklerikalna gonja, ki so jo Francozi siti in pa težak gospodarski položaj Francije. Francoska se nahaja v težki denarni krizi. Herriot pa se je mesto sanacije financ lotil papeža in klerikalcev. Včasih je to vleklo, danes pa ne vleče nič več in zato so dnevi Her-riotovi vladi šteti. Gospodarski položaj in delavstvo. Že nad eno leto sem prinaša časopisje poročila o krizi sedaj v tej, sedaj v oni panogi gospodarstva. V zadnjem času pa se že razpravlja o krizi v industriji in trgovini, o splošni krizi naše produkcije. Omejiti se hočemo' na Slovenijo, ki ima gospodarsko in socialno na-pram ostalim delom naše države čisto samosvojo strukturo, dognati vzroke te gospodarske krize in ugotoviti njene posledice, ki bodo v bodočnosti le še bolj občutne. Brez dvoma je naše gospodarsko življenje v zastoju in življenjske razmere širokih slojev vedno težje. Z izvajanjem deflacijske finančne politike pri nas (dviganjem dinarja) je prodajna cena naših proizvodov vedno manj odgovarjala nabavnim cenam inozemskega trga in nasprotno so inozemski proizvodi na našem trgu, cenejši od domačih, značili opasno konkurenco za domačo proizvodnjo. Prve posledice le prividnega dviga našega denarja (ne enakega rastenja njegove notranje vrednosti 1) so bile sledeče: Velik del povojnih nesolidnih gospodarstev, ki je živel samo od špekulacije, je skoro na mah izginil; lesna produkcija, ki predstavlja po količini in vrednosti glavni del izvoza Slovenije, je našla pri svojih cenah vedno manj odjemalcev; mlinska industrija, ki ji naravni položaj nudi ne le pogoje za obstoj, temveč za krepak razvoj, je povečini prenehala obratovati; usnjarska, kemična, kovinska industrija so obratovanje izdatno omejile; kmetije stoje pred vprašanjem, katere vrste pridelki in katera smer živinoreje naj jim omogoča obstoj. Čisto naravno je, da so vedno večja brezposelnost, nestalnost zaslužka in vsak dan težje življenjske razmere zopet posledica gospodarskega zastoja. Poglejmo pa, na čigav račun se je dejansko doslej prebolevalo gospodarsko krizo, odnosno kdo bo v bodočnosti plačal še težji račun. Ta račun je doslej in bo pri teh razmerah tudi v bodoče plačalo delavstvo. Dokaz za to je na dlani. Proizvajalna cena je sestavljena iz posameznih postavk. Če se ta cena hoče prilagoditi inozemskemu trgu, se pri sedanjih razmerah mora znižati t. j. znižati se morajo vse postavke sorazmerno, ali le nekatere, ali pa vsaj ena teh postavk, ki so cena kapitala, surovine, dela, prevoza, višina javnih dajatev, režija itd. Nobena od postavk, ki jim višino določa državna uprava (vsi davki itd.) se tekom 1. 1924 ni znižala, nasprotno se je letos davke še povečalo; nobena postavka, ki vsebuje ceno kapitala t. j. obresti, se do-sedaj ni znižala (delno krivdo na tem ima zopet državna uprava, ki ob pomanjkanju gotovine Sloveniji ne da cenenega kredita v zadostni meri). Ostane le še postavka dela in to znižanje naj ne bo samo toliko, za kolikor naj se cena proizvodov zniža, temveč toliko, da bo krilo še točasno povišanje ostalih postavk. Kolik račun je delavstvo dosedaj plačalo, se da približno ugotoviti. V letu 1924 so se delavske mezde znižale do 20% (v posameznih panogah različno; mezde sezonskih delavcev, poljedelskih, gozdnih in stavbinskih so znašale ravno 80% onih v 1. 1923) in to v času, ko je indeks cen tekom leta še naraščal in proti koncu leta do 2% padel, eksistenčni minimum pa praktično tekom leta ostal isti. Da se letošnje leto nižanje mezd le še v večji meri nadaljuje, ni treba posebej omenjati. Na zadnjem sestanku Zveze industrijcev se je sklenilo, da se ima tekom letošnjega leta znižati delavske mezde za gozdno delavstvo do 50 °/o napram onim, ki so se povprečno plačevale v 1. 1923. (Indeks cen v veletrgovini popušča do 5%). Pri industrijskem delavstvu se je za uvod k znižavanju mezd najpreje izvršil odpust številnih delavcev, ki so potem kot brezposelni najhujše sredstvo za znižavanje mezd ostalemu delavstvu. Ne trdimo, da poleg delavstva ni od gospodarske krize oškodovano to ali ono manjše podjetje, skozi solidno, pa zelo redko; toda to oškodovanje je izraženo v manjšem čistem dobičku ali renti kapitala, ki pa je manjša le radi prevelike rente bančnega kapitala in v vedno večji odvisnosti od slednjega. In banke, ki pri vsej gospodarski krizi obresti na po- T IUr\Xr* kupiti ceno in dobro oblačilno blago, naj si ogleda zalogo • C/m/i, KI noce p Konzumu, Kongresni trg 2 ***** sojila niso znižale od takrat, ko so dosegle daleč pretirano višino in so nasprotno celo pričele zniževati obresti na vložke (slučaj Zagreb), priobčujejo ravno točasno svoje bilance iz katerih, kolikor je dejanski dobiček sploh razviden, vidimo, da izplačujejo isto dividendo, kot pred enim ali dvemi leti, ni nobene sledi o gospodarski krizi. Oškodovanje delavstva pa zadira f njegovo glavnico, v njegovo življenjsko silo, ker ga postavlja pod eksistenčni minimum. Če si predočimo razvoj padanja vrednosti denarja skozi prvih pet let po vojni in s tem razvoj padanja cen, vidimo, da je takrat naraščanje mezd vedno izdatno zaostajalo po času in obsegu za padanjem cen; toliko bolj dosledno pa se sedaj nalaga vse breme gospodarske krize na rame socijalno šibkih slojev. Za nameček k nastopajoči bedi je moralo delavstvo doživeti še to sramoto, da se je 31. marca t. 1. obdavčilo direktno telesno (fizično) de- lo. Ves razvoj po vojni nam jasno kaže, da predstavlja delavstvo v gospodarstvu faktor, ki se ga samo rabi in se z njim sploh ne računa. Kdaj pa mine veliki teden delavstva, da ono zbere svoje raztrgane ude in opusti nezanimanje za delavsko gibanje, je odvisno v prvi vrsti od delavstva samega. Naj bo kongres v juniju prva svetla zvezda! Jugoslovanska strokovna zveza. Zveza tovarniškega delavstva. Vabilo na III. redni občni zbor Strokovne zveze tovarniškega delavstva, kateri se vrši v nedeljo, dne 26. aprila t. 1. ob 9. dopoldne v spodnjih prostorih I. del. kons. društva v Ljubljani, Kongresni trg 2 s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika, 2. poročilo tajnika, 3. poročilo blagajnika, 4. poročilo nadzorstva, 5. volitev novega odbora : a) načelstva, b) nadzorstva, c) strok, odbora, 6. slučajnosti. V slučaju, da bi občni zbor ne bil sklepčen, se po preteku pol ure vrši nov občni zbor ob vsakem številu delegatov. Skupinam bodo dostavljene posebne poverilnice za dostop na občni zbor. — Načelstvo. Sv. Lovrenc na Pohorju. Kakor smo že svoj čas poročali v »Pravici« o neznosnih razmerah, ki vladajo v tovarni kos in srpov, katere lastnik je brezsrčni nemčur Kieffer, ki neusmiljeno preganja in izkorišča slovenske delavce v njegovi tovarni. Poudarjamo, da se izkoriščanje delavstva od strani Kiefferja tako povečuje, da je delavstvo že popolnoma obupano. Ta nenasičeni nemčurski kapitalist kriči nad delavstvom bolj kot ameriški farmar nad svojimi sužnji. On zahteva, da delavec v 8 urah toliko naredi kot v 11 urah. Posebno jezo pa znaša nad delavstvom tedaj, ko je alkoholiziran ali pa sploh slabe volje. G. "Kieffer ne pozna nobenih predpisov o varstvu in zdravju delavstva. Zakon o zaščiti delavstva je njemu postranska stvar. On zahteva, da se v njegovi tovarni dela po 12 ur in še več na dan brez vprašanja delavstva. Čezurno delo plačuje z minimalno plačo. Z eno besedo: on tepta vse delavske pravice, tepta tudi tisto, kar je enkrat sam priznal in podpisal, to je delavska pogodba. Delavstvo je obupano, ker vidi, kako svobodno vihti nad njem bič brezvestni nemčur. Obrača se delavstvo na inšpekcijo dela v Mariboru, toda zaman. G. inšpektor inž. E. Baraga ne ukrene ničesar, vsled tega delavstvo smatra, da mora biti veliki župan v Mariboru velik Kiefferjev prijatelj, vsled česar tudi oblastna inšpekcija dela ne ukrene ničesar. Gotovo pa je, da bo prišel čas, ko bo g. Kieffer obžaloval svoje početje nad slovenskimi delavci. Takrat bo delavstvo plačalo milo za drago. G. Kieffer naj se zaveda, da je na slovenskih tleh in da ga živijo žulji slovenskih delavcev. Zaveda pa naj se tudi, da si bodo delavci znali poiskati svoje pravice, pa makar tudi preko inšpekcije dela v Mariboru. Da bi pa nemčurska pijavka še bolj svobodno pila kri slovenskemu delavcu, je baje zaprosil oblasti za podelitev državljanskih pravic, iz česar smatramo, *da mu postajajo že precej vroča tla. G. Kieffer naj si zapomni tudi to, da bo delavstvo bilo proti njemu neumorni boj in to toliko časa, dokler ne pripozna tega, kar delavstvu po božjih in naravnih zakonih pripada. Delavci, Vi pa, ako nočete, da Vas bi ta nemčurska pijavka še nadalje izkoriščala, potem se prav vsi organizirajte, ker le organizirani lahko enotno nastopite za svoje pravice in premagate svojega tlačitelja. Strokovna zveza rudarjev. 0 novem pravilniku o bratovskih skladnicah za rudarje je razpravljala anketa delavcev in podjetnikov dne 7. t. m. v Ljubljani. Ankete, ki je imela namen doseči sporazum obeh strank za spremembo pravilnika, ki je plod hitrega nepremišljenega dela ljudi, ki nimajo socialnega čuta in razumevanja, še manj pa praktičnega strokovnega znanja na polju soc. del. zavarovanja, se je udeležilo veliko število zastopnikov tako podjetij kot delavstva. Radi obširne razprave in temeljitega študija pravilnika, ki je potreben, da se končno uredi tako važno in nujno nezgodno in pokojninsko zavarovanje rudarjev in njih svojcev, kakor njih bolniško zavarovanje, se je po načelni razpravi o ustroju tega zavarovanja in po pretresu obojestranskih predlogov za spremembo pravilnika izvolilo šest zastopnikov delavstva in šest zastopnikov podjetij, ki se naj snidejo k novi anketi, dne 15. t. m. ob 9. uri na istem mestu, h kateri naj se pritegne dva strokovnjaka na polju soc. zavarovanja in po en zastopnik oblasti. 0 stvari bomo še obširneje poročali. Državni cestarji. Vsem skupinam in članom. Kakor smo že zadnjič poročali, se je prenesel 1. t. m. sedež društva iz Celja v Ljubljano. Vsi dopisi se naj pošiljajo odslej le na naslov: Društvo drž. cestarjev kraljevine SHS v Ljubljani, Stari trg štev. 2-1. Blagajniki skupin naj pošljejo ta mesec članom obračunske tiskovine in skrbe, da bo ta mesec do 25. plačana članarina vseh članov. Denar se bo pa poslal po novih položnicah, katere pošljemo iz Ljubljane, nakar se stare položnice uničijo. Dan izrednega občnega zbora, ki se vrši v Ljubljani, sporočimo z okrožnico in naznanimo v »Pravici«. — Tajništvo. Zveza tobačnega delavstva. Slepa nehvaležnost. Ne vemo, ali so nekatere tobačne upokojenke tako pozabljive ali tako zlobne, da danes ne vedo, ali vedeti nočejo, kdo je njim priboril pokojnino, katero danes prejemajo. Res je, da pokojnina ni velika. Res je tudi, da ako ne bi bilo g. J. Gostinčarja in pokojnega našega dr. Jan. Ev. Kreka, bi tobačne upokojenke še te pokojnine ne imele. Ako pa pokojnina za današnje razmere ni zadostna, zato naj bi nehvaležni jeziki nekaterih tobačnih upokojenk ne udrihali po našem zaslužnem socialnem delavcu bivšem poslancu g. J. Gostinčarju, češ, da ni izsilil od vlade to, kar je za nas nujna potreba. Udrihati je treba po onih, ki so imeli vso vladno moč par let v svojih rokah in jo imajo še danes, pa so vse delavno ljudstvo in njihove zastopnike enostavno prezirali, delavno ljudstvo pustili stradati za to, da so si nekateri na račun delavcev polnili žepe. Takim gospodom danes nekatere nehvaležne tobačne upokojenke verjamejo. To so tiste, ki so iz organizacije v organizacijo skakale ter so se večkrat usedle na lim. Da je njih prostor v Jugoslov. strokovni zveze, katero sta pok. dr. Janez Ev. Krek ter g. Gostinčar ustanovila in katera je današnjim tobačnim upokojenkam priborila to, kar danes sprejemajo, so seveda naše tovarišice — škoda — že davno pozabile. — Tobačna upokojenka. Razširjajte »Pravico«! Zveza javnih nameščencev. II. občni zbor Strokovne javnih nameščencev se je vršil dne 4. aprila ob 8. uri zvečer v kleti T-delavskega konsumnega društva na Kongresnem trgu ob lepem številu članov. Iz poročila predsednika se je videlo, da je zveza v minulem letu delovala zelo uspešno. Iz tajniškega poročila je bilo razvidno, da se je število članov zveze v preteklem letu dvignilo za 160, tako da znaša celokupno število članov 265. Zveza je imela v preteklem letu 25 rednih in 1 izredno odborovo sejo. Tekom leta je zveza sprejela okrog 60 vlog, na katere je odbor dal točna pojasnila. Po poročilu ostalih odbornikov se j® razvila živahna debata, v katero so posegli vsi udeleženci. Občni zbor je pokazal splošno zanimanje za strokovno organizacijo, kar dokazuje, da bo v bližnji bodočnosti zveza naredila velik razmah v svojem gibanju> kar ne bo le v korist njenim člauom, ampak celokupnemu kršč. socialnemu gibanju. Izvolil se je stari odbor z nekaterimi novimi člani. Odbor garantira, da bo zveza hodila tudi v bodoče pravo pot. Društvo slovenskih organistov. Pokojninsko zavarovanje organistov. Ker si mnogi tovariši kakor gg' službodajalci niso glede tega vprašanja popolnoma na jasnem, hočem0 danes nekatere zakonite določbe pojasniti : Prispevek za pokojninsko zavarovanje organistov, kakor tudi njegova plača spadajo po razsodbah upravnega sodišča in pokrajinske uprave v Ljubljani, med tiste cerkvene potrebščine, glede katerih določa § 36 zakona z dne 7. maja 1874, da je treba za njih pokritje razpisati davčno (naklado) za člane cerkvene občine, to je za vse rimsko-katoliške davkoplačevalce vžupljenih občin ali delov ob; čin, kolikor za te potrebščine ne bi bilo preskrbljeno z lastnim premo; ženjem cerkvene občine ali z drugi n)1 razpoložljivimi cerkvenimi sredstvi-Po § 57 omenjenega zakona morajo za pokritje potrebnih cerkvenih stroškov vse potrebno odrediti okrajna glavarstva in sicer uradno, ako je udeležen kak javen fond, sicer pa na zahtevo udeleženih strank. Zlasti mora okrajno glavarstvo, ako pride v poštev več obvezanoeVi odrediti ustno razpravo (konkurenčno razpravo), na kateri mora poskušat! doseči sporazum vseh udeležencev o načinu pokritja, če se pa to ne posreči, pa izdati uraden odlok o načinu pokritja. Ker imajo organisti večkrat tud' postranske službe kot tajniki pri občinah, zadrugah, posojilnicah itd., jih je v smislu § 3 zak. o pok. zavar. nam. mogoče zavarovati za pokojnino s skupnimi prejemki, ki jih dobivajo J Čemu mečeš proč denar? Ali ne veš, da ima Konzum konkurenčne cene in da poleg tega še 3°/0 popust! Svoji k svojim! G. K. Chesterton: Sumljivi koraki. (Konec.) »Vas mislim. Ne zahtevam, da bi prišel dečko v luknjo, toda dal bi nevemkoliko srebrnih vilic, da izvem, na kak način ste se zapletli vi v to stvar, in kako ste tatu prisilili, da je vrnil stvari. Mislim pa, da ste vi najspretnejši pretkanec izmed vseh navzočih.« Izgledalo je, da je srdito poštenja-etvo starega vojaka patru Brownu ugajalo. »Glede istovetnosti moža ne smem povedati ničesar,« je dejal smeje, »še manj pa to, kar mi je povedal. Ni pa nikakega vzroka, da bi vam ne smel povedati zunanjih okolnosti, ki so me pripeljale do tako uspešnega zaključka.« Ob teh besedah se je vsedel na mizo zraven polkovnika, mahal z nogami kakor oni ter nadaljeval: »Vidite, polkovnik, bil sem zaklenjen v tistile mali sobici in nekaj pisal, ko zaslišim, kako par nog izvaja čuden ples. Najprvo zaslišim kratke, smešno majhne korake, kakršne dela človek, ki po prstih teče za stavo; takoj nato pa počasne, brezskrbne, škripajoče korake, kakor hodi visok možak, ki pohajkuje in kadi pri tem •cigare. Prisegam vam, da so bili to koraki ene in iste osebe; najprvo tek, potem hoja, nato pa zopet tek. Izpo-četka se nisem zmenil za posebnost teh korakov, kmalu pa sem slutil marsikaj. Čudil sem se, čemu igra mož dve vlogi obenem. Eno hojo sem poznal, gospod polkovnik, bila je do pičica podobna vaši; hoja debelušnega gospoda, ki postopa po hodniku. Poznal sem tudi drugo hojo, a se nisem mogel takoj spomniti, čigava bi bila. Bil sem trdno prepričan, da sem to hojo nekoč že slišal in sicer v inozemstvu. Toda kje? Nato pa zaslišim od nekje žvenketanje krožnikov in odgovor je stal jasno pred menoj, tako ogromen kot cerkev sv. Petra. Bila je hoja natakarja, tisti posebni tek z naprej nagnjenim zgornjim telesom, z vihrajočimi škrici in plapolajočim prtičem. Po par minutah premišljevanja sem spoznal zločin v vseh nje- govih posameznostih, tako jasno, kot bi ga bil izvršil sam.« Ta velika in z izredno pretkanostjo izvršena tatvina je temeljila na dejstvu, da sta obleki gentlemana in natakarja popolnoma enaki. »Nisem še čisto na jasnem,« je zagodrnjal polkovnik. »Polkovnik,« nadaljuje pater Brown, »povem Vam, da je ta lopov, ki je ukradel Vaše vilice, tekel vsaj dvajsetkrat po teh razsvetljenih hodnikih gori in doli. Ni se skril v kak temen kot, kjer bi ga lahko zalotili, temveč se je kretal po razsvetljenih prostorih, in kamor je prišel ni vzbujal pozornosti. Ne vprašujte me, kakšen je bil; sami ste ga videli šest ali sedemkrat. Kolikorkrat je prišel v obednico s povešeno glavo, vihrajočim prtičem in urno tekajoč okoli mize, je bil podoben drugim ljenih prostorih, in kamor je prišel, med natakarje in druge uslužbence hotela, se je spremenil v plemenitega gosta. Z visokorodno malomarnostjo je pohajkoval po hodnikih in se kretal med uslužbenci hotela. Ko se je tega kolovratenja po hodnikih nave- ličal, je izginil za stekleno lopo; čez hip pa se je zopet prikazal in um° stekel v obednico; bil je tip najuda-nejšega služabnika. Najnevarnejši trenotek je bil, je moral z drugimi natakarji stati v vrsti ob zidu. Pa tudi to se mu je izborno posrečilo. Nastanil se je na vogel sobe v bližini zadnjega natakarja in to tako naravno in neprisiljeno, da so ga natakarji, stoječi v vrsti, smatrali za gosta in gostje za natakarja. Vse drugo je šlo kot blisk-Dve minuti, preden je prvi natakar dobil nalog, pospraviti krožnike i'1 ribji pribor, je pritekel v obednico, pobral izpred gostov krožnike in pri' bor in odhitel zopet ven. Krožnike je postavil na njihovo navadno mest°r srebrni pribor pa stlačil v žepe ‘n stekel urno kot podlasica — slišal sem njegov tek — v garderobo. Tarn se je pa zopet spremenil v visokega gosta, ki je moral zaradi važnega vzroka nepričakovano oditi. Izročit} bi moral slugi znamko, in odšel bi tako elegantno, kot je prišel. San>° — samo, da sem tisti sluga slučaj00 bil — jaz. od vseh službodajalcev, ako se isti sporazumejo za -skupno zavarovanje. Ako kateri od tov. organistov ve, da še ni zavarovan, ali da delodajalci nečejo plačevati za njega prispevkov, naj se kot prizadeta stranka obrne na pristojno okrajno glavarstvo, ali na svoje društvo, ali naravnost na Pokojninski zavod za nam. v Ljubljani, kateremu naj poroča naslov službodajalca in vse svoje prejemke. Pri pok. zavodu je razvidno, da so večinoma vsi organisti zelo nizko zavarovani, zato je dobro, če tovariši poročajo pokojninskemu zavodu o vseh svojih prejemkih, nakar bodo uvrščeni v višje razrede. Prijaviti organista k pok. zavarovanju je zakonita dolžnost vseh župnij v smislu § 1 odst. 2. t. b. zakona z dne 16. decembra 1906, drž. zak. št. 1. iz 1. 1907 v besedih novele z dne 25. junija 1914, drž. zak. št. 138 o pok. zav. nameščencev. Ta pojasnila naj tovariši organisti dobro shranijo in se ravnajo po njih. - J. G. Društvo diplomiranih babic. Nekaj o organizaciji. Vsaka članica hoče uživati vse pravice in ugodnosti in jih tudi dejansko uživa. Zakaj vse, kar se je do danes doseglo za babice, je le društvena zasluga. Pomislite, kaj bi bilo, če bi me društva ne imele, kdo bi se potem brigal za nas. Greh je pa, da se najdejo še vedno take članice, ki ne vrše svojih dolžnosti napram društvu. Me vse vemo, da so še babice, ki niso organizirane, da je iste treba pridobiti za društvo. Čim več nas bo in čim večje bo naše število, tem lažje se bomo borile za naše pravice. Tudi ugled društva bo večji. In še nekaj: vsakega strokovnega društva predpogoj je denarna pomoč in če te ni, je vsako delo otežkočeno. Dobro Vam je znano, da se brez denarja ne da napisati niti eno pismo. Povejte babicam, ki še niso organizirane ali ki ne plačujejo članarine, da si društva ne smejo predstavljati za ^»fcarvno napravo, ki dobiva denar od dHsave ali vlade, da se vzdržuje in da deli članom podpore. Premislek nam dajo zakoni, ki se bodo delali za ba-biee in če pri teh ne bom6 sodelovale »kupno, se bodo napravili brez nas. Kakšni bodo potem, si lahko predstavljate. Nešteto pritožb prihaja vedno na odbor, da društvo ne posluje dosti dobro. Večina članic si predstavlja, da se da vse doseči, za kar se prosi, ampak to je ravno nasprotno. Mnogo se Prosi, pa malo se doseže. — Povemo Vam lahko že danes, če bi se babice v sosednji naši državi, to je v Avstriji, tako ne borile za svoje pravice, kakor rne pri nas, bi bil njihov gmotni položaj ravno tako žalosten, kakor je naš, da dela bolniška blagajna z nami kar hoče, občine kar hočejo itd. in to vse &e vrši le vsled naše krivde. Namesto ra_r<*uf'iu ivtwr-~-r—»rrrT-r-rTr-~>‘iTT*~~*~~*ir~* f*i * ^ * ** ** I Žerjava so neločljivi. Če to ni res, naj g. Žerjav dokaže dejansko! Naj priporoča Trb. družbi, da plača davek za rudarje sama, kot ga pokrije za uradništvo. Naj poizve kot minister, če bi se ne mogla družba zadovoljiti z manjšim dobičkom v prilog delavstva. Če tega ne stori, ostane g. Žerjav za nas le nepotreben delavski škodljivec. — Naši kemični delavci se gibljejo. Ustanovili si bodo v kratkem času organizacijo, ki bo oklenila vse nekvalificirane delavce. Tako je prav! Pokonci, za poštenje — do zmage! Strnite se, delajte in želi boste! Velenje. V št. 7 z dne 12. februarja 1925 smo čitali v »Pravici« dolg dopis, ki ga še danes ne moremo pozabiti in ga tudi ne bomo, dokler bo g. dr. Branko Žižek naš zdravnik. Čitali smo, kako surovo se obnaša proti rudarjem. Vse to je res in danes vidimo, da je bilo še vse premalo povedanega. S to zadevo so se zadnji čas začeli pečati že tudi drugi časopisi, zlasti mariborska »Straža«, katera obširneje poroča o popivanju pri g. Bizjaku. Čudimo se seveda nič, da je naš gospod doktor ob takem popivanju dostikrat slabe volje. Ako ob takem nerazpoloženju pridejo k njemu bolniki, posebno iz rudarskih vrst, kriči nad njimi kot nad psi in bi najraje vse takoj odslovil, samo da ima mir pred »nadležnim« delavskim trpinom. Njegova vestnost obstoja edinole v računanju. Tu se pa ne zmoti za eno paro. Da nima tu nobene razlike med revnim in bogatim, je, sodeč po njegovem odurnem obnašanju napram delavstvu, samoobsebi razumljivo. Karakterističen za njega je pa tudi naslednji slučaj. Nedavno je zbolel neki fant. Dr. Žižek ga je preiskal in dognal, da je obolel na slepiču. Odredil je, da mora bolnik takoj v bolnico k operaciji. Tam so pa trije drugi zdravniki s primarijem vred spoznali, da je fant na slepiču popolnoma zdrav, pač pa da je nevarno bolan na pljučnici in so ga še komaj rešili gotove smrti. Za vse to njegovo res samaritansko delo med ubogim delavnim ljudstvom smo mu iz srca hvaležni in iznova izražamo željo, da nas čimprej zapusti. Mesto rudarskega zdravnika v Velenju naj prevzame mož, ki ne bo tukaj samo zato, da bi ljudi izkoriščal in šikaniral na vse mogoče načine, ampak mož, ki se bo zavedal dolžnosti napram ljudem v polni meri. Takega moža si želimo in pričakujemo, sedanjega pa hvaležno iz vsega srca odločno odklanjamo. Imamo samo eno željo, da se gospod doktor te naše izjave v polni meri zave ter želji čimprej ustreže in ... Tedenske vesti. Protestni shod grafičnega delavstva. Minulo nedeljo so se vršili po vseh večjih mestih naše države protestni shodi tiskarjev proti novemu tiskovnemu zakonu. Z uveljavljenjem zakona bi ne bilo preprečeno samo vsako svobodno izražanje potom časopisja, ampak bi bil zakon sam tudi velikanski udarec za celo tiskarsko obrt. Shodi so bili povsod, kakor tudi v Ljubljani, zelo dobro obiskani. Sprejete so bile tudi tozadevne resolucije, Domžale postale trg. Kralj je podpisal ukaz, s katerim postanejo Domžale trg. Strašen umor. V Grčevju pri Trški gori, fara Šentpeter, so našli 7. t. m. zjutraj umorjenega posestnika An- tona Moharja in njegovo ženo, baje vsa razmesarjena. Kaj je bilo vzrok, da so pobili 70 let starega moža in ženo^ se še zaenkrat tudi ne ve. — O storilcih ni nobene sledi. Žrtev surove nasilnosti. 2. aprila je prišel Čebular iz Žirovnice k posestniku Jagodicu iz žapuž pri Radovljici na Gorenjskem. Prosil ga je za večje posojilo. Jagodic mu je posojilo odrekel, v istem hipu pa je Čebular potegnil žepni nož in mu ga zasadil v trebuh. Jagodic je zelo slab in je malo upanja, da bi okreval. Čebularja so takoj aretirali. Nesreča na glavnem kolodvoru v Ljubljani. Dne 2. aprila sta trčila vsled goste megle na glavnem kolodvoru v Ljubljani dve lokomotivi. K sreči sta pa vozila oba stroja vsled megle počasi in škoda ni bila velika. Težko je bil poškodovan na glavi prog. delavec France Molk iz Borovnice, ki se je vozil v službenem vozu. Nov način električne razsvetljave v Zagrebu. Zadnji čas preizkušajo v Zagrebu nov način električne razsvetljave. Namesto mnogoštevilnih malih žarnic uvedejo velike obločni-ce po tisoč sveč, ki bodo nameščene v razdalji po 30 m. Na ta način se poceni razsvetljava za 60%. Zastrupljenje. Pred kratkim so našli zastrupljeno na Gornji Polskavi soprogo ključavničarja Šuntar-ja. Vsled raznih sumljivih okolščin so sumili, da je bila žena zastrupljena. Zato so oblasti odredile kemično preiskavo krvi in so obenem tudi zaprle njenega moža. Preiskavo vodi sodišče v Slovenski Bistrici. Pri kemični preiskavi krvi so dognali, da je umrla žena vsled zastrupljenja po ogljikovem plinu. Preiskava se nadaljuje in moža so obdržali začasno še v zaporu. Večje število malih stanovanjskih hiš namerava zgraditi osješka mestna občina. Za letos je projektirana zgradba desetih stanovanjskih hiš, če pa bo dopuščal proračun, jih bodo zgradili 15. Letalske nesreče v Novem Sadu. Ker se je v zadnjem času dogodilo v Novem Sadu več letalskih nesreč, je vojaška uprava poslala v Novi Sad posebno komisijo, ki naj bi preiskala vzroke nesreč. Pri pregledovanju letal so ugotovili, da ima večina letal pokvarjene motorje. Vsled te ugotovitve so nadaljne letalske vaje ustavljene, dokler ne pridejo iz Francije novi motorji. Prešič je obžrl otroka. V Malon-cih pri Velikem Bečkereku se je igral na dvorišču kmeta Grujiča njegov 2 letni sinček. V rokah je imel kos kruha. Na dvorišče je zašel eden domačih prešičev in hlastnil po kruhu v otrokovi roki. Pri tem je žival odgriznila otroku roko in ga začela nato celega žreti. Predno so prihiteli stariši, je bil otrok že mrtev. Prosveta. »Prerod« s prilogo »Zdravje«. Izšla je 4. številka tega poučnega in zanimivega lista. Vsebina: »Prerod«: Postavodajalcem. — Hontanus: Vrsta pijače in zločini v 1. 1923. — Dr. Ivo Pirc: Temne slike. — O. Z.: »Pametneje bo, če ga pustim prej!« — Fr. Ks. Meško: Gledališče in mladina. — Dr. Fr. Gosti: Edina hči (satira). — Fr. Rojec: Izgubili so ravnotežje...! — Gorski: Listek: Na vlaku. — Marica Koželjeva: Pod drobnogledom. — Naš pokret. — Dopisi. — Drobiž. — Slovstvo. — Šaljivo in še kaj. — Listnica uredništva in upravništva. — Zdravje«: Dednost in narodno zdravje. — Dr. Arnšek: O srbečici. Dr. Demšar: Na izprehodu. — Dr. Katičič: Vražarstvo in mazaštvo. — Dr. Gosti r Lajikovo pismo »Zdravju«. — Iz podeželske prakse. — Dr. Kiis-sel: Higijenski zavod v Ljubljani. — Križem po Sloveniji. — Drobiž. — Listnica uredništva. — Vsebina je tako bogata, da bo lahko vsakdo tudi zase našel kaj primernega ter mu gotovo ne bo žal, ako se naroči na list, ki obsega letno skupaj 24 tiskanih pol in stane samo 25 dinarjev. Uprava je v Ljubljani, Poljanski nasip 10. Krekova mladina. Krekova mladina v Ljubljani. Članstvo Krekove mladine se udeleži kakor običajno tudi letos velikonočne procesije pri sv. Jožefu. Zbirališče na veliko soboto ob pol 8. uri zvečer v cerkvi na desni strani. Dolžnost vsakega člana je, da se iste sigurno udeleži. — Odbor. Krekova mladina Celje. II. redni občni zbor Krekove mladine v Celju se je vršil v nedeljo 29. marca ob 3. uri popoldne ob obilni udeležbi članov in članic. Predsednik Flor. Kos je s pozdravom na vse navzoče tovariše otvoril občni zbor. Iz poročil posameznih odbornikov je bilo razvidno, da se je Krekova mladina od zadnjega občnega zbora razvila v močno delavsko mladinsko organizacijo. Mesečni sestanki, kateri so bili zelo povoljno obiskani, so bili dokaz, da so se vsi člani zavedali njih pomena in delovali na to, da so prinašali, organizaciji čim največ koristi. Poročevalec dramatičnega odseka je po ročal, da je društvo od zadnjega občnega zbora priredilo devet predstav v splošno zadovoljnost. V vsem svojem delovanju se je pa društvo Krekova mladina z vsemi silami postavilo na delo, da si utrdi načela in pridobi čim večji razmah za krščansko-socialistični pokret. V imenu centrale Krekove mladine je občni zbor pb zdravil tov. Šišek ter poudarjal in bodril k nadaljnemu vztrajnemu delu Zastopnik Krekove mladine iz Štor tov. Teichmeister je predlagal, da naj bi celjska Krekova mladina naredila izlet v Štore in tako dosegla stik s sosednjimi podružnicami. Občni zbor je predlog vzel z veseljem na znanje. Tov. Skale je predlagal abso lutorij staremu odboru in predlagal listo novega odbora. Oba predloga sta bila sprejeta. Tov. Verčnik se s prisrčnimi besedali zahvali tov. Gaj-šeku, ki prevzame glavno tajništvo JSZ v Ljubljani, za njegovo res požrtvovalno delo ob ustanovitvi Kre kove mladine v Celju. Tov. Gajšek se zahvaljuje za izkazano hvaležnost ter vzpodbuja članstvo k vztrajnemu delu za cilje Krekove mladine. K sklepu omeni predsednik Kos kršč. socijalistični kongres v Ljubljani, ki se vrši 7. junija in izraža upanje, da se udeleži kongresa celokupno članstvo. S ponovnim pozivom na delo zaključi predsednik lepo uspeli občni zbor. Zahtevajte „PRflVICO" po vseh | gostilnah In javnih lokalih, po- | sebno še v industrijskih krajih a Razno. Nova bolnica. Na Sušaku začno v kratkem graditi novo bolnišnico, ki bo ena najmodernejših v državi. Draga aprilska šala. V »Press-burger Zeitung« je 1. aprila izšla notica, da so našli v bližini mesta okostje ogromnega mamuta. Načelnik oddelka za ohranitev spomenikov v Bratislavi je to notico takoj telefonič-no sporočil ministrstvu prosvete v Pragi, ki je takoj odposlalo iz Prage v Bratislavo posebno muzealno komisijo, ki se je šele po svojem dohodu v Bratislavo prepričala, da je prišla po aprila. Proti listu bodo potegnjene oblasti vložile tožbo na povračilo stroškov. Maščevanje podgan. V Grafen-rodu v Nemčiji je uničevalec stenic desinficiral neko sobo. Ko je po dokončani desinfekciji možakar odprl zopet sobo, se je vanj zagnalo več velikih podgan, ki so ga obgrizle tako, da je mož kmalu potem umrl. Odprava smrtne kazni v angleški armadi. Spodnja zbornica je sprejela predlog Delavske stranke, da se odpravi smrtna kazen za vojaške prestopke. Bela vrana. John Eagan, predsednik American Iron Type Co. je v svoji oporoki zapustil tovarno in celotni materijal svojim uslužbencem; iz dividend in dohodkov naj bi se plačevali delavci, skrbelo naj bi se za nje v slučaju nesreče, kakor tudi bolezni ali druge nezgode. Njegova imovina znaša nad 1 milijon dolarjev. Židje v novem nemškem parlamentu. V novem nemškem parlamentu je 13 Židov in sicer od demokratske stranke 1, od ljudske 8, od komunistične 4. Pozabljiv milijonar. V Mentone ob Rivieri je našel železniški uslužbenec v osebnem vlaku ročno torbico z 1 milijonom 900 tisoč francoskimi franki-Jubilej krompirja. Letos je 350 let, kar je iz Amerike pripeljal Anglež Drake krompir. Najprvo so krompir jedli v Evropi samo najbolj«' sloji, danes je pa krompir kruh vseh nižjih slojev. Poskusiti je treba potem, je odločitev lahka. Odločili se boste za ZIKO, ki je in ostane najboljša in najbolj zdrava žitna kava! □Od□□□npDPE □nOndOHOOHuP□P0yy d d d d d PODRUŽNICE: Bled, Celje, Djakovo, Maribor, Novi Sad, Sarajevo, Sombor, Split in Šibenik. TELEFON : it. 470 ln 37. Račun poštno-ček. zavoda za Slovenijo it. 11.943, za Hrvatako It. 39.080. Pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije. ZBDHUZH9 B05P0D9HSH9 B9NH9 9. D. V L1UBL19H1 Miklošičeva cesta 10 (v lastni palači nasproti hotela Union). Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem Jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja tudi tuje valute in devize, sprejema vloge na tekoči račun in na vložne knjižice ter oskrbuje vse bančne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Kapital in pbzbpdb skupno nad 15,000.000 Din. — Vloge nad 1Z5.000.000 Din. AMERIŠKI ODDELEK: Direktne zveze z ameriškimi bankami. Glavni korespondenti: American Ex- press-Company, 65 Broadway, New ijei po vseh večjil Anglo South American Bank Ltd., Lon pri— -------. York, ter njene podružnice in agencije po vseh večjih mestih Združenih držav. don, ter po e, C važnejših mestih južne ommercial Bank of Austra- Amerike, lia Ltd., London, ter po vseh važnejših mestih Avstralije in Nove Zelandije, National Bank of South Africa, London, Pretoria. Urejevanje ameriških zapuščin. Izdaja konzorcij. Tisk »Jugoslovanske tiskarne« v Ljubljani. Odgovorni urednik Dr. Andrej Gosar*