Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Je-lenice, Krar.j, Radovljica, Skofja Loja in Tržič. — Izdaja časopisno podjetja »Gorenjski tiske _ Glavni in pdgovorni urednik SLAVKO BEZNIK GLASILO SOCIALISTIČNE Cena 40 par ali 40 starih dinarjev List izhavi od oktobra 1947 kot tednik; Od 1. januarja 1958 kot poltednik,-Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko.-Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob -redah in sobotah ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Jeseniški komunisti v Tolmezzu Danes, v soboto, 10. junija, je odpotovala v Tolmezzo v pokrajino Carnia (Italija) sedemčlanska delegacija občinskega komiteja ZKS z Jesenic. Vrnila bo obisk tamkajšnjemu vodstvu KPI za Car-nio in Kanalsko dolino. Delegacija bo obiskala nekatera podjetja in kraje ter imela več razgovorov z italijanskimi komunisti s tega področja. Med drugim bo obiskala tovarno kmetijskih strojev, kraje, ki so bili težko prizadeti ob lanskih poplavah, se udeležila pogovora s pokrajinskim vodstvom KPI v Udinah, ob povratku pa se bo srečala še s komunisti Trbiža in Rajbeljna. - jp Seja skupščine v Tržiču Včeraj popoldne je bila v Tržiču tretja redna seja obeh zborov občinske skupščine. Odborniki so razpravljali o izvršitvi proračuna za prvo letošnje tromesečje, o problematiki negospodarskih investicij, o potrditvi davčnega zaključnega računa ter imenovali več komisij. Škof j a Loka Pogovor predstavnikov svetov skupščine Skofja Loka, 9. junija. Danes zjutraj so se na pobudo predsednika skupščine Zdrav-ka Krvi na sešli vsi predsedniki in tajniki na novo imenovanih svetov skupščine. Na pogovoru, ki so mu prisostvovali tudi starešine upravnih organov občinske Skupščine, so se pomenili o sistemu in načinu dela svetov občinske skupščine. S seje skupščine skupnosti za zaposlovanje O vključevanju mladine v poklice Konec maja 12 milijonov primanjkljaja manjkljaj pa se je do konca maja povečal že na okrog 12 milijonov starih dinarjev. Zato so na seji predlagali, da ob polletju spremenijo proračun zavoda, če bo primanjkljaj v prihodnje še vedno naraščal. Opozorili so tudi, naj v prihodnje delovne organizacije bolj redno obveščajo zavod o prostih učnih in delovnih mestih. Oddelki za gospodarstvo pri gorenjskih občinskih skupščinah pa naj bi v prihodnje skupaj s službami zavoda proučili možnost vključevanja oziroma zaposlovanja mladih ljudi v terciarne dejavnosti. A. Ž. Kranj, 9. junija. — Danes dopoldan je bila v prostorih občinske skupščine v Kranju sedma seja skupščine komunalne skupnosti za zaposlovanje delavcev vseh gorenjskih občin. Na seji so razpravljali o dohodkih in izdatkih komunalnega zavoda za zaposlovanje od januarja do aprila, o možnostih vključevanja mladine v poklice in šole ter o delovnih mestih, ki jih bodo razpisale delovne organizacije na Gorenjskem v letošnjem letu. Na seji so ugotovili, da je konec marca imel zavod za zaposlovanje delavcev več' kot pet milijonov starih dinarjev primanjkljaja. Ta pri- Avtomatiziran telefonski promet na Gorenjskem Podjetje za PTT promet v Kranlu \P 1 e , , zamenjalo zadnjih pet induktoS iVJoTt Lre^stm skem 17 telefonskih central ii podjetje v državi, ki je popolnoma avtomatiziraj telefonske Sedaj lahko vsak lastnik telefona na Gorenjskem v 10 do 15 sekundah vzpostavi zvezo z 52 omrežnimi skupinami v državi (vseh omrežnih skupin je 76). Brez posredovanja telefonistke lahko sedaj naročniki na Gorenjskem dobijo telefonsko zvezo z vsemi večjimi kraji v državi, razen dela štajerske, Bosne in Hercegovine, severnega dela Črne gore in nekaterih krajev na jugu države. Kot smo že omenili, je na Gorenjskem sedaj 17 telefonskih central, na katere je priključenih 4880 telefonskih aparatov, razen tega pa je na hišne centrale priključenih okrog 6200 telefonskih aparatov. Tako je na Gorenjskem okrog 11 tisoč telefonskih aparatov, kar pomeni, da pride na sto prebivalcev 5,7 telefona (v državi je to poprečje 2,13). Lani je podjetje za PTT promet v Kranju priključilo 739 novih telefonskih apara- tov na Gorenjskem; s tem, da je v vrednosti 20 milijonov starih dinarjev priključilo telefone brezplačno. 1. februarja letos je delavski svet podjetja sklep o brezplačni napeljavi in priključitvi telefona preklical, vendar imajo do sedaj kljub temu 572 prošenj za napeljavo ali priključitev telefonskega aparata. Ker je podjetje lani povečalo večino telefonskih central, bodo prošnjam lahko v veliki meri ugodili, razen v Tržiču, kjer so v glavnem vsi priključki zasedeni. Podjetje pa ima trenutno največ težav s povečanjem telefonskih zvez med Kranjem in škofjo Loko, Kranjem in Ljubljano in Kranjem ter Podnartom. Precej težav ima podjetje tudi z napeljavami telefonskega omrežja v naseljih. Sami za to namreč nimajo dovolj denarja. Zato se o tem pogovarjajo s stanovanjskimi podjetji v posameznih občinah. A. Žalar Veletrgovsko podjetje Kokra Kranj obvešča potrošnike, da bo 10.6.67 odprlo novo prodajalno pohištva DEKOR NA JESENICAH — JAVORNIK, C. BORISA KIDRIČA 21 (avtobusna postaja Javornik) na zalogi imamo veliko izbiro pohištva, šivalnih strojev dekorativnih tkanin posteljne konfekcije in oblog za tla konkurenčne cene — potrošniški krediti Za obisk se priporoča kolektiv prodajalne KOKRA — DEKOR — JESENICE Ogorčeni protesti po Gorenjski Tudi gorenjska javnost je ogorčena spričo zahrbtne a-gresije Izraela na arabske države. 2e v torek, dan po napadu, so se zbrali na protestne zbore kolektivi v radovljiški občini in s pismi izvršnemu svetu in centralnemu komiteju izražali solidarnost z napadenimi arabskimi državami in našo politiko do tega vprašanja. Te dni so se podobne demonstracije zvrstile tudi v ostalih delovnih kolektivih na Gorenjskem. Na Jesenicah je sekretariat združenja zveze borcev na torkovi seji sprejel resolucijo, v kateri obsoja izraelski napad na arab- ske države. V sredo popoldne je bil velik protestni miting v Kranju. Podobno protestno zborovanje je bilo v četrtek popoldne v Tržiču. Mladincem iz gospodarskih organizacij, terena in šol sta govorila podpredsednik skupščine Viktor Kralj nato pa še predsednik občinskega komiteja mladine Vili Grebene. S protestnega zborovanja s« poslali pisma generalnemu sekretarju OZN U Tantu, državnemu sekretarju za zunanje zadeve Marku NLkeziču in ambasadorjema Izraela in Združene arabske republike. S. S. V torek, 13. junija 1967 bo odprta nova DROGERIJA v Kranju na Titovem trgu 23 (bivši lokal lekarne) V novi sodobno urejeni drogeriji boste strokovno postreženi z vsem drogerijskim blagom, parfumeri-jo, kozmetiko, zlatnino, fotoaparati, fotomaterialom in obvezilnim materialom. V razvijanje in kopiranje sprejemamo filme vseh vrst. V dosedanjih prostorih preneha poslovati Drogerija v soboto, dne 10. 6. 1967 popoldne. Trgovsko podjetje {faikj Kranj ^^rnm^ ® Potrošnike postrežemo prek svojih skladišč ali direktno iz skladišča tovarne, i Na Željo vas obiščei° naši predstavniki. STANDARD industrija usnja, kemičnih izdelkov in plastičnih mas — KRANJ, umetno usnje Savska c. 20 a Predsednik skupščine občine Škof ja Loka Zdravko Krvina o loških problemih Problemi zahtevajo veliko denarja Predsednik skupščine Skofja Loka Zdravko Krvina se je rodil leta 1937 v Žireh. Diplomiral je na Visoki šoli za politične vede v Ljubljani. V svojem dosedanjem družbenopolitičnem udejstvcvanju je bil predsednik okrajnega komiteja ZMS Kranj, sekretar centralnega komiteja ZMS, član predsedstva ZMJ, komandant glavnega štaba mladinskih delovnih brigad leta 1963 od Osipaoniee do Beograda, pred prihodom na sedanji položaj pa je bil sekretar mestnega komiteja SZDL Ljubljana. Postavili smo mu nekaj vprašanj o problemih občine Škof ja Loka. V svojem dosedanjem delu na mestu predsednika skupščine ste prav gotovo naleteli že na-vrsto vprašanj, ki jih bo treba rešiti? »Pred nami je cela vrsta problemov, ki pa *so vsi rešljivi, vendar bomo zanje potrebovali veliko denarja. Izgradnja šolske mreže, problem vodovoda, problem družbenega življenja mladih in nadaljevanje tradicije Škofje Loke na kuhumem področju so problemi, katerim mora- mo posvetiti vso pozornost.-« — Kot ste že dejali zahteva vse to veliko denarja. Kako boste reševali ta »problem nad problemi«? »Predvsem moramo Imeti jasno gospodarsko orientacijo. V okviru republike moramo poiskati naše mesto ter na osnovi tega postaviti jasno izhodišče. Z gospodarstveniki v občini se moramo pogovoriti, kako ukrepati oz. vplivati, da bomo sprejete zamisli tudi izvajali v prak?:, Rezervni oficirji in podoficir j i na patrolnem pohodu Razgovor v Aljaževem domu s tovarišem Edvardom Kardeljem in pozdravi Titu Krajevna organizacija rezervnih oficirjev in pedofieirjev Dovje-Mojstrana je v nedeljo izvedla patrolni pohod v smeri Radovne. Pohoda se je od 40 udeležilo 26 članov. Udeleženci pohoda so bili razdeljeni v pet petčlanskih patrol. Na startu so vodje patro-l prejeli topografske in taktične naloge, ki so jih med pohodom morali reševati. Taktične in topografske naloge so bile prilagojene zemljišču, po katerem so se kretale patrole. Taktična naloga je zajemala snov s področja delovanja teritorialne čete v pogojih partizanskega načina vojskovanja. Po pohodu so udeleženci izvedli še zadnjo nalogo, in sicer streljanje z malokalibr-sko puško in pištolo. Po oceni komisije so rez. oficrji in podoficirji pokazali zadosti solidno znanje, saj so posamezne patrole osvojila prek 80 od 110 možnih točk. Po vaji je 12 udeležencev odšlo na izlet v Vrata, kjer so se v Aljaževem domu sre- čali s tovarišem Edvardom Kardeljem. Z njimi so v pesmi in besedi preživeli dve prijetni uri. Tovariš Kardelj se je zanimal za organizacijo vzgoje rezervnih oficirjev in podolicirjev in izrazil zadovoljstvo nad delom krajevne organizacije Dovje-Mojstrana. Nato se je tovariš Kardelj zanimal za krajevno problematiko, razvoj turizma, planinstva in vzdrževanja gorskih cest. Udeleženci pohoda in to variš Kardelj so poslali maršalu Titu tri razglednice s podpisom vseh v tej družbi. Poleg tega so domačini prek tovariša Kardelja poslali tovarišu Titu pozdrave in ga povabili naj tudi on enkrat obišče Aljažev dom v Vratih. Jože Vidic Ne zadostuje le postavljeni družbeni plan, čc ni instrumentov, s katerimi bi ga lahko usmerjali.« Skofja Loka je postala znana po svoji burni urbanistični problematiki. Kakšen razvoj lahko pričakujemo? »To je eden izmed osnovnih problemov, ki najbolj neposredno zadene občana. Smo v pripravljalni fazi, tako da bomo na področju Skolje Loke in obeh dolin *4prli področja, kjer bo mogoče zidati. Novi zakon nam dovoljuje nekatere premike, vendar pa mislim, da moramo vse. eno obdržati red v urbanistični politiki in to tako* da bo vsak lahko zidal. Vso urbanistično dokumentacij« pripravljajo pospešeno, tako da bo jeseni skupština^ lahko sprejela vsa dopolnila k banističnemu načrtu, ki je bil že sprejet.« — Med problemi, s katerimi se srečujete, bo&ie morali brez dvoma v najkrajšem času odločiti o vodovodu. »O tem je razpravljala ie prejšnja skupščina. Pripravljamo celotni Investicijski program in bo skupščina o usodi vodovoda razpravljala na svoji prvi seji.« — V vaši prvi izjavi za Glas po izvolitvi za predsednika, ste dejali, da »e bo*te predvsem zavzemali za utrditev samouprave. »Pripravljamo manjšo raziskavo o dejavnosti krajevnih skupnosti na področju občine. Ugotovili smo že. da je samouprava v krajevnih skupnostih zel« različno razvita. V njihovo delo bomo poizkušali vključiti vse aktivne ljudi rta določenem področju in poizkušali dati skupnostim največji ugled k«t osr.ovi družbenega dogajanj*. V najkrajšem času bomo imeli poseben sestanek s predstavniki krajevnih skupnosti, na katerem se bomo pogovorili o posameznih lokalnih problemih.« P. Col«ar Na Jesenicah Prisilna uprava nad stanovanji Na Jesenicah je okrog 200 hišnih svetov, ki letos razpolagajo z okrog 80 milijonov S din za tekoče vzdrževanje. Da bi se hišni sveti podrobneje seznanili s pravicami in dolžnostmi, je stanovanjsko podjetje organiziralo s sodelovanjem odborov krajevnih skupnosti sestanke z zastopniki hišnih svetov. Na teh sestankih so pojasnili novo nalogo stanovanjskega podjetja in naloge hišnih svetov. Vsi sestanki so bili dobro obiskani in večina hišnih svetov dobro opravlja svoje naloge. Preseneča pa dejstvo, da nekaj stanovanj skh hiš v Bara*fflBMmeeeeBBtgaannei družbeni lastnini, nima hišnega sveta. Stanovalci nočejo priti na sestanek, kjer bi ga izvolili. Ko so bila izčrpana vsa sredstva, je stanovanjsko podjetje predlagalo občinski skupščini, naj nad temi stanovanji uvede prisilno upravo. Prisilno upravo, oziroma dolžnosti hišnih svetov za ta stanovanja bo opravljalo stanovanjsko podjetje. Seveda bo zaračunalo vse usluge, ki jih bo opravljajo namesto hišnih svetov in malomarnih stanovalcev, ki dobro poznajo svoje pravice, ne pa tudi dolžnosti. Jože Vidic Kamnik, gornji prostori Delavske univerze od 10.-18. junija, od 8h-19h PRODAJA POHIŠTVI PROTESTNO ZBOROVANJE V KRANJU - Vest, da je Izrael v ponedeljek napadel ZAR, je močno odjeknila tudi na Gorenjskem. Že naslednji dan, v torek, je občinski komite zveze mladine v Kranju pripravil na Titovem trgu protestno zborovanje. Med udeleženci je bilo največ dijakov kranjskih šol. Na protestnem zborovanju je govoril tudi predstavnik arabskih študentov, ki študirajo v Kranju. Na sliki: udeleženci zborovanja s transparenti — Foto: Franc Perdan ŠOLSKI IZLET — Zadnji šolski dnevi so tudi dnevi za izlete. Naš fotoreporter Franc Perdan je v četrtek popoldne slikal na brniškem letališču skupino otrok iz Kamnika, ki so bili na izletu po Gorenjski z dvema Transturistovima avtobusoma AVTOMATSKE TELEFONSKE ZVEZE — Podjetje za PTT promet v Kranju je 1. junija v Sovodnju zamenjalo zadnje induktorske telefone na Gorenjskem. Na Gorenjskem je trenutno 4880 telefonskih naročnikov. V podjetju pa imajo okrog 570 prošenj za napeljavo in priključitev novih telefonov. Na sliki: glavna telefonska centrala v Kranju — Foto: Franc Perdan Gorenjska podjetja na prodajnem sejmu športa in turistične opreme Na začetku tega tedna so na Gospodarskem razstavišču (hala B) v Ljubljani odprli prodajni sejem športa in turistične opreme, katerega je organiziralo podjetje Sloveni-jašport. Na njem sodelujejo tudi podjetja z Gorenjske, in sicer Elan iz Begunj, iz Kranja pa tovarne Sava, Planika in Puskarna. Največ prodajnega prostora zavzema begunjski Elan s svojimi najnovejšimi izdelki 013 M 011, 012, 013 in 015. Razstavlja pa tudi svoj novi dvosedežni kanu C-2. Poleg čolnov pa Elan prikazuje telovadno orodje. Na prodajnem oziroma razstavnem prostoru Planike vidimo njene licenčne športne copate nogometne čevlje in šprinterice ADIDAS, tovarna gumijevih izdelkov Sava pa se predstavlja z ležalnimi blazinami. Prostor, namenjen Puškami je izpolnjen z lovskimi puškami in opremo. Razstavljeni predmeti so v prodaji in sicer z 10 do 30 odstotnim popustom. J. Košnjek Izvoz v radovljiški občini Plamen izvozil največ Industrijska podjetja radovljiške občine so v letošnjih prvih štirih mesecih v primerjavi z enakim lanskim obdobjem presegla izvoz za 44/o. Izvoz v konvertibilno področje se je povečal le za ;nh/V^llrinŠk° Področje Pa /0. Od izvoza na klirinška Področja odpade na Plamen Kropa 59«/0 vsega izvozaj Qd izvoza na konvertibilna področja pa na LIP Bled 60 Skupni izvoz je do konca aprila dosegel vrednost 1 mi- Sodobno urejena trgovina na Bledu Tovarna čipk in vezenin na Bledu preureja svoj nekdanji obrat na Bledu ob hotelu Lovec in bo v njem uredila sodobno trgovino za prodajo ekskluzivnih izdelkov za otroke in ženske. V čelnem delu zgradbe bodo uredili 28 kvadratnih metrov velik za-steklen razstavni prostor, v prvem nadstropju pa prodajni prostor v velikosti 350 lijona 249 tisoč 494 dolarjev, od tega na konvertibilna področja 585.315 dolarjev. Največ so izvozila podjetja Plamen Kropa (za 502.460 dolarjev), Veriga Lesce (za 345.900 dolarjev) in LIP Bled (za 276 tisoč 643 dolarjev). Ostala podjetja, ki so v prvih štirih mesecih letos izvažala (Elan Begunje, Sukno Zapuže in Almira Radovljica), niso posamezno dosegla vrednost izvoza 100.000 dolarjev. -t kvadratnih metrov. V novih prostorih, ki bodo že v nekaj tednih nared, bo razstavljalo in prodajalo več podjetij svoje izdelke, predvsem čipke, tekstilne izdelke, iz-delk2 domače obrti in podobno. Ureditev prodajalne in razstavnega prostora, bo veljala okrog 40 milijonov starih din. -jp Sodelovanje med Centralom in Avtoprometom Gorenjska Poslovalnice Turist niso oddali v najem V soboto (3. junija) smo v Delu prebrali vest, da je podjetje Avtopromet Gorenjska Kranj s 1. junijem letos vzelo v najem novo turistično poslovalnico Turist na Bekselnu v Kranju, ki jo je februarja letos odprlo gostinsko in trgovsko podjetje Central Kranj. Informacija je precej razburkala delavce podjetja Central, ker ni točna; po pogodbi o medsebojnem sodelovanju med Centralom in Avtoprometom Gorenjska, poslovalnice Turist namreč niso dali v najem, ampak je Central omogočil Avtoprometu Gorenjska, da v njihovi poslovalnici organizira turistično dejavnost (organizacija vseh vrst potovanj, prodaja vozovnic in podobno), Central pa bo še naprej v istem prostoru prodajal spominke, imel recepcijsko službo in menjalnico. Kaj je res in kaj ne? Tako so se spraševali tudi delavci Centrala, ker so (nekateri seveda) mislili, da obstajata dve pogodbi: ena javna in druga tajna, za katero ve samo direktor. Vendar ni tako. Pogodba o medsebojnem sodelovanju, sklenjena 3. maja letos, povsem točno določa pravice in dolžnosti Avto-prometa Gorenjska v Centra-lovi poslovalnici na Bekselnu, kaže le, da pogodbenih določil podjetje Avtopromet Gorenjska ne spoštuje oz. da si lasti večje pravice, kot mu gredo. »Naše podjetje je registrirano tudi ^a opravljanje vse turistične dejavnosti, kot npr. Kompas!« je povedal direktor Centrala Andrej Babič, »vendar bi bilo oli pretežni gostinski in trgovski dejavnosti skoraj nesmiselno, da bi Prirejali izlete itd. Avtobusnemu podjetju bi npr. mi plačali avtobuse po er.aki ceni. kot jo on zaračunava svojim gostom, zato bi bili le težko konkurenčni. Avtopromet Gorenjska pa je pokazal zanimanje za sodelovanje v naši poslovalnici Turist, zato smo mu dali to možnost. Vemo, da je tudi za goste dobro, če jim lahko v enem lokalu nudimo čimbolj koii-pleksno uslugo, zato smo pri sestavljanju pogodbe izhaja-i i i iz obojestranskih koristi. I Ce bo Avtopromet Gorenjska ; pripravljen za pošteno sode-: lovanju, mu bomo to še vna- prej omogočili, če pa ne, bo- mo sodelovali z drugimi ponudniki. Poslovalnica Turist na Bekselnu je na idealnem kraju, ob vhodu v Kranj. Zanimanje za to lokacijo je najprej pokazalo podjetje SAP Ljubljana, vendar je bil Central prvi, ki je poslal pismeno ponudbo na občino. Bife, informacijska pisarna, menjalnica, prodaja vožovnic, organizacija izletov, posredovanje potnih listov, parkirni prostor v bližini — vse to so pravzaprav izredne ugodnosti, da Turist postane osrednja turistična poslovalnica v Kranju. Central v sodelovanju z Avtoprometom Gorenjska to lahko doseže. Upamo, da tako bo, če bo sodelovanje pošteno in če bosta oba partnerja v tem vid«la svoje koristi. A. Triler Kranj Skrajšan delovni teden V kranjski občini je od 59 delovnih organizacij ž-e 43 sprejelo načrt in program za prehod na 42-urni delovni teden. Načrt in program Še niso sprejela nekatera gostinska, komunalna in gradbena podjetja in nekatera podjetja s področja prometa. Vsa ta podjetja pa so manjša. Tako v kranjski občini 95 odstotkov vseh zaposlenih že dela ali pa prehaja na skrajšan delovni teden. V prodajalni MODA na Titovem trgu 15 prodajamo po izredno znižanih cenah ženske puloverje s kratkimi rokavi 100% sintetika v pastelnih barvah po N din 48,65 (dosedanja cena 80,60 N din), ženske puloverje brez rokavov po N din 44,50 ln 45,90. Prodajalna PRI KRANJCU v Cankarjevi 7 nudi po tovarniško znižanih cenah DAMAST Iz 100 % česanega bombaža v treh pastelnih barvah —- rumena, roza ln modra — po N din 13,00 (dosedanja cena 20,83 N din) Trgovsko podjetje Kranj Težave v TIO Lesce po prisilni upravi Odpustili so 25 delavcev Posledice starih grehov: velike zaloge, nelikvidnost, zmanjšanje obsega proizvodnje, zmanjšanje števila delavcev — Perspektive so, vendar je treba zagotoviti sredstva za investicije, preiti na industrijski način proizvodnje in urediti notranjo organizacijo Po prvomajskih praznikih letos sem iz neuradnih virov zvedel, da so v Tovarni industrijske opreme (TIO) v Lescah odpustili večje število delavcev. »Menda 51, ne vem točno, povprašaj!« mi je rekel znanec in še dodal: »Kajne, lepo darila za prvi maj!« Ta vest mi je bila servirana z namenom in verjetno tudi željo, da se razpišem o »nedopovedljivem« ukrepu, češ, kaj se pri nas vse dogaja! Moj »informator« pri *eni seveda ni pomislil, da kar tako, za prazen nič, le niso odpustili toliko ljudi; ni pomislil, da je moral biti tehten vzrok ta tak ukrep in da bodo razni podobni drastični ukrepi "verjetno še marsikje nujni, če bomo hoteli speljati gospodarsko reformo. Obiskal sem direktorja TIO Lesce ing. Marjana Luxa in v pogovoru z njim zvedel, da so sredi aprila res odpustili 25 delavcev, ne pa 51. »Mi smo prvi v občini,« je povedal ing. Luxa, »ki smo morali narediti nekatere drastične ukrepe v gospodarski reformi. Eden izmed njih je odpust 25 delavcev. To ni prijetno, vem to, tudi občinski politični organi so z nezadovoljstvom sprejeli ta ukrep, ampak vprašajmo 6e, kaj je bolje: odpustiti 25 delavcev in upati ter si prizadevati, da bo v prihodnje bolje alt nehati 6 proizvodnjo in zapreti tovarno? Odpust delavcev je le začasni ukrep, da premostimo težave, ki so se pojavile letos.« V Tovarni industrijske opreme v Lescah je bila konec avgusta lani končana prisilna uprava (to je bila že druga prisilna uprava v tem podjetju) in podjetje je pod novim vodstvom začelo spet normalno poslovati. Prisilna uprava je v podjetju marši- V Poljanah in Železnikih se pripravljajo Republiška štafeta planincev PTT, ki je krenila 3. junija iz Maribora in obšla že velik del Slovenije, bo v ponedeljek, 12. junija, prispela v Poljane nad škofjo Loko. Od tam bo štafeta šla preko Delnic, Javorja, Blegoša in prispela v Železnike v torek ob 16. uri. Tako v Poljanah, slasti pa v Železnikih se že pripravljajo na ta dogodek. V Železnikih bo večja slovesnost s polaganjem vencev itd. V sredo, 14. junija, pa bo štafeta krenila prek Ratitovca in Sorške planine do Petrovega brda, kjer bodo izročili palico štafeti iz Primorske. štafeta poštarjev planincev bo prispela v znani partizanski kraj Lokve (med Idrijo in Novo Gorico) v soboto 17. junija, kjer bo velika prireditev, na kateri bo delavski svet Združenega podjetja PTT Slovenije sprejel pokroviteljstvo nad partizanskimi kurirji in vezisti za časa vojne. kaj rešiila, nekatere sitviari pa so seveda še vedno ostale nerešene. Glavna naloga prisilne uprave je bila izdelati nov proizvodni program, kajti star proizvodni program je ostal nerazvit, ostal je na isti stopnji kot je bil v začetku, zato podjetje s svojimi izdelki ni sledilo razvoju. Proizvodi so bili nekonku-renčni, vendar ne po funkcionalni strani, ampak zaradi cene, ki je ft>ila višja od konkurenčnih podjetij, rentabilnost in akumulativHost podjetja sta bili zato rnatijši. Star proizvodni program je bil torej povsem nezadosten, da bi se podjetje TIO lahko obdržalo, zato je bilo treba sestaviti novega. V času prisilne uprave so odprodali en proizvod z "vsemi stroji in orodji (industrijske stole). V bruto produktu je bil ta proizvod prej udeležen s približno 10%. S tem ukrepom se je seveda bruto produkt zmanjšal. Iz starega proizvodnega programa so kot glavno področje dela obdržali izdeld^anje industrijske pnevmatike. Prav industrijska pnevmatika je postala bistvo novega proizvodnega programa; te proizvodnje ne nameravajo opustiti (razen seveda, če bi bil trg s temi izdelki preveč zasičen), nasprotno, skušali bodo izboljšati izdelke in jih poceniti, to pa bo zahtevalo seveda nove investicije za prehod na industrijski nAčin proizvodnje. »Perspektiva je torej začrtana,« pravi ing. Luxa, »vendar je to deklarativna st^ar, realnost pa zahteva nove investicije, kajti tak, kot je HO zdaj, tak ne more ostati. Imamo resen namen spraviti podjetje n* noge, težko Pa je reči, kak0 ln kdaj dam bo to uspelo. Najhujši problem je v tem, ker je podjetje obremenjeno z velikimi zalogami in z nereguliranim! obveznostmi kupcev in dolžnikov.« To seveda — tako vipajn — ne bo trajalo večno, anvbak trenutno je pripeljalo do takih težav, da je podjetji že nekaj časa nelikvidno in da je zaradi zmanjšanega oblega proizvodnje moralo odpustiti celo 25 delavcev. »Ob velikih zalogah, zmanjšani pro- izvodnji in z denarjem, ki ga nimamo, ne moremo ostati pri prejšnjem številu delavcev!« pravi direktor. »Zato smo na seji delavskega sveta predlagali odpust 25 delavcev, kajti menimo, da je to osnovni pogoj, da TIO zleze iz težav. Zdaj smo pred tem, kako naprej. Osnovno je to, da nadalje razvijamo novo proizvodnjo. Naši novi izdelki so sicer že na trgu, vendar to niso izdelki industrijske proizvodnje. Nujno potrebujemo denar (srednjeročno posojilo), da pripravimo osnovo za prehod na industrijski način proizvodnje industrijske pnevmatike. To je zdaj osnovni problem in od takšne ali drugačne rešitve tega je odvisno, kako bo v prihodnje z našim podjetjem. Obenem pa moramo seveda urediti notranjo organizacijo, sodobno planiranje, obdelavo trga, uvesti sodobne tehnološke postopke — skratka, uvesti bolj ekonomično poslovanje, ki ga v TIO doslej niso poznali.« A. Triler MBB »i H [ "f A st' mM Barbarsko vedenje V uredništvo smo dobili naslednje pismo Alojzije Pu-lec iz Kojskega 49: 21. maja sta prišla v Koj-sko dva avtobusa izletnikov Avtoprometa Gorenjska z reg. št. KR 107-.""? in KR 107-33. Neka potnica je lomila (ne trgala) vrtnice pred mojo hišo, druga pa je potrgala skoraj vse sadeže limone, ki prav tako raste v ograjenem prostoru. Dogodek so opazovali tudi tujci iz Italije, ker živimo v obmejnem pasu. Vaščani sc trudimo, da bi olepšali vas. Ali zato, da bi sc »turisti« tako nekulturno vedli? Ko sem si zapisovala številke avtobusov, sem tudi pokazala Izletnikom, kdo jc sadeže pobral in čakala, da bi se k(lo opravičil, vendar do danes ni tega še nihče storil. Ne pišem zaradi užaljeno-sti, pač pa zato, ker ni bil to prvi primer podobnega obnašanja. Človeka bol!, da so med nami taki, ki ne poznajo osnovnih pravil lepega vedenja in to kažejo tudi pred tujcL Prvo večje naselje montažnih hišic v bližini Kranja Montažno naselje na Kokrici Poslovno združenje za industrijsko gradnjo IMOS bo letos začelo graditi na Kokrici nasproti Projektove žage naselje montažnih hišic. Montažne dele bo izdelala Jelovica iz škofje Loke, gradbena dela pa bo opravil Komunalni servis iz Kranja. bem (cene 10,700.000 in 7,800.000), po tretji naredi kupec klet v lastni režiji (7,900.000 in 5,600.000) in po četrti naredi kupec sam poleg klet še obrtniška dela (4,180.000 in 2,795.000). V cenah niso vračunani stroški zemlje (okoli 1.200.000) in stroški komunalne ureditve, (verjetno od 600 do 700.000 S din za objekt). Vsaka hišica bo imela od 400 do 550 kvadratnih metrov vrta. Hišice bodo tro in štirisob-ne, z opremljeno kuhinjo in sanitarijami ter bodo imele v kleti poleg garaže še tri prostore. -pc Predvidoma bo na Kokrici 48 montažnih hišic. Po velikosti bodo hišice v dveh izvedbah. Večje bodo stale okoli 13, manjše pa okoli 10 milijonov starih dinarjev. Zainteresirani se bodo lahko prijavili za gradnjo z različnimi pogoji. Kdor bo želel, bo namreč lahko tudi sam sodeloval pri gradnji in bo zaradi tega za hišo tudi manj vplačal. Najdražji in najhitrejši način, pri katerem zagotavljajo, da naredijo hišo v dveh mesecih je, če združenje zgradi vse samo (večja hiša stane 11,300.000 manjša 8,400.00), po drugi varianti naredi združenje klet v gro- Splošno gradbeno podjetje Tržič razpisuje prodajo stanovanj ki jih je podjetje začelo graditi za trg v Pristavi pri Tržiču, in sicer: 1. Vrsta in cena stanovanj: — dvosobna stanovania v izmeri 53.03 m2 cena 66.850.- N din - trisobna stanovanja v izmeri 76.25 mz cena 96.121.— N din - enosobna stanovanja v izmeri 35.60 mJ cena 46.280,— N din — garsonjere v izmeri 23.88 mJ cena 31.040.— N din 2. Opremljenost stanovanj. Stanovanja so opremljena s standardno opremo, oprema kuhinje in kopalnice ter WC. 3. Stanovanja bodo vseljiva v oktobru 1968. 4. Plačilni pogoji: 1/3 kupnine se plača ob podpisu pogodbe, ostalo ob vselitvi, po posebnem sporazumu se celotna kupnina lahko plača ob vselitvi. 5. Informacije: Informacije daje uprava Splošnega gradbenega podjetja Tržič, Blejska c., vsak dan od 7. do 14. ure, vsako sredo pa tudi popoldan od 15. do 18. ure a.i po telefonu 71-275. Tekstilna industrija Tekstilindus Kranj razpisuje javno licitacijo za prodajo osebnega avtomobila Fiat 2100, letnik izdelave 1961, registriran, v voznem stanju. Javna licitacija bo v četrtek, 15 . 6. 1967, na upravi podjetja Tekstilindus — Kranj, Gorenjesavska cesta 12, in to za družbeni sektor ob 8. uri, za zasebni sektor pa ob 9. uri dopoldne. Vozilo je na razpolago za ogled vsak dan med 8. in 13. uro. 5 vprašanj - 5 odgovorov Tokrat smo v uredništvo prejeli pet vprašanj od Ivana Beleharja, predsednika krajevne skupnosti Voklo. Na pristojnih upravnih organih občinske skupščine v Kranju smo dobili nanje tele odgovore: ELEKTRIČNO OMREŽJE NE USTREZA VPRAŠANJE: Električno omrežje v Voklem že dalj časa ne ustreza več zahtevam vaščanov, ki se zaradi slabe napetosti ne morejo v celoti posluževati vseh tehničnih pripomočkov. Zanima me, kdaj je predvideno izboljšanje električne napetosti? ODGOVOR; Za letos na območju Vokla ni predvidena nikakršna obnova električnega omrežja, ker za to ni na razpolago potrebnih sredstev. Verjetno bo omrežje rekonstruirano v prihodnjem letu. Za letos je predvideno le ne*aj denarja za redna vzdrževalna dela. ASFALTA NA CESTI SENCUR-TRBOJE NE BO VPRAŠANJE: Za vzdrževanje ceste Senčur-Trboje porabijo vsako leto precej denar- ja. Ali ne bi bilo bolj prav, da cesto asfaltirajo? ODGOVOR: Ureditev in asfaltiranje ceste Senčur-Trboje za sedaj ni predvidena niti v petletnem družbenem planu občine. Tako do leta 1970, ker ni na razpolago potrebnega denarja, ni računati da bo cesta* asfaltirana. MLAKUZA SE VEDNO NEUREJENA VPRAŠANJE: V Voklem še vedno ni dokončno urejen prostor, kjer je bila "včasih mlakuža. Kako rešili ta problem? ODGOVOR: Predstavniki krajevne skupnosti naj se za odpadni gramoz dogovorijo s komunalnimi in gradbenimi podjetji, ki iščejo prostor za odlaganje materiala. Z gramozom bi lahko dokočno zasuli mlakužo in kasneje prostor še naprej uredili. SOLSKI PROSTORI V VOKLEM NEPRIMERNI VPRAŠANJE: Prostori osnovne šole v Voklem že dlje niso primerni za pouk in bi jih bilo potrebno adaptirati. Tudi sanitarije niso dokončno urejene. Ali je letos v skladu za šolstvo predviden Prikaz umskega in fizičnega dela prav,1 zavod za prosvetno pe- Ki S fW TVrtcev £ran , škof,a Loka in Tržič Sodelo val a pa so tudi drušva občin kra u6 iZ ome"*nih mis £ 1 JSka °bčinska k0" komifnaf Pr0metno vzgojo in vanje delavcev.0^ * cJčSaVa je vzbudiIa Pre-CCW«0 pozornost, saj so si jo razen vecme učencev osnov-!Z ,.vseh treh občin ffi L \ Starši otrok in arugi ter celo učitelii 7 Ra ;en na Koroškem, t knjigo vt ovpa so obiskovalci zapi-sal. precej vzpodbud in pohval prireditelju razstave. končani razstavi je pri-reditelj minuli teden pripravi še širši posvet o razstavi Namen posveta je bil: pregledati posamezne izdelke in oceniti najboljše, ki bi jih v prihodnje vnesli v učne programe tehnične vzgoje na osnovnih šolah. Hkrati pa so podehh tudi priznanja za dosežene uspehe in za sodelovanje na razstavi. Na posvetu so ugotovili, da se nekateri izdelki prvih razredov osnovnih šol ne razli- kujejo dosti od izdelkov predšolskih otrok. To pa je tudi pravilno. S takšno povezavo namreč prehod na težje in zahtevnejše stvari in delo, ki ga zahteva učni program oziroma šola, ni tako boleč za otroka, ki je takšne tehnične izdelke pred šolo povezoval še z igro. Na posvetu so poudarili, da bi šole morale v prihodnje nameniti več denarja za najnujnejši material. Priporočili so tudi, naj bi bili izdelki čimbolj uporabni (npr. kompas, luči, vodne črpalke itd.). Pri višjih razredih se je v izdelkih obdržalo že skupinsko delo, pri čemer so menili, da to vzgaja učence za kasnejše praktično delo v proizvodnji. Za zaključek še ugotovitev, da je razstava precej prispevala k nadaljnjemu oblikovanju tehnične vzgoje pri nas in.hkrati dokazala, da je bila dosežena precejšnja enotnost pri uresničevanju učnega načrta na področju kranjske, škofjeloške in tržiške občine. In morda še mnenje nekega udeleženca posveta, ki je rekel, da so bili takšni uspehi zavodov za prosvetno pedagoško službo v Sloveniji do sedaj precej redki. A. Žalar kakšen denar za te namene? ODGOVOR: Za šolo v Voklem letos v skladu za šolstvo ni predvidenih nobenih sredstev. Lani je šola dobila en milijon dinarjev za ureditev greznice in ponikovalnico ter za ostala manjša popravila. Seveda pa bo v prihodnjih lotih treba nameniti nekaj denarja za adaptacijo šole. KAKO BO Z ODKUPOM KMETIJSKIH PROIZVODOV? VPRAŠANJE: Ali bo letos kmečkim proizvajalcem zagotovljen odkup njihovih proizvodov? Lani se je namreč zgodilo, da kmetje krompirja, ki so ga pridelali, niso mogli prodati, kasneje pa smo ga cclo uvažali. ODGOVOR: Odkup kmetijskih pridelkov je zagotovljen z odkupom prek KZ. V letu 1966 je bilo prek KZ odkup-ljnih 1220 ton govedi, 199 ton telet, 13 ton prašičev, 8533 ton krompirja in 4,257.000 litrov mleka. Zajeta je bila vsa tržna proizvodnja, razen pri krompirju. Tega kmetje sami niso oddali ker so računali, da bo v kasnejših mesecih cena višja. Ta pa je bila zaradi neugodnih pogojev izvoza v Italijo še nižja. Zato je kmetom krompir ostal doma. Krompirja lani nismo uvažali, marveč smo ga celo izvažali. Alpski letalski center Lesce V pričakovanju nove cessne V Lescah bodo dobili te dni novo šestsedež-no letalo — Število domačih gostov, ki sedajo v aerotaksi, narašča — Avstrijski padalci trenirajo v Lescah Na znanega pilota Silva Orožima sem se spomnil, ko sem pred kratkim nad Lescami zagledal letalo, ki je izvajalo vse mogoče akrobacije. Verjetno se pripravlja za tekmovanje, sem pomislil ter jo mahnil na letališče. No, nisem bil edini občudovalec zračnih veščin pilota in letala, saj sem spotoma srečal števiine domačine' in turiste, ki so se zaustavili in spremljali drzne vaje pilota. Na letališču sem se nemalo začudil, ko sem zvedel, da je naš jiajboljši pilot akrobat Silvo Orožim odšel že pred dvema mesecema v Alžir, kjer uči tamkajšnje pilote. Vsekakor priznanje za našega mladega in nadarjenega pilota. »Kdo pa je potem pilotiral letalo, ki je pravkar izvajalo akrobacije?« sem povprašal upravnika letališča Franca Primožiča. »Trije Avstrijci se urijo na naših letalih,« mi je odgovoril. »Avstrijski pilot, ki je pravkar pilotiral, je po poklicu duhovnik«. Kar zazijal sem od začudenja, ker nikakor nisem mogel verjeti, da se tudi duhovniki ukvarjajo z zračno akrobatiko. Kmalu nato se je nad letališčem zopet pojavil »zlyn« in začel izvajati razne akrobacije. »Ali je spet ,fajmo-šter' v njem?« sem vprašal prisotne, ki so se sončili na terasi letališča. »Ne.« mi je odgovoril plavolas fant, »,faj-mošter' sem jaz«. Bilo mi jo zelo nerodno, da sem »stegnil« jezik. Nisem vedel, da duhovnik odlično govori slovensko. Njegova mati je Slovenka, sam pa je prva leta mladsti preživel nekje blizu Kranja. Prišel je s skupino avstrijskih padalcev, ki se v Lescah izpopolnjujejo v veščinah padalstva. Te dni bo Alpski letalski center Lesce dobil novo šest-sedežno letalo ccssno super-skylane, izdelek znana ameriške tovarne turističnih in športnih letal. Za letalo bo potrebno odšteti 41.000 dolarjev (54 milijonov S din), plačali pa ga bodo s kreditom, ki jim ga je zagotovila Gorenjska kreditna banka. Letalo leti z večjo hitrostjo kot letala, s katerimi center razpolaga, in je ekonomičnejše. V njem je prostora za pet potnikov in pilota. Po želji bodo lahko turisti hitro in udobno potovali z novo ces-sno v Portorož, Reko, Split, Dubrovnik ali druge kraja širom po Jugoslaviji. Ker bo novo letalo hitrej'še, bodo potniki v 15 minutah vožnja več videli kot s staro cessno, in to za isti denar (15 minut vožnje z zračnim taksijem stane 10.000 S din). Lani si je iz zraka ogledalo lepote Bleda in okolice prek 2000 tujih in domačih turistov. Se pred leti so bili le redki domačini, ki so izkoristili izredno priložnost za majhen denar veliko videti. Iz leta v leto število domačih gostov, ki koristijo usluge aerotaksija, narašča, toda še vedno so tujci v večini. Za tiste, ki se bodo letos odločili za zračni izlet, naj povem, da polurna vožnja od Lesc na Bohinjem in mimo Triglavskega pogorja na višini 1500 metrov stane 20.000 S din za tri osebe. Pri Alpskem letalskem centru Lesce je zaposlenih pet ljudi (računam tudi upravnika in čistilko). Letališče razpolaga s petimi jadralnimi letali in s šestimi motornimi letali. Motorna letala so namenjena za zračni taksi, za vleko jadralnih letal, za letanje padalcev in za izvajanje akrobacij (letalo zlvn). Zaradi neekonomičnosti jim letala prinašajo premalo denarja za vzdrževanje centra in šole. Tudi letos bodo gorenjske občine nakazale ALC skupno šest milijonov S din dotacije, kar je minimum, potreben za normalno poslovanje centra. Zazrl sem se v visoko travo na letališču ln pripomnil: »Ce jo ne boste kmalu pokosili, se bodo letala izgu/bila v njej«. »Tuđi to delo čaka,« so dejali, »ampak ne nas, temveč zadrugo*. Ob 150 - letnici prihoda Josipa Ressla na Slovensko V sredo — prihodnji teden — bo v galeriji stare kranjske mestne hiše odprta razstava del izumitelja Josipa Ressla. Kdo pa je ta svetovno sloviti mož, ki ga že skoro poldrugo stolet je ne slave le besede, pač pa številni in pomembni izumi ter trdo delo prav do smrti? Josip Ressel je bil rojen na Češkem 1. 1793, že 1. 1817 pa je prišel v naše kraje. Sprva je služboval kot diplomiran gozdar v Pleterjih pod Gorjanci, pozneje je skrbel ta gozdove na Primorskem, v Istri in na otoku Krku. Svetovni sloves pa si je Josip Ressel pridobil kot priznan izumitelj ladijskega vijaka — saj je pomenil ta njegov izum pravo revolucijo v pomorskem prometu. Jadra in lopatasta kolesa ob bokih ladij je na vseh morjih, jezerih in plovnih rekah zamenjal Resslov vijačni pogon. Zanimiva podrobnost o tem izumu je sporočilo, da je Ressel svoj prvi vijak preizkušal najprej na Krki pri Kostanjevici, potem pa še na Ljubljanici. že tako preizkušenega je potem prikazal na večjih ladjah v Trstu na morju in v Parizu na Seini. Vendar pa ladijski vijak ni edini Resslov izum. S svojim pronicljivim umom se je spuščal na najrazličnejša področja tehnike. Tako je delež svojega genija dal tudi Josip Ressel (1793 — 1857) Delovna folklorna skupina Po daljšem premoru je v Tržiču spet začela z delom folklorna skupina, ki deluje kot sekcija DPD Svoboda. Mladi fantje in dekleta pridno vadijo dvakrat tedensko pod vodstvom Marjana Vod-njova. Z izbranim programom, ki je precej obširen, bodo gostovali v Franciji v mestu Ste Marie aux Mienes. Od 14. do 23. julija bodo v tem mestu priredili več nastopov. S skupino bo šel tudi kvintet Francija Goričana. Svoj prvi javni nastop bodo imeli že v nedeljo v Križah v okviru 8. športnega tedna. Vika Mihelič iznajdbi krogličnih in valjčnih ležajev, cestni parni lokomotivi, valjčnim mlinom, pnevmatični cevni pošti, rečnemu brodarstvu za plovbo proti toku, uiporabi elektrike in celo cepljenju vode na vodik in kisik, s čimer je posegel že v atomsko fiziko. Vse kaže, da J« vsestranski izumitelj Josip Ressel prihajal z nekaterimi svojimi izumi in predlogi celo prezgodaj, saj pred stoletjem za mansikaj še potreb ni bilo. Kot pravi genij je mož gledal v bodočnost, ne v svojo ozkosrčno in nenapredno sodobnost. Kot gozdar in narodni gospodarstvenik pa je Ressel skoro vse svoje življenje posvetil vsekakor našim krajem. Skrbel je za naše gozdove, trudil se je za ozelenitev Krasa, vzgajal je ljudi v naprednem kmetovanju, sadjarstvu, vinogradništvu in vrtnarstvu. Pisal je o tem knjige in številne druge spise. Posvečal pa se je tudi regulacijam rek in meliorizaciji njihovih porečij (istrske Mirne in hercegovske Neretve). Tako nam zalebdi pred očmi svetel lik genialnega in marljivega moža, tesno zraslega z našo zemljo (poročil se je s Slovenko iz Višnje gore in imel z njo sedem otrok). Tudi smrt ga je dohitela pri nas; zdaj spi svoj večni sen na ljubljanskem Navju, v družbi najslovitejših slovenskih velmož. Razstava v Kranju bo prikazala Resslovo življenje in delo V podobah in tehniških risbah, v dokumentih in knjigah. Vsekakor pa je dolžnost industrijskega Kranja, v katerem živi na tisoče tehnikov, da z obiskom razstave izrazi hvaležnost človeku, ki je vse svoje življen je mislil predvsem na razcvet in napredek naše domovine. Č. Z. Uspeh šole Lucijan Seljak Izreden uspeh na VIL razstavi likovnih del otrok Jugoslavije, ki je v okviru Zmajevih iger v Novem Sadu Osnovna šola Lucijan Seljak iz Stražišča pri Kranju je dobila na razstavi likovnih del otrok Jugoslavije, ki so jo odprli 4. junija v Novem Sadu v okviru Zmajevih iger, posebno diplomo. Srebrno medaljo je za svoje delo Stroj dobil učenec 6. d razreda Miran Hladnik, posebno priznanje pa pedagog Jolanda Pibernik. Največje otroške likovne manifestacije v državi se je udeležilo 400 šol, ki so poslale na razstavo nekaj čez 50.000 izdelkov, šola iz Stražišča je poslala v Novi Sad 70 del in med skupno 1330 razstavljenimi deli jih je kar 24 iz Kranja. Šola sodeluje že četrtič na razstavi, vendar doslej ni dosegala pomembnejših uspehov. Profesorja risanja Jolanda Pibernik in Vinko Tu-šek sta povedala, da je letošnji uspeh predvsem zasluga boljših storitev učencev, ki imajo zaradi izrednega razumevanja in prizadevanja ravnatelja Dušana Bavdka res lepe pogoje za svoje ustvarjalno delo. Tako so letošnje leto začeli s kabinetnim poukom, v kabinetu za risanje kupili posebne risalne mize ter prirejali stalne šolske razstave najboljših likovnih izdelkov. Prav s pomočjo te selekcije so uspeli zbrati res dobra dela, s katerimi so dosegli ta uspeh. Ob uspehu v likovnih prizadevanjih ne moremo .tudi mimo cele vrste uspehov, ki jih je dosegla letos šola tudi na drugih področjih. V medobčinskem tekmovanju v atletiki so dosegli njihovi učenci prvo, učenke pa tretje mesto na Gorenjskem. Prvi mesti sta dosegli obe vrsti na občinskem tekmovanju v orodni vadbi. Letos so dosegli pomembne uspehe tudi v matematiki, saj so se na občinskem tekmovanju matematikov izredno izkazali šesti, sedmi in osmi razred, šesti razredi so osvojili celo prvo, drugo, osmo in dvanajsto mesto. Šola je znana kot šola pevcev saj skoraj polovico otrok sodeluje v različnih zborih (nekaj čez 500). Udeležili so se vseh letošnjih šolskih pevskih revij in so dosegli svoj zadnji uspeh v sredo, 7. junija na samostojnem koncertu, ki so ga sami imeli v Stra-žišču. P. Čolnar V nekaj stavkih NOVI SAD: VII. razstava likovnih del otrok Jugoslavije — Na likovni razstavi v okviru Zmajevih iger so poleg šole Lucijan Seljak iz Stražišča iz Gorenjske sodelovale še osnovne šole iz Bohinjske Bistrice (pohvalo je dobil Jože Sodja iz 6. razreda), Gorij pri Bledu in Trate pri škof ji Loki (pohvalo je dobila Lucija Smid iz 6. razreda). HRUšICA: Dramska skupina pripravlja »Raztrgance« — Dramska skupina na Hrušici je letos naštudirala že štiri dela in imela 15 predstav. Pravkar se pripravljajo na peto pre-miero. Pod vodstvom Pavla LotriČa pripravljajo »Raztrgan-ce«, ki jih bodo zaigrali konec julija, v okviru praznovanja krajevnega praznika. 40 let tržiške godbe na pihala Spet začeli delati Pred štiridesetimi leti je bila v Tržiča ustanovljena godba na pihala. Takratni dirigent Rudi Ahačič je imel največ zaslug, da je ta skromni glasbeni kolektiv hitro napredoval in žel uspehe kjerkoli je nastopal. Za tržiške godbenike so kmalu zvedeli v ostalih krajih Gorenjske in tudi drugod po Sloveniji. Starejši člani — ustanovitelji, ki še danes, po štiridesetih letih, aktivno sodelujejo, se radi spominjajo lepih in težkih trenutkov, ki so jih preživeli skupaj na koncertih, paradah in ostalih nastopih. Druga svetovna vojna tudi godbenikom ni ^ prizanesla, že takoj na začetku jim je prekrižala račune. Večino članov je okupator izgnal v taborišča, med njimi tudi dirigenta Ahačiča, in sicer v Srbijo. Nekaj jih je ostalo doma. Ti kljub težavam niso obesili instrumentov na klin. Pavel Kralj jih je zbral, jih učil in kmalu so spet nastopih. Najbolj svečan trenutek kl se ga radi spominjajo godbeniki in ostali prebivalci Tržiča, je bil takrat, ko so godbeniki skupno z ostalimi osvoboditelji mesta vkorakali v Tržič. Začelo se je novo obdobje. Spet so zavihali rokave. Mednje se je srečno vrnil tudi njihov prvi dirigent Ahačič in jih vodil vse do leta 1956 Takrat se je »oče Rudi« poslovil od svojih tovarišev in prepustil dirigentsko palico svojemu nasledniku. Po njegovem odhodu so se začele nove težave, ki jih ni bilo mogoče takoj prebroditi. Vedno manj je bilo godbenikov — povsem razumljivo, kajti prenehati so morali zaradi starosti, bolezni ali drugih vzrokov. Za dirigentskim pultom sta se v tem času menjala Franci šarabon in Pavel Kralj. Po štirih letih je že kazalo, da bo konec s tr- žiško godbo, kajti ostalo je samo osemnajst godbenikov. To se ne sme zgoditi! so dejali veterani tržiške godbe 1960. leta. Iz svojih vrst so izbrali dirigenta Marjana Sa-jovica. Z vso resnostjo se je lotil dela. Odbor je takoj, razpisal sprejem novih članov, mladine, ki naj bi v glasbeni šoli dobila potrebno izobrazbo. Akcija je v celoti uspela. Danes spet šteje godba Svobode 40 članov. »Za vse to,« pravi Tone Lotrič, predsednik godbene sekcije, »smo hvaležni vodstva glasbene šole, njenemu ravnatelju Otonu Zazvonilu, kakor tudi našemu požrtvovalnemu dirigentu Marjanu Sajovicu.« Ta skromna družina slavi letos svoj visoki jubilej — 40 let svojega obstoja. Veliko je pripomogla h kulturni dejavnosti v svoji okolici in izven nje. Hkrati so želeli, da bi ta svoj jubilej dostojno proslavili. V ta namen so zaprosili za dotacijo, da bi lahko na proslavo povabili nekatere slovenske pihalne orkestre. 2al so v Tržiču naleteli na gluha ušesa in vse kaže, da bodo svojo obletnico skromno proslavili le s sodelovanjem na letošnji slovenski reviji pihalnih orkestrov, ki bo 24. junija v Kopru. Za ta nastop so pripravili tri skladbe: SCHERZO Marjana Sajovica, Tanzerjevo slavnostno predigro in Tarantelo — slavnostno koračnico skladatelja Aihnigerja. Vika Mihelič Popravek V članek Mešani zbor gimnazije najboljši, ki je bil objavljen v prejšnji številki Glasa (št. 42 z dne 7. junija), se je vrinila neljuba pomota. Priimek zborovodje najboljšega mladinskega mešanega zbora na tekmovanju v Celju ni Habjan, kot smo zapisali, ampak Fabjan. Bralcem se opravičujemo za napako. Upravni odbor turističnega in prometnega podjetja Generalturist Zagreb, Praška 5 razpisuje natečaj za šefa poslovalnice v Kranju Pogoji: visoka strokovna izobrazba, 5 let delovne dobe in znanje enega svetovnega Jezika. Prednost Imajo kandidati, kateri so že delali v turizmu. Rok natečaja: 15 dni od dneva objave. Ponudbe z obširnim življenjepisom je treba dostaviti: Natječajnoj komisiji poduzeća Generalturist, Zagreb, Praška 5. \ POSREDUJEMO PRODAJO karamboli ranega osebnega avtomobila ZASTAVA 750 leto izdelave 1966 s 13.000 prevoženimi km. Začetna cena 7.000,00 N din Ogled vozila je možen vsak delovni dan od 8. do 12. ure pri Zavarovalnici Kranj. Pismene ponudbe sprejema Zavarovalnica Kranj do srede, 14. 6. 1967, do 12. ure. ZAVAROVALNICA KRANJ Slovenski izseljenci iz Amerike v domovini Stric iz Amerike Zakonca Slovenca Ana in Frank Zordani prvič v domovini — Veselje, solze, stiski rok, poljubi Letališče Brnik, četrtek, 8. junija nekaj po četrti uri popoldne. Veliko letalo JAT Caravelle Bled žvižgaje pristaja, z njun pa prihajajo — nekateri prvič — na domača, slovenska tla izseljenci iz Amerike. Za ograjo na letališču je zelo veliko ljudi, sorodnikov, zunaj, na parkirnem prostoru, pa avtomobili, ki bodo znance, prijatelje in sorodnike popeljali v slovenske kraje, kjer so se rodili oni aH njihovi očetje in matere. V zraku visi napetost, pričakovanje. Ga bom še spoznal? Kakšen neki je zdaj, po tolikih letih? Kako ga je spremenila daljna Amerika, leta, delo? Vprašanja, spomini, razmišljanja, predvsem pa trenutki tik pred snidenjem, trenutki, ki se vlečejo počasi kot jesenska megla. smeli ven, v sosednji prostor, kjer so jih pričakovali sorodniki in znanci. Ti trenutki so bili najbolj dramatični, saj jih je ločlo samo steklo, videli so se že čisto od blizu, niso pa si mogli stisniti rok, niso se mogli poljubiti, pogovarjati tudi ne. To so bili trenutki, polni veselega smeha in komaj zadrževanih solza ob veselem snidenju po dolgih letih. Gledal sem starejšo žensko, ki je onstran steklene stene zagledala sestro, sestrično — kdo ve, kaj. Po bogve kolikih letih je videla znan obraz iz mladosti, pohitela je k šipi, hoteli sta se poljubiti, si stisniti roko, za besede ob takih snidenjih skoraj ni mesta, človek ne ve, kaj bi rekel — zajokali sta od sreče, robec je brisal zagorel obraz, debele solze na njem. Potem, po nekaj minutah, sta se objeli in potem šele so prišle na vrsto besede. Prvo letošnjo skupino ameriških izseljencev so pred vhodom v letališko zgradbo sprejeli dva fanta in dekle v narodnih nošah; rdečelični fant z Brnikov je vztrajno igral na harmoniko domače vue, nekateri izseljenci so poskušali ujeti ritem valčka ah polke in marsikateri dolar je našel mesto v hlačnem žepu s harmoniko. Vsi izse- ienwS? že tu dobili vabila za letošnji izseljenski pik- ltrU ga or^anizira Izse- Tam L1™*3 iz Ljubljane. So£in ^ 23 °graj° Pa so S? stegovali vratove v IrT^Tl da bod0 čimprej zagledali znan obraz sfclh X P,° krafckih carinah formalnostih in pregledavan.ju potnih listov,^ stLJ d, ? 1Z tostran in on-k er n; lku,1UŽe Že bliže- Do- fo2n /S0 bile opravljene vse forma nosti.a vse, ki so pri! s Caravelle Bled, niso £SS 6 B,eđ na brn'škem !SU;„Z nJo se v četrtek pripeljala v domovino pr- skuPina ameri-Perdan CCV ~ Fot°' F" Geleda! sem moškega pri štiridesetih, ki je prišel z ženo in dvema otrokoma. Onstran steklenih vrat ga je čakal nekaj let mlajši brat; mislim, da je bil brat, podobna sta si bila. Govorila sta z rokami, oba sta bila vesela in le komaj sta zadrževala solze. Potem so si končno le lahko podali roke, se objeli, poljubili, spregovorili prve besede. Solze, smeh, objemi, poljubi, stiski rok, vprašanja, vprašanja... Si to res ti? To je pa moja žena, komaj te še poznam! In sinček, kako je že velik! . .. Frank Zordani je tajnik Slovenske nacionalne podporne enote v Chicagu. »Rojen sem bil v Ameriki pred 58 leti, oče pa je bil doma v Poljani nad Blagovico pri Kamniku!« mi je povedal v kar dobri slovenščini, žena Ana, rojena Starman, je bila rojena tudi v Ameriki pred 55 leti, njeni starši pa so ir. škofje Loke. Strica in teto iz Amerike je pričakal cel štab njene in njegove žlahte. Anina nečakinja in nečak, ki še ne hodita v šolo, sta prišla v narodnih nošah in z gorenjskimi nageljni. »Prvič sva v domovini svojih staršev, prvi vtisi so čudoviti, predvsem pa sem navdušen nad zelo gostoljubnim sprejemom. Ostala bova sedem tednov, 26. julija greva nazaj, v tem času pa bova obiskala vso Jueoslavi-vijo^« Tako je povedala Ana z.ordani, ki celo nekoliko bo-Ue govori slovensko kot mož frank. Potem se je oglasila harmonika in Frank se je zavrtel pa zapel, da ga je bilo veselje pogledati. »Kot bi gledal strica!« je povedal njegov bratranec Franc Žordani. Po uri, dveh je bilo na letališču spet mirno. Rojaki iz Amerike so se odpeljali s svojimi sorodniki v različne smeri, v različne lepe slovenske kraje. Srečali se bodo spet na izseljenskem pikniku in potem čez sedem tednov v letalu, ki jih bo peljalo domov. A. Triler Naša kozerija V obdobju (samih) miss »Zakaj ne bi imeli svoje miss mladink,« so dejali na občinskem komiteju ZMS Jesenice in priredili izlet na Pristavo v Javor-niškem rovtu. Mladina je bila vesela. Vse je bilo veselo. Fantje so pridno kupovali srčke (po 150 S din) in jih obešali dekletom za vrat. To je bilo zelo važno, kajti tista, ki bo imela največ srčkov, bo miss mladink. Kako lepo se to sliši: miss mladink! In šteli so srčke. Tista zala deklica s Koroške Bele. ki jih je imela 23, je bila slovesno proglašena za letošnjo miss jeseniških mladink. Da, bilo je to res lepo. Lepo se sliši: MISS MLADINK — ob burnih protestih navzočih. »Prevara,« kričijo in ivi-Žgejo. Miss mladink je poročena. Tega pa na komiteju niso predvideli. Ali je lahko lena in mati miss mladink? Mladina ne bi bila mladina, če ne bi tudi tega problema hitro rešila. »Kaj pa se razburjate, saj bomo izvolili še eno miss. Radujte se, imeli bomo dve miss. Prva bo ostala miss mladink, drugo pa bomo proglasili za kraljico mladink!« Rečeno storjeno. Tako sta se na Pristavi rodili dve miss. Miss mladink je bila ljubosumna na kraljico mladink. V hudi stiski in krizi je miss mladink poiskala samosvojo uteho in tolažbo. Neki bistroumni mladenič ji je na uho za-šepetal: »Tudi za poročene Žene prihajajo boljši časi. Jeseni bomo volili mis<; socialistične zveze. Tam pa bodo lahko kandidirale tudi poročene žene!« Po teh besedah se je miss mladink nasmehnila. In na Pristavi je bilo zopet vse veselo. Moja žena se že veseli jeseni, ker namerava kan' didirati za miss socialistične zveze. Tudi soseda bo kandidirala. In še veliko drugih, samo če bo na Pristavi za vse prostora. Kje so meje cenam zdravstvenih uslug? ta: 7500 S din, od tega prevoz z avtomobilom od Zdravstvenega doma Kranj (na Zlatem polju) do hotela (v starem delu mesta v času dežurstva 4500 S din, honorar pa 3000 S din. Ce prištejemo k temu še 3800 S din za predpisana zdravila, ugotovimo, da je gosta iz Belgije usluga zdravnika veljaja kar 11.300 S din. Zdravja sicer res ni mogoče plačati z denarjem, menda pa imajo vendarle cene zdravstvenim uslugam nekje neko^mejo. A. Triler V kranjski hotel Evropa je prišel Belgijec g. Haneveir Augustin. Dopotoval je z letalom, zbolel je in prosil za zdravnika. V Evropi so zavrteli telefon dežurnega zdravnika kranjskega Zdravstvenega doma. Po treh urah čakanja se je zdravnik pripeljal z avtomobilom, pregledal zdravstveno stanje bolnika in mu predpisal zdravila. Do sem je še kar vse v redu in prav. Potem pa so v Evropi dobili račun Zdravstvenega doma. Skimna vso- »Kameleoni« drevi ob 19.30 na Jesenicah Sobotna premiera na stadionu V nedeljo tudi gostovanje v Kranju Koprski Kameleoni — festivalni prvaki iz Zagreba 1966 in 1967, med najboljšimi beat ansambli Jugoslavije — bodo v soboto na hokejskem stadionu na Jesenicah zaigrali prvič na junijski turneji po Sloveniji z geslom Kameleoni. šport in show. Njihovi gosti bodo hokejisti državnega prvaka Jesenice z Albinom Felcem na čelu. Novinar TT Tone Fornez-2i bo — nekaj dni pred svojim odhodom na Grenlandijo z zanimivimi pogovori z znanimi športniki popestril novi program vokalnoinstrumen-talnega ansambla Kameleoni. Ansambel bo naslednji dan. v nedeljo, 14. junija, ob 9. in 11. uri dopoldne, gostoval tudi v Kranju, in sicer v Prešernovem gledališču. Kompozitorja koprskega beat ansambla Kameleoni Danila Kocijančiča smo zaprosili zategadelj naj nam odgovori na nekaj vprašanj. — Vaše želje na koncertih na Jesenicah in v Kranju? »Slišali smo, da je jeseniško mlado občinstvo izredno zahtevno, obenem pa ne dvomimo, da je v gorenjskih mestih veliko zanimanje za beat. Res je, da nismo bili še nikoli v boljši formi, če se izražam kar športno, ker smo zadnje dni veliko vadili. Pripravljamo kompozicije za svojo prvo long-playing ploščo, ki bo izdana v produkciji Jugotona, obenem pa bomo v avgustu igrali tudi v filmu Boštjana Hladnika s tematiko o sodobni mladini ...« — Kakšna je pravzaprav sodobna mladina? »Prepričani smo, da je do-"bra ... Mnogi so seveda krivični, ker enačijo kvalitetne beat ansamble in začetnike v pop-glasbi, kakor tudi sodob- no mladino, ki je navdušena za beat, s huligani.« — Presenečenje za jeseniški in kranjski koncert? »Dedicated to the one I love iz repertoarja Mamas and Papas. Izredna kompozicija, kjer bomo ponovno dokazali, da je vokalna harmonija tudi v beatu osnova za resnične uspehe.« Ce bo v soboto zvečer slabo vreme, bo prireditev na Jesenicah v nedeljo zvečer ob istem času. Kaj se dogaja, če pijemo? V prid znanosti so napravili poskus. V eni sobi so pili stari, preizkušeni pivci, no-torični pijanci, v drugi so sedeli pri kozarcih solidni možakarji, profesorji itd., ki niso bili pivci ali pa so bili vsaj zelo zmerni uživalci alkohola. Kakšna je bila razlika? Medtem ko so v prvi sobi sedeli pivci in tiho ždeli predse ter pili, dokler niso popadali pod mizo, so v drugi sobi po nekaj kozarčkih postali živahni, veseli, trepljali so se po ramah, zapeli so. Skratka, Kotiček za gorenjske humoriste Učas pa dons Učas sa ta nobl pa bogat Ide naštimval usake tolk caj-ta kešne konske dirke. Čim več j blo dobrih komi, tem več Idi j drl take dirke gledat. Še bel obrajtan j pa useukap blo če sa zraun ta domečih komi pa jahaču dirjal ke okol tud kešen obrajtan majstri za te zadeve s tujih dežela. Sevede j mogu tist velau-než, k j dirkarija komandiru poskrbet, de j use u redu teki, de sa bli jahači kontet, če j tou, de mu drugč ni use u voda padi. Nardil se j pa tud tak de j kešn ta bel ko-ražn, pa divi s kona al pa s konam padu, cle sa ga mogl rcnovat. Na takga j tist, k j dirka rihtu pol še posebi ah tu, pa se brigu, de sa ga čim boli pa čim hitrej po-cajtal. Na ta viža j kešna taka dirka dobila dober ime, pa se ni blo treba neč trejst a bo drugč peršl dost dirkaču pa Idi al ne. Zdej k sma že tak naprej, de se že s helikopter jam vozma, sa saj na Gorenskom od zlodja obrajtane dirke z emu drgač konm, k pranja, de sa jeklen. Ta reč je že tak napredvala, de bo ta caramo-nija hmal ta glatina te sorte u cel deržav. Če j pa to tak se pa zastop, de en sam tega na more regirat, zato se pa več Idi ukap uzame, de cela reč speleja ket se spodob. Pranja, de j blo tud letaš use ket j treba. Nardi se pa tud, de se kešn na teh nove sorte konah po-touče pa polom, pol ga j pa treba pelat u špetau pa po-komandirat kar pa koker se da. Prauja, de se j to tud letaš enmu nardil. Prauja pa tud, de ubedn od tistih asu, k sa use ukap regiral, ni je-mu tolk cajta, de b šou tist-ga bogga polomlenga moža-kerja, k za povrh še domeče baže ni biu, pogledat, pa pra-šat, kak se ma, pa če mu lahk kej pomaga pa zrihta. Tanejbel velaunmu od te sorte ferajna sa blez cla telefoniral, pa je d jal, de b blo kej takga dober pa prou, j pa reku, de nima cajta, pa de nej se te mulci sami zase pobrigajo. Praum, če j to res, j use pred ket prou, pa še človešk ni. osa Instrumentalno vokalni beat ansambel Kameleoni kazali so počasi vse stopnje alkoholizacije. Pri obeh poskusih pa je bilo končno opitje enako — pri enaki količini so imeli vsi istočasno enako količino alkohola v krvi. Pri preizkušnji o sposobnosti reagiranja so se vsi obnašali enako. Vsekakor so pri opitih ljudeh razlike v tem, kako se posamezniki obnašajo, nikakor pa niso velike v tem, koliko alkohola prenesejo. Če izpijemo naenkrat celo čašo žganja, začno želodčni sokovi takoj alkohol rezred-čevati, dokler se alkoholna koncentracija ne zniža na okrog 5 %• Ce je v želodcu še druga hrana, ki jo je treba prebaviti, potem je resorbcija (prisvajanje alkohola v telo) alkohola počasneje, če pa nismo jedli ničesar, potem prodre ena tretjina alkohola skozi sila tenke kapilare (žile lasnice) želodca takoj v kri. Ostanek pa pride v tenko črevo in ga kapilare šele tam povzamejo in spravijo v kri. Alkohol je edino živilo, ki ga prevzame telo brez prebavi ja-nja, torej naravnost. Zaradi tega deluje tako naglo. V naslednjem pasira alkohol jetra, kjer se začne zgorevanje. V procesu zgorevanja se spremenijo kemične energije hrane s kisikom, ki ga prinaša kri, v toploto in delovno energijo. Če pijemo dovolj počasi, potem oksidirajo jetra alkohol sproti kakor prihaja v jetra. To ima za posledico, da alkohola »ne čutimo«, če sedimo pri čaši piva eno uro, in pri naslednji prav tako, bi lahko pili noč in dan, ne da bi se opili. če pa izpijemo »eks« kozarec žganja, smo použili naenkrat več alkohola, kot ga morejo jetra obvladati. Jetra predelajo npr. le 22 kubičnih centimetrov 50 odst. alkohola na uro, medtem ko smo ga mi npr. izpili 30 cm1. Zaradi tega v tem primeru potuje del alkohola nespremenjeno skozi jetra, doseže po venah srce, ki ga ne- spremenjenega pošlje dalje po telesu in tudi v možgane. Tako se torej zgodi, da nekaj minut potem, ko smo spili tolikšno količino alkohola, že čutimo posledice. Mogoče je, da veliki ljudje manj čutijo pijanost kot majhni, ker imajo več krvi in drugih telesnih sokov, ki razredčijo alkohol. V teku ene ure in četrt je devetdeset odstotkov alkohola, ki je prešel jetra, zgorelo in bilo predelanega v energijo, ostalih deset odstotkov pa se je izločilo po urinu in z izdihavanjem. Če pridenemo našemu alkoholu še vode, potem pride alkohol prav tako naglo v kri, če pa mu primešamo soda-vode se to zgodi še hitreje, ker ogljikova kislina prehod skozi želodec še pospešuje — to je tudi pojasnilo, zakaj sekt tako naglo stopi v glavo. Medtem ko imata vino in pivo vsaj malenkost hranilnih snovi, je žganje popolnoma brez vseh takih snovi. S tem smo povedali, kaj stori naše telo z alkoholom. Kaj pa stori alkohol z nami? Dognali so, da male količine alkohola (kolikor ga je pribižno v dveh. treh čašah piva) pomirijo živce in spro-ste duševne napetosti. Toda _ s sprostitvijo duševnih napetosti se obenem znižajo sposobnosti spretnosti in re» agiranja. Dokazano je, da po dveh, treh kozarčkih žganja reagiramo že počasneje na svetlobne signale ali na znamenja z zvonci, nismo sposobni več tako naglo tipkati na stroj, računati, seštevati in množiti, učiti se nečesa na pamet ali sortirati karte — obenem pa je znižana tudi naša sposobnost presojanja — kar nas prepričuje, da smo sposobni več kot je res. če sedemo po nekaj kozarcih žganja za krmilo, smo trdno uverjeni, da smo zavarovani proti vsem nevarnostim, zato tvegamo mnogo več kot trezni, kajti naše samozaupanje je silno poraslo, medtem ko so vse naše sposobnosti manjše. In v tem tiči največja nevarnost. RAZPIS Upravni odbor Gorenjske predilnice v Škofji Loki ponovno razpisuje prosto delovno mesto manipulanta surovin Razpisni pogoji: — tekstilni tehnik — začetnik, pripravniški staž 1 leto. Uvajati se mora v gospodarskem podjetju na področju surovin ali — mojster z 10-letno prakso na področju predenja ali druga oseba, ki je dosegla uspeh tega dela. Pismene prošnje in vse ostale informacije ali vprašanja naslovite na kadrovsko-socialno službo podjetja. Razpisni rok je 15 dni po objavi.. mm Te dni po svetu mm Zadnja vest Naser odstopil Izrael obnovil napade Agencija MENA je sporočila, da je predsednik ZAR Gamal Abdel Naser odstopil s položaja predsednika republike. Za njim je odstopil tudi prvi podpredsednik ZAR Abdel Hakim Arcer. Naser je ob odstopu izjavil, da se »umika meti ljudstvo.« V skladu z ustavo bo predsednika nadomeščal podpredsednik re-publike Muhiedin Zeherija. Takoj, ko je Naser končal svoj govor po radiu, so izraelska letala vnovič napadla Kairo. KITAJSKA: kitajska agencija Hsinhua je obtožila Sovjetsko zvezo, da je izdala bistvene interese arabskih narodov, ker je v varnostnem svetu glasovala skupaj z SALDOV A ARABIJA: Mada je sklenila, da se morajo ameriški uslužbenci izseliti iz države. Sklenili so, fe b0 Potrebno bodo zahtevali. naj se izselijo vsi ameriški državljani. MEHIKA IN KOSTARIKA sta ze na začetku izrazili željo, da bi vse prizadete oziroma zainteresirane strani upoštevale resolucijo varnostnega sveta. Kt'BA: kubanska vlada je sporočila, da Kuba resolucijo varnostnega sveta o prekinitvi sovražnosti na Biznjem vzhodu. Poudarili £ Kuba vsa- ko obliko odpora tej resolu- C'*T*.»ga bo nudila j alžirsl« vlada je 7PnT°v^!a Ves i^-oz v ZDA vehko Britanijo in Ir- f To so sklenili zaradi an-g.o-ameriškega sodelovanja v izraelskem napadu FRANCIJA: francoska vlada se je zavzela za takojšnjo ustavitev ognja in prenehanje obojestranskih napadov. Predlagali so naj tako Izraelci kot arabske države svoje čete umaknejo na položaje pred napadom. Francija je tudi ukinila dobavo orožja in drugega vojnega materiala tako Izraelu kot arabskim državam. ŠVEDSKA: Švedska se sicer ni opredelila ne za eno ne za drugo stran, vendar pa je izrazila simpatije v prid Izraelcem. Tako se je v državi prijavilo celo okrog t: s'o prostovoljcev, ki so bili pripravljeni boriti se na strani Izraelcev. Prijavilo se je tudi več zdravnikov, bolni farjev in drugih zdravstvenih delavcev, ki so hoteli nuditi pomoč Izraelu. Ce smo imenovali spopad na Bližnjem vzhodu presenečenje, moramo reči, da pomeni prekinitev ognja na poziv Varnostnega sveta OZN pričakovano presenečenje. Javnost je namreč pričakovala prekinitev ognja, vendar preseneča način, kako je bilo to doseženo. V kratki »bliskoviti vojni« je imel Izrael po pričakovanju večje vojaške uspehe od Arabcev. Glavnino svojih sil ZDA In Velike Britanije, marveč se zadržimo na dejstvu planiranega izraelskega vojaškega uspeha. Da Izrael ni nameraval s silo doseči več kot je, potrjujejo uradne izjave njihovih predstavnikov, na drugi strani pa ob ustavitvi vojne preseneča, da so bile sovražnosti prekinjene prav tedaj, ko so Izraelci uspeli v svojih namenih in je bilo pričakovati protiofen-zivo Arabcev. Ustavitev sovražnosti je usmeril na Sinaj ter prodrl v bližino Sueškega prekopa, zasedel Šarm cl Šejk ter tako obvladal sporno Tiransko ožino. S tem, da je več ali manj uspel tudi zadržati prodor Arabcev na ostalih bojiščih, je uspel v svojem vojaškem načrtu. Pustimo ob strani to, če je Izrael deloval ob pomoči Ob prekinitvi ognja preseneča tudi formulacija samega poziva Varnostnega sveta. Sovražnosti so prekinili namreč brez obveznosti s strani napadalca. Resolucija ne govori o tem, da naj bi se vojskujoče se strani umaknile na svoje izhodiščne položaje. Preseneča, da so se z njo strinjale tako arabske države Razžarjeni pesek Sinaja (Nadaljevanje) TABORIŠČA UPANJA 2e skoraj dvajset let živijo palestinski begunci v posebnih taboriščih. V njih so se rodile že cele nove generacije. Tako se je število beguncev povečalo od prvotnega milijona na milijon in pol Arabcev. Največ jih je v Gazi ter v Jordaniji in Siriji. Čeprav žive formalno na teritoriju ZAR, imajo ubežniki v Gazi največje pravice in imajo praktično vse v svojih rokah. V Jordaniji so državljani drugega reda. Haše-mitski dvor se boji Palestincev, ki tvorijo praktično polovico jordanskega prebivalstva. Po vojni, leta 1948, si je Jordanija pripojila plodno zemljo vzhodne obale reke Jordan. Čeprav ekonomsko močnejši in na precej višjem kultur, nivoju od bedui-nov iz prejš. Transjordanije, imajo Palestince za nosilce opozicijskih idej in nevarnosti za monarhijo, ki je bolj tvorba zunanjega vpliva kot odraz notranjih želja. Zaradi tega pripada praktično vsa oblast v vojski in državi beduinom, tradicionalno zvestim hašemitskim šejkom, ki so se pred dvemi desetletji podvrgli kralju. Poleg Palestincev, ki so teritorialno priključeni Jordaniji, živi v tej deželi veliko beguncev. To so Arabci, ki so pobegnili iz ozemlja, na katerem je bila ustanovljena država Izrael. ŽRTVE STRASNE USODE Prav tako živi veliko število Palestincev, okoli 200.000, v begunskih taboriščih v Siriji, nekaj manj v Libanonu in okoli 5000 v Iraku. Ustanovljena je posebna organizacija Združenih narodov (UNRWA), ki skrbi za begun- ce. Do leta 1961 je znašal letni proračun te organizacije 250 milijonov dolarjev, od česar so 70 odstotkov prispevale ZDA. Sedaj je ta proračun minimalen, kar je poslabšalo položaj beguncev. Nepozabna slika je v Jeri-honu, kjer živi na golicavi čez 100.000 beguncev. V taboriščih upanja se ljudje rodijo in umirajo. Stasit sedemdesetletnik izžetega obraza in upadlih oči ne pozna drugega sveta kot tega. Njegov edini poklic je, da steguje roko, da bi morda dobil od radovednih turistov kakšen groš. Ti ljudje so žrtve strašne usode in igre naključja. Morda bi arabske države želele in lahko pomagale tej vojski lačnih, vendar, mar na ta način ne bi odpadel problem palestinskih beguncev, ki je določeni faktor v politični karti dogajanj na tem področju. OSVOBODILNA ORGANIZACIJA Begunci iz Palestine so preživljali težke trenutke v svojem pričakovanju. Obstajale so mnoge organizacije, ki so zastopale najrazličnejše interese, medtem ko so najmanj skrbele za usodo beguncev. Več let je bil na čelu ene izmed največjih organizacij znani Hadž e Huseini, muslimanski višji duhovnik in Hitlerjev zaveznik. Ta reakcionar prve vrste je dobival denar iz najrazličnejših virov ter je dolgo živel na račun tragedije beguncev. Pred štirimi leti je bila z ustanovitvijo Palestinske osvobodilne organizacije narejena prelomnica v organiziranosti beguncev. Organizacija je zamišljena kot širše gibanje, ki bi bilo sposobno, da politično in vojaško organi- — ki so prvotno postavljale odločno zahtevo po umiku napadalcev z njihovega ozemlja — kot tudi Sovjetska zveza, ki je imela možnost vela pri glasovanju. Čeprav smo pričakovali prekinitev vojne, pa je sam način ostal presenečenje.. Mogoče je najrazličnejše ugibanje o vzrokih za takšen soglasen potek dogodkov. Eno drži: sedanje stanje je le za-časho in lahko pričakujemo razjasnitev položaja. Kakšna zagotovila so dobile arabske države od Zahoda? Znano je, da je bila Jordanija v stiku z ZDA in da jc prva, s pristankom ostalih Arabcev, ustavila ogenj. Brez dvoma Arabci niso pristali na premirje le zaradi tega, da bi v očeh javnosti ohranili moralno prednost, ki so si jo pridobili kot napadena stran. Kakšna je vloga ZDA in Sovjetske zveze? Znano je, žira begunce ter jih vključi v politiko arabskih držav, katerih cilj je rešitev palestinskega problema. Ustanovitev tega gibanja se ujema z iniciativo po koordinirani akciji šefov arabskih držav. Na sestankih v Kairu in Aleksandriji so poskušali najti skupno osnovo za združevanje vojaških naporov in določanje strategije. Čeprav k- - ff •Tv • Vi -'■•v-' Ljudje da je Varnostni svet čakal 36 ur, da sta sc državi v ne« posrednih pogajanjih spora« zumeli. Ce ocenimo resolucijo Varnostnega sveta kol umik prvotnih ruskih zahtevj moramo misliti na to, kaj so za umik dobili. Ali lahko v kratkem pričakujemo novo pričakovano presenečenje? Je zgolj naključje, da so ameriška letala prenehala bombardirati Severni Vietnam? Drži le to, da lahko pričakujemo nov razvoj za svet pomembnih dogodkov. P. Čolnar in dogodki je bilo narejenega glede te-j ga veliko, je razvoj dogodkov pokazal, da je vzporedno s temi napori prišlo tudi do razlik med progresivnim* in konservativnimi oziroma reakcionarnimi silami v arabskem svetu. (Nadaljevanje prihodnjič) Po feljtonu sodelavca Ta>< njuga M. Aksentijevića prt-! redil P. Čolnar Delavska univerza TOMO BREJC Kranj a) sprejema prijave za vpis izrednih slušateljev v: — Višjo tehniško šolo Maribor — Višjo pravno šolo Maribor — Pedagoško akademijo Ljubljana ter tudi organizira pomoč pri študiju teh oblik b) vpisuje v oddelke za odrasle: — Poklicne šole gostinske stroke (kuhar, natakar) — Poklicne šole gradbene stroke (zidar, tesar) — Dvoletne delovodske šole — Osnovne šole (5, 6, 7. in 8. razred) c) sprejema prijave za vpis v naslednje tečaje: — začetne, nadaljevalne in konverzacijske tečaje nemškega, angleškega, italijanskega, ruskega in francoskega jezika — začetni in nadaljevalni tečaj angleškega jezika za predšolske in šolske otroke — začetni, nadaljevalni in debatni tečaj stenografije — začetni in nadaljevalni tečaj tehniškega risanja — teča j za skladiščnike — tečaj za privatne gostince — tečaj za priučene delavce v gostinski stroki (kuhar, natakar) — začetni in nadaljevalni knjigovodski tečaji — začetni in nadaljevalni Šivilskl in kuharski tečaji — tečaj za pripravo kandidatov za opravljanje sprejemnih izpitov na višjih in visokih šolah Prijave sprejemamo do 25. avgusta 1967, in sicer pismeno na naslov: Delavska univerza Tomo Brejc Kranj, Cesta Staneta Žagarja 1. Informacijo v zvezi z vpisom dobite vsak dan od 7.-17. ure na Delavski univerzi osebno ali telefoniČ-no št. 21026, 21243. ^ORAMA • PANORAMA « PANORAMA ft PANORAMA A PANORAMA m PANORAMA • PANORAMA • PANORAMA « P Koliko spanja potrebujemo? Kaj je spanje? Koliko ga • potrebujemo? Kako pridemo do našega spanja? Vprašanja, na katera ni tako lahko odgovoriti. O spanju vemo malo, več pa o tem, kaj se med spanjem dogaja v našem telesu. Nekateri organi, na primer žleze gnojnice, delujejo močneje. Ne vemo, zakaj. In nasprotno od prejšnjih domnev, da krvni pretok v možganih pojema, periodično narašča. Koliko spanja potrebujemo? Odvisno od posameznika. Dr. Nathaniel Kleitman, ki se že Štirideset let ukvarja s tem vprašanjem, pravi: »O kakšnem poprečju ni govora. Podobno je kot bi govorili o poprečju pri velikosti £evljev.« Marsikdo potrebuje deset ur nočnega spanja. Nek.vieri shajajo s štirimi urami. Mednje sodi dr. Alton Ochsner. Ce je čez dan utrujen, zatisne oči in zaspi za pet minut. Podobno stori slavni kirurg De Bakey. Ko potuje z letalom, zaspi, preden letalo vzleti. Marsikdo zaspi, ne da bi se zavedal. »Spi z odprtimi očmi« za nekaj sekund in si Osveži utrujene možgane. Človek je v splošnem navajen na osemurno nočno spanje. Verjetno pa bi bilo bolje zanj, če bi spal po obrokih kot nekatere živali. Po lažji utrujenosti se namreč telo zelo. hitro opomore, po hujši pa šele po daljšem mirovanju. Študentje so s poskusom ugotovili, da se bolje Počutijo po dveh triurnih pavzah spanja kot pa po neprekinjenih osmih urah spa- nja. Arhitekt in izumitelj Buckminster Fuller leže na vsaki dve uri ln pol za pol ure, tako da spi na dan štiri ure. Ali spite dovolj? Pri neki anketi je 400 študentov odgovorilo, da so zjutraj utrujeni. 2ivali postanejo napadalne, če jih prisilimo, da bedijo. Pri človeku se pokažejo po več neprespanih nočeh duševne motnje. Večkrat nastopijo čutne prevare. V New Orleansu se je leta 1960 pojavlja bolezen, ki je imela podobne znake kot otroška ohromitev: neuromya-stenija. Nastopile so bolečine v mišicah, glavobol in celo govorne motnje. Dr. Til-ler z medicinske fakultete v Louisiani je pri petih bolnikih ugotovil, da so bile težave pri tistih, ki so spali dovolj, manjše. Spraševal se je, če niso morda starostne bolezni povezane s pomanjkanjem spanja. Je splošna ugotovitev, da starejši ljudje potrebujejo manj spanja, napačna? Leta 1963 se j« lotil tega zanimivega problema. Ljudje, ki so spali le sedem ur ali manj, so se pritoževali, da so utrujeni. Til-ler jim je svetoval, naj spijo ponoči deset ur in eno uro popoldne. Ce že ne morejo zaspati, naj vsaj zatisnejo oči — in seveda izključijo radio ali televizijo. Mnogi, ki ®o prej spali slabo in so se ravnali po tem nasvetu, so se počutili bolje. Zanimivo je. da popoldansko spanje več odvrne kot nočno. Dr. Harper iz Clevelanda je bolnike prisilil, da so spali po štirinajst dni in jih je prebudil le zjutraj in zvečer. Pri zdravljenju astme, vnetju debelega črevesa, kožnih boleznih in pri nekaterih drugih je na ta način bolnik prej ozdravel. S trajnim spanjem poskušajo tudi v bolnišnicah za duševne bolezni. V knjigi o nalogah medicine piše: čez dan se živci utrudijo in pride do nekega stanja napetosti, ki v poznem popoldanskem času doseže višek. Ce se to ponavlja dan za dnem, teden za tednom, pride lahko do resnih posledic. Ce pa si privoščimo nekaj popoldanskega spanja, krivulja živčnosti upade in počutimo se bolje. Najbolj pa drži verjetno pravilo: več delaš, več spanja potrebuješ. Natakar neke restavracije je nenadoma hudo zbolel. Pripeljali so ga v bolnišnico. Ko je čakal na hodniku, je prišel mimo zdravnik in natakar je zastokal: »Pomagajte mi vendar, zelo me boli.« »Počakajte tukaj, kolega bo takoj tu,« mu je odvrnil zdravnik. Desetletna Francozinja je v sestavku o otrocih odkrila naslednjo skrivnost: v Franciji najdejo deklice v rožah, dečke v zelnatih glavah. V Ameriki in Angliji jih prinese štorklja, v vseh drugih deželah pa pridejo na svet normalno. Tekstilni center Kranj Tehniška tekstilna šola razpisuje sprejem dijakov v prvi letnik za šolsko leto 1967/68. V 1. letnik bo sprejetih po 30 dijakov v predilski, tkalski, pletilski, tekstilno-kemij-ski in konfekcijski odsek. Pogoji za sprejem: uspešno dokončana osnovna šola, dobro zdravstveno stanje in starost največ 18 let. Kandidati naj pošljejo do 21. junija upravi šole: 1. prijavo na razpis (obrazec D 73 1,20) kolkovano s ko-lekom za 50 S din, 2. spričevalo o uspešno dokončanem 8. razredu osnovne šole, 3. izpisek iz matične knjige. V prijavi naj kandidati navedejo, v kateri odsek želijo biti sprejeti. Kandidati opravljajo preizkus iz slovenskega jezika in iz matematike v petek, 23. junija, in v soboto, 24. junija, vsakokrat ob 8. uri. S seboj naj prinesejo pisalni pribor. Seznam sprejetih kandidatov bo objavljen v ponedeljek 26. junija. Sola ima za svoje dijake zagotovljena mesta v Dijaškem domu v Kranju, Kidričeva 2. Prijave za sprejem v dom je treba vložiti neposredno upravi doma. Velik del dijakov TTS, zlasti fantov, štipendirajo tekstilne tovarne. gomjski' Zapiski (Nadaljevanje Tokrat, za kc piskov iz Rete opišimo še lep bil včasih in tu nji vojni prece, postavljanje ml, Mlaje so posta ne izredne slo-6o bile npr. ot\ nega doma, no1 membna obletnk društva, birma, zlata maša itd. I stavljali večino Slovesnosti so bih ob nedeljah ali fantje pa so se teden dni prej dc bodo postavili ml je bilo treba ln se dogovor: kmet ima primer za mlaj, najbolj Tistega gospodar, fantje prosit že v nedeljo, ko je bila če jim bo dal sr smreke, če so p« mlajev). Skoraj se da bi jim kdo odr* no smreko. »Senkr: ke za mlaj je bilo gar čast. Ljudje sa< Miha Klinar: Mesta, ceste Bomo III. DEL Ta, bolj vprašanje kakor beseda čeva, jih požene k oknom. »Zares!« vzklikne Rozika in z roke nemu gosjemu peresu, ki piše po pc kovale, zdaj pa se jim zdi dim kot ne:' Toda je! Lokomotiva je! Prav ti* jaki, se vrača in vrača vlaku življenje ■ Ko vlak udarja pozno popoldan č njihovi klopi sprevodnik, usmrajen ko nišče, in — kakor da bi ga kdo nap' ki jo je doživel, ne bo mirno pogotf skim svinjam«, pa tudi »vindišarskim' mu privoščile »sramoto«, ko je stal i O, tudi tadva ga bosta pomnila d' »vindišarja«! »Auch diese z\vei sind Verriiter!« da bi lahko »izdajstvo« orožnikov d^ navadna »antantna vohuna«, kakor v' niško majsko deklaracijo in ki jih b^ ski patriotje pobesili. Žene ga ne gledajo. S prezirljivi*1 da ga sploh poslušajo, dokler jih njihovega prezira, ne začne psov3ti P Zdaj je Štefi dovolj. Zahteva, da, hove karte je videl, torej nima pri nji Tako minevajo zadnji kilometri t' No, teh nekaj minut bodo že še Toda Nemci, z znaki nemškega jejo še drugačne naklepe, ki naj bi oblast« v deželi in da »nemških ob' njihovi odposlanci z vseh dežela >■ šali in se združili v nekakšno Zdrui tovali na Dunaj k cesarju in mu W do Adrije ne bodo nikoli odpoved ■ In oblast je še vedno na njihovi: To čutijo žene že čez nekaj m in ko se v vagonu pojavijo orožniki GLAS * 10 STRAN r 1967 Prireditve ▼ prihodnjih dneh • v soboto, 10. junija, ljutraj bo na Bledu 14. republiško prvenstvo Ribiške »veze Slovenije v šesteroboju. . • v soboto, 10. junija, ob 17. uri bo na Titovem trgu v Kranju promenadni kon- rrkestraranjSkega Pihaln6ga iq?n \ S0b0t0' 10- °b 13.30 bo na stadionu na Je- Sn\naSt°P Ka- 20?0VboSOvbOft°V10-1 3Unija' °b na diIj V fest^alni dvorani ^trpta F?StOPUa f0lkl°rna LiSline ranCe Mar0lt lz »•2nnuHev!i0' juniJ'a' gledali«" 50 v Prešernovem „•J«*^ 11. junija, ob -e^rodno t£nkem'3e2erU s rf isSzTo; 1*2 H. junija, ob žah teiov,/3 ^^ v Kri" zah so n m nast°P- V Kri- nija na Lar^eČ Že °d 7' ^imovangjaSCUTrZna ŠP°rtna v okviru vmTJmranja jG na ' spojnega ted- 'Pripravil TVD Partizan š&Fzstž za nagrado K ^^ dirke ti za diavnKamnika in hkra-- arzavno pi^enstvo. Bledu Stlvalru dvorani na zbor iz i£L °nj m Pev3ki ^arodnim^! S.Sl°VenSkimi —_ mi p!esi m pesmimi. Turistične informacije 9 Bled — Na Bledu je v hotelih še nekaj prostora, vendar priporočajo rezervacije. Dovolj prostih postelj pa je še pri zasebnikih. 0 Kranjska gora — V Kranjski gori, Podkorenu in Gozd-Martuljku je dovolj prostora v hotelih in pri zasebnikih. V Ratečah pa je dovolj prostora pri zasebnikih in v zasebnih gostiščih. O Vršič — V planinskih kočah je dovolj prostora. Koča v Krnici je odprta samo ob sobotah in nedeljah. Odprta je tudi restavracija Mojca na Vibrancu. 9 Jesenice — Prostor je v obeh hotelih. Dovolj prostora je tudi v Domu pod Golico, Smučarskem domu na Črnem vrhu, na Planini pod Golico, v objektih ob žičnici in pri zasebnikih v okolici Jesenic. 0 Tržič — V Tržiču, Pod-ljubelju in na Ljubelju je dovolj prostora. Prostor je tudi v planinskih domovih na Zelenici, Kofcah, Pod Stor-žičem, na Kriški gori in na Dobrči. Cesta do doma pod Storžičem je prevozna. # Kranj — Dovolj prostora je v obeh hotelih., Prav tako je dovolj prostora v hotelu na Smarjetni gori, v hotelu na Brniku, pri zasebnikih v Naklem in v Domu na Krvavcu. V Domu na Jezerskem in pri zasebnikih je dovolj prostora. Češka koča je odprta samo ob sobotah in nedeljah. V Preddvoru je prostor v Gradu Hrib in pri zasebnikih. Letno kopališče v. Kranju bo odprto od sobote, 10. junija dalje. Vabijo vas in se priporočajo: Na Višarjih — Lussari Oitzinger Albin (prvi paviljon levo) spominki vseh vrst, prenočišča in izbrane pijače # Škofja Loka — V Skofji Loki je prostor v gostišču Krona in v zasebnih turir stičnih sobah. Prostor je tudi v planinskem domu na Lub-niku, v Loški koči in pri zasebnikih v Retečah. O Poljanska dolina — V vseh turističnih krajih v Poljanski dolini je dovolj prostora pri zasebnikih. Prostor je tudi v hotelu Dom pod Planino v Trebiji. • Selška dolina — V Selški dolini je prostor pri zasebnikih v Selcah, Železnikih in Sorici. V Litostrojski koči na Soriški planini je 50 prostih postelj. 9 Kamnik — Povsod je dovolj prostora. • Domžale — Tudi v Domžalah je dovolj prostora. Šlandrov dom ♦ ŠLANDROV1 BOM Allen Touristen, die \vahrend ihrer Reise ausru-ben, ubernacliten oder ihre Ferien ausnutzen moch-ten, bietet sich dafiir eine schone Gelegenheit im ŠLANDROV DOM In Radovljica Das Erholungsheim liegt in einer uomderschonen Umgebung an der Strasse Jesenice-Ljubljana ara Kande eines vvaldchens und an einer schon herge-richteten Badeanstalt. Die geehrten Giiste \verden gut und billig bedient. f*nsi?!i\ Neue Dinar. Auch ein Touristenmenu ist erhaltlich. Iznad zahodne Evrope se je nad Alpe premaknil hladen zrak. Že pred tem je nad severno Italijo nastalo področje nizkega zračnega pritiska, ki zadržuje pri nas deževno vreme. Iznad zahodne Evrope pa se proti vzhodu že krepi področje visokega zračnega pritiska. Temperature danes (peteh ob 13. uri): Brnik 14 stopinji Planica 11, Jezersko 12, Kredarica + 1, Koper 20 stopinj — temperatura morja 21 stopinj, Ljubljana 15 stopinj Celzija. Napoved za soboto in nedeljo: Danes (v soboto) bo deloma sončno vreme s spremenljivo oblačnostjo, v popal-danskem času še krajevna plohe ali nevihte. Nočno temperature bodo med 6 do 10 stopinj. Najvišje dnevne malo nad 20° C. Jutri (v nedeljo) bo deloma sončno vreme, možne so še posamezna popoldanske nevihte. Ob severnem Jadranu bo sončno vreme. V začetku prihodnjega tedna kaže, da bo topleje in brez trajnih padavin. O Vsi nadomestni deli za kolesa, mopede, rolerje In motorna kolesa 0 Puch 0 šivalni stroji 9 Delavnica Hans Waschnig Klagenfurt — Celovec, St. Rupiechterstrasse zraven avtobusne postaje in na Neuer Platz (okrajno glavarstvo) Preddvor - jczero Crnjava \ GzJlover. - _ „ . i/l A/*EKIC1IDT VOU.ERMARM ,vEit>EN KLAGeNrUKT __crcjuhcMc jhjsEPEŽNiCA l]tS« TR1ESTEG "7/i vt Tri dežele eno gospodarsko središče £ Drei Lander, ein Wirtschaftszentrum @ Tre paesi, un centro economico VILLAGH, AM S AMO NI G - ECK Velika izbira — najnižje cene Walter Gaggl URAR, OPTIK Villach — Beljak Hauptplatz 11 Salamander čevlji Villach — Beljak nasproti Parkhotela Trgovina s čevlji pričakuje slovenske kupce ImHUtf Villach — Beljak Podružnica ARNOLDSTEIN MI NUDIMO VEC — VEDNO NA TEKOČEM! Najnovejše: PRALNI STROJ — popolnoma avtomatičen, s kurjavo, za 4 kg perila S 4.900.— HLADILNIK S KOMPRESORJEM 135 lt. S 1.900.— Plačljivo v dinarjih! Vsakdo pozna dobre parfume iz Pariza. Dobro blago, in to angleško pa dobite pri uvozniku • Solidna cena in velika izbira « Kamgarni od 238 do 318 S Skrube Trgovina s suknom Villach - Beljak, Rathaus L0DR0N Villach — Beljak Lederergasse 12 Zavese iz diolena v bogati izbiri BRAUN — SIXTANT električni brivski aparat RADIO SCHMIDT Klagenfurt — Celovec Velika trgovina za male ljudi Ure In okraski pobega ^aša, 5° po- ^tje. '^krat ^ikih, da ''iprej '%iti, kateri Vke * šli y pred Milost, ? (ali ,'!> več ^Odilo, :*bra-j. smre-4vSako-St>i go- vorili: »Poglejte, ta in ta je dal -pa zares lepo smreko fantom za mlaj!« V sredo je šel potem vodja fantov k izbranemu gospodarju, da ga poprosi za smreko. Skupaj sta potem odšla v gozd — z njima so bili lahko tudi drugi fantje — in zaznamovala smreko, ki jo bodo posekali za mlaj. Vodja fantovske družbe je bil navadno starejši fant, ki se je »na vse zastopil«, kot so rekli. V četrtek so se potem fantje zbrali takoj po kosilu in šli sekat smreke za mlaje. Pri podiranju so morali zelo paziti, da ni odletel vrh. Posekali so res lepe smreke, viso-soke in ne preveč debele. Posekali so jih vedno na pare, to je štiri ali šest smrek. Takoj so jih tudi zvozili tja, kjer so jih pozneje postavili. Naslednji dan, v petek, so fantje skopali jame za mlaje; jama je morala biti poldrug meter globoka. V soboto so mlaje postavili, Prej pa so jih seveda lepo omajili (obelili ali olupili). Pri postavljanju mlaja je bilo vedno mnogo fantov, navadno skoraj vsi fantje iz vasi. Mlaj so najprej položili na dva tesarska stola, nato pa so ga začeli dvigati. Spodnji konec so dali v jamo, v kateri je bila tudi pokonci stoječa deska, da mlaj ni spodletaval. Ko je bil mlaj že precej visoko, so ga fantje prijeli z žrdmi (rantami), ki so bile navzkriž zvezane z verigami (»ketnami«), in ga hitro dvignili. Med postavljanjem so dekleta neopazno prinesla pijačo, da je šlo delo lažje od rok. Mlaji so bili visoki navadno od 15 do 20 m. Po zadnji vojni so postavili rekordno število velikih mlajev. Novembra leta 1945 so bile prve volitve v svobodni Jugoslaviji; to je bila velika slovesnost in takrat so v Godešiču postavili 42 m visok mlaj. To sta bila pravzaprav dva velika mlaja, dve visoki smreki »štukani« skupaj. Mlaj je bil zelo mogočen in se je videl daleč naokrog. Takega mlaja niso postavili še nikjer. Tudi dekleta so imela ob takih priložnostih svoje naloge: pletle so vence, ki so jih obesili tik pod samim vrhom mlaja, navadno v krogu. Tudi dekleta so se že te- den dni prej zbrala in šla nabirat mah za vence. V naši okolici je največ takega mahu pod hribom Osolnikom ali pa v smledniških gozdovih. Dekleta so potem vsak večer pletla vence v kakšni večji hiši, fantje pa so jim šli potem, ko so z delom pri mlaju končali, pomagat. Za veselo razpoloženje je ob takih priložnost m poskrbel godec; po končanem delu so se tudi zavrteli. Mlaji so po končani slovesnosti stali največ štirinajst dni, nato pa so jih podrli in prodali. Za izkupiček, ki so ga dobili od mlaja, so v vaški gostilni priredili veselo zabavo; udeležili so se jo vsi, ki so sodelovali pri delu: fantje, ki so pripravili mlaj, in dekleta, ki so ga okrasila z venci. Ivan Bogataj Godešič Gorenjski sejem v Kranju od[4.do" 15. avgusta 1967 Gorenjski zvonec Triglav z dveh strani (narisal Jože Ambro-žič s Poljšice) Pri nakupu ne pozabite na kavo Kranj razcestja © Miha Klinar: Mesta, ceste in razcesti* © Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja © Miha Klinar: Mesta, vina 35 J°je bila spregovorila štiv- $ na dira' Podoben ogromni prav to, kar so priča-i,en" .. . ., 1 so jim jo »ukradli« vo- Aavski most, se ustavi pri 'emarjeno gostilniško stra-i napoveduje, da sramote, tnarveč bo pokazal »pem-i; so se mu posmehovale in med orožnikoma J3nega dne! Tudi tadva sta I ■ 5 usmrajenec roko, kakor q| m celo prisegel, da sta : podpisujejo tisto odpad-&rej ali slej zavedni ccsar- K 4- razi mu hočejo pokazati, -Vodnik, razdražen zaradi :>o, kakor je psoval Cehe. Sprevodnik svojo pot. Nji--žsar iskati. Avca. v>ele, si misli štefi. ereina v gumbnicah, ku-^ali, da so še vedno »prva ne bodo trpeli, saj bodo h radi »vindišarji« zmanj-Slovenijo, še ta mesec po-% da se nemškemu mostu se vlak ustavi v Celovcu morajo izstopiti, da bodo pregledali njihovo prtljago in dokumente in jih zaslišali, ker so v tem vagonu govorili proti monarhiji in cesarju »Das ist die Luge,« potniki protestirajo. A zaman. Z orožniki morajo. »To je navadno šikaniranje,« pravi štefi. »Vi ste krivi,« jo v njeno začudenje obso'di Strguljčeva Tokrat Fonova molči. Zato pa ji očita Rozika. Ali bi ne bilo bolje, ko bi ostala doma? . Tako razmišlja tudi potem, ko so jih orožniki izpustili in ko se je izkazalo vse skupaj kot navadna šikana, poniževanje, a naposled opravičevanje, hinavsko seveda. Večerni vlak v Judenburg je medtem že odpeljal brez njih in morajo čakati na jutranjega. »Da bo nocoj tale klop moj mož, sinoči nisem mislila« pravi Strguljčeva Druge žene molče, a najbrž mislijo prav tako ... 7 In kakor se je potovanje v Judenburg začelo z zamudami in drugimi neprijetnostmi, se nadaljuje. Vlak je odpeljal, sinoćnja slaba volja je bila vsaj navidez pozabljena, a je takoj privrela na dan, ko so se začele zamude v št. Vidu na Glini in se potem nadaljevale malodane na sleherni postaji vse tu do Scheflinga, kjer stoje že zopet dobro uro, ne da bi vedele zakaj. Utrujene od vožnje in slabe volje molče, kakor da so med seboj skregane ah pa tujke, in potujejo vsaka svojo pot, trikrat ali celo štirikrat daljšo zaradi zamud. Skoro pol novega dneva je že mimo, vlak pa čaka in čaka, kakor da so se nekje med Scheflingom in Judenburgom podrli'hribi in zasuli ozko dolino ob Muri. O tesnoba! Radost štirinajstnevnega pričakovanja, da bodo videle že v soboto po vnebohodu može se ne more prebiti izpod teže, ki jih oklepa. Da bo pot k dragim, najdražjim, taka, bi ne mogle sanjati niti v najbolj črnih sanjah. Štirinajst dni veselega, čeprav nestrpnega pričakovanja, je bilo trenutek proti tej počasni, z zamudami in neprijetnostmi obremenjeni vožnji. Ta vožnja niso samo vice, kakor je Strguljčeva rekla na Jesenicah, marveč pravi pekel, iz katerega ni odrešenja. A če so vice, so to peklensko dolge vice, tako da ob njih postaja človek utrujen, otopel in brezbrižen, čeprav se ta brezbrižnost, ko vlak potegne in zapušča Schefling in rije skozi soparni zrak, rahlo zgane v komaj kaj več kot v brezbrižno, včeraj in danes bogve kolikokrat že zamrmrano besedo: »Končno!« saj se bo morda že na naslednji postaji zdrobila in spremenila v: »Že zopet...« V velikem loku teče proga proti cilju. Ne zavedajo se tega. Samo nekakšno mračno napetost čutijo v svojih možganih in razen štivčeve, ki že ves čas pri sebi moli in gleda v Zetka, ki spi na klopi, ne zaznavajo v sebi ničesar- razen more mračnega razpoloženja. Pa se bližajo Judenburgu, mestu, ki jim je v minulih štirinajstih dnevih pomenilo vse in so ga nosile v sebi kakor dom, domačo vas, domače kraje, da celo kot svojo domvino, ki je zaradi njihovih najdražjih segla tudi v ta kraj, ki ga že vidijo in so zaradi razpoloženja že ob pogledu nanj malodane razočarane, kakor da niso prišle tja, kamor so hrepenele. Ne, slaba volja noče splahneti iz njihovih duš niti sedaj, ko so tu. Lega nanje kakor kopasti oblaki, ki silijo izza hribov in se obešajo na vrhove, kakor da so pretežki ali pa preleni, da bi se razlezli po nebu, s katerega sije sonce z varljivo, za te kraje v tem času prezgodnjo, skoro poletno soparno vročino. Tudi ta sopara pritiska nanje in na njihovo razdražljivost, ki jo komaj krote zaradi sinočnjih nepotrebnih pripetljajev. »Soparno je,« vzdihne Štivčeva in nenehno pogleduje otroka, da bi se ne izgubil v postajnem vrvežu. »Možje nas prav gotovo ne čakajo več v kasarni. Pričakovali so nas že včeraj,« pravi Strguljčeva in s sivim pogledom ošine šteli. »Da, včeraj!« pritrdi Fonova in prav tako od strani pogleda Štefi, kakor da bi bila samo ona kriva, da niso bile že včeraj pri možeh in da so prikrajšane za noč, ki so jo hotele uživati z njimi, ne pomislijo pa, da bi zaradi zamud tudi drugače prišle sinoči prepozno in da bi si njihovi možje prav gotovo ne mogli izprositi nočnega dopusta. štefi občuti besede Fonove in Strguljčeve kot prikrit očitek. Hudo ji je zaradi tega. Tud< Rozi se boji, da bodo žene začele očitati štefi, da so samo zaradi nje dopotovale šele danes popoldan. Najbrž samo ona ne krivi sestre in se ne jezi, ker je šla z njimi, saj bi brez nje ne mogla niti za trenutek ostati sama z Andrejem. To pa bi pomenilo, da bi bila prikrajšana za ljubezensko srečo, ki bi jo rada doživela; prav tako rada kakor druge žene, čeprav še ni poročena. »Kaj bi tožile,« ker bi rada zavarovala Štefi pred očitki. »Naposled smo vendarle tu.« »A kaj Če ne najdemo mož v vojašnici?« namigne Strguljčeva na vojake, ki stoje pred postajo, in išče, če morda ne bo med njimi zagledala svojega moža. Tudi druge drse s pogledi po vojakih, a so povsod samo tuji obrazi. »Morda so včeraj tudi nas tako čakali?« »O, prav gotovo!« pritrjuje Fonova, štivčeva, ki jo otrok nekaj vprašuje, pa molči. »No, in tako bomo zdaj lahko same nosile tole težo,« namigne Strguljčeva z očmi na košare in zavoje, ki jih nosijo. »Sinoči bi nam ne bilo treba. Lahko bi šle poleg mož kakor kake gospe.« »Da, kakor gospe,« pritrjuje Fonova litanijam prikritih očitkov. GLAS * 15. STRAN Prometni kabinet na šoli Voklo znaš iz prometa. Vsi ze te; ko čakamo na ta dan. Janez Gašperlin, 4. a Osnovna šola, Voklo Pionirji osnovne sole v Voklem smo se odločili, da bomo uredili prometni kabinet. V sončni sobi na podstrešju naše šole smo si pripravili prostor. Začeli smo z delom. Vsak dan se po pouku popoldne zberemo v šoli in izrezujemo, barvamo, lepimo, rišemo. Izdelali bomo vsa nevarna križišča v naši okolici in se z njimi seznanili. Tudi na prometne znake ne bomo pozabili. Tako bomo spoznali nevarnost križišč v Voklem, Trbojah, Cirčah in Šenčurju. Doslej smo opravili že 236 ur. Naš kabinet bo imel na voljo znake, križišča, slike prometnih nesreč, spise učencev, sodebno križišče in podobno. Otvoritev kabineta bo 17. junija. Za ta dan pripravljamo tudi razna tekmovanja: polževa vožnja, vožnja mimo ovir in drugo. Ustanovili bomo Družino pionirjev prometnikov. Družina bo imela enega ali več prometnih krožkov. Imeli bomo tudi proslavo z oddajo Pokaži kaj Prvič sem bila na morju, ko sem bila stara tri leta. Zato se ne spominjam več, kako je bilo. Opisala .pa bom kako je bilo, ko sem bila drugič na morju. Bilo mi je šest let, ko smo se nekega dne odpravili na izlet. Najprej smo se peljali v Zagreb, kjer smo si ogledali mesto in seveda živalski vrt. Videla sem najrazličnejše živali, ptiče in veliko kačo. Nato smo se z vlakom odpeljali proti Reki čez Gorski Kotar. Ker je bil že mrak, se nam je odprl prelep razgled na razsvetljen reški zaliv. Z avtobusom smo se peljali v Opatijo in tam prenočili. Ker je bil hotel tik ob morju, sem zjuitraj takoj, ko sem s; zbudila, videla skozi okno veliko potniško ladjo, ki se je belila v soncu. Iz Opatije smo se peljali na Reko, kjer sem videla velike tovorne ladje, hitre čolne in jadrnice. Ko smo se vračali, smo se ustavili tudi v Postojni. Ogledali smo si Postojnsko jamo. Videla sem krasne kapnike in človeške ribice. Bila sem zelo utrujena od vsega lepega, kar sem videla in doživela v teh dveh dneh, da sem od Postojne do Kranja sladko spala. Brigita Pernuš, 2. raz., osnovna' šola, Preddvor Tekmoval sem za Prešernovo bralno značko Za Prešernovo značko smo se pridno pripravljali. V lepih mapah smo imeli obnove in pesmice. Tekmovali smo dva dni. Spraševali sta to-varišica ravnateljica in tova rišica razredničarka. Jaz sem povedal pesmico Mak, bral odlomek iz Pestr-nc in odgovoril na nekaj vprašanj. Imel sem malo treme, nazadnje pa le srečo in bom na svečanosti konec šolskega leta dobil Prešernovo značko. Tcvarišica ravnateljica nas je pohvalila, da imamo lepe mape in da smo dobro znali. Boštjan Ilovar, 4. b., osnovna šola France Prešeren, Kranj V soncu r.umcnem žito se zlati, kot morje plavo v vetru valovi, med njim pa mak ponosni se smeji, na glavi kapa rdeča mu čepi. Ne zmeni se za žito zlato in ne za sonce vrh gora, } smeji se vsemu, kar ni rdeče, kot je njegova kapica. A mak je kapo rdečo zgubil, zdaj veter njemu se smeji, veselo igra se z žitom zlatim in med drevesi se zgubi. Metka Jerič. 7. b, osnovna šola Matija Valjavec, Preddvor KRAKI OSKA KLOBASA BILA PLAČILO ZA / TIGROVO / tudi Mala Rubinstein ponavlja slavno geslo: »Ne obstaja o grde zene!« in Se spominja drznega zagotovila svoje tete Helene, ki je postalo res-mca za tiste, ki so se naučili negovati m znali upati v moč potez obraza, tudi tiste- napakami, tako da majhne napake dobijo svojo očarlj^ost, mikavnost in napravijo »svoj tip«. Vemo, da ste zmeraj posvečali veliko važnost negi obraza, predvsem čiščenju zvečer pred spanjem. Kaj svetujete mladi, še neizkušeni ženi, ki bi rada bila videti sveža in prijetna. pa noče zaupati skrivnosti lepote svojemu možu? Za nego obraza vsak večer samo pet minut Da, dovolj je pet minut za popolno nego kože, po običajni vsakovečerni toaleti. Z mehko, z mlekom ovlaženo vato si odstranite ten ali puder; s čistilno vodo si temeljito očistite znojnice in maščobo, ki jo je pustilo mleko. nakar si z blago mlečno tekočino idratante„ ki naj bo malo odišavljena, premažemo obraz, tako da temeljito pronikne v tkivo in da da koži potrebno hrano brez sledu maščobe. Ne le, da bo koža umita in očiščena, tudi obraz bo sijajno pripravljen za prijeten počitek. Razen tega, da smo posvetili pet mi- nut negi, se osvežimo še s kapljico kolonske vode, ki nam da prijeten, svež občutek. Mnogo je tudi žena, ki do svojega štiridesetega leta niso utegnile negovati obraza. Ali lahko pričakujemo enak uspeh, če tako pozno začno z nego? Nikoli ni prepozno začeti z nego Mnogokrat se naše mamice preveč zanemarijo in ob tem ne pomislijo, da jih njihovi otroci želijo videti mlade. Zato: če še niste začele, začnite sedaj! Ko ste z mlekom in čistilno vodo očistile obraz, nadaljujte lahno masažo z blazinicami prstov. Zato izberite dobro, nehranljivo kremo, s katero se lotite tudi nege prvih gubic, ki se napravijo okrog oči. V poznejših letih, ko so gubice že močnejše, pa si privoščite masažo z močnejšimi kremami, ki vsebujejo biološke sestavine za obnavljanje utrujenega tkiva. Po mesecu vestne nege bo vaš obraz zanesljivo izgubil nadih starosti. Kdaj, v kakšnih letih, menite, da je potrebno začeti z nego in uporabo kozmetičnih sredstev in kakšen je vaš nasvet za mlade deklice, ki želijo imeti lepo kožo? Napake kože se pokažejo že v mladostni dobi, zato jih je potrebno odpraviti čimprej Če se deklici pojavijo li-šaji oz. izpuščaji, je potrebno, da se mati povs-etuje z zdravnikom o potrebni dieti in da ji obenem preskrbi kozmetične izdelke za čiščenje, kajti potrebno je temeljito očiščenje lojnic. Za izpuščaje pa je potrebna posebna krema, pripravljena prav za takšno vrsto kože. Rubinstein, ustvarjalke V mrzlih mesecih je priporočljivo, da si deklica zaščiti kožo z mehko kremo, v sončnih dneh pa naj si kožo zaščiti s tako imenovanim zaščitnim oljem, medtem ko naj si večkrat premaže tudi svoje mehke ustnice. Imate še kakšno posebno priporočilo oziroma nasvet za daljšo mladost in lepoto? Manj testenin in omak, več zelenjave Posebno za žene z mastno kožo je priporočljivo obilno zelenjave in svežih solat. V knjigi Helene Rubinstein, ki so jo izdali v Ameriki, je opisanih mnogo vegetarijanskih diet, katere je namenila prav ženam z druge strani oceana. Med skrivnostmi o vitki ženi je tudi tole: popijte dve do tri čaše mlačne vode z nekaj kapljami limoninega soka na dan. Za boj proti pretirani debelosti pa je edino zdravilo telovadba. Heleno Rubinstein so imenovali tudi »ženo, ki je ustvarila estetiste«. Kakšne sposobnosti so potrebne za odličnega estetista? Estetisti, ne samo da so se izučili v dobri šoli, morajo biti tudi psihologi Predvsem veselje do poklica morajo imeti. S svojim povečevalnim steklom morajo takoj prepoznati zvrst in trdnost kožnega tkiva. Za zares izvrstno masažo morajo imeti fine in občutljive roke, dobro morajo poznati kretnje, način masaže in prvih dotikov s podkožnim mišičevjem. In končno, tudi psihologi naj bodo, ki znajo z ljubeznivostjo ustreči željam klientov. (nadaljevanje prihodnjič) Dipl. kozmetik Cveta Vrhovnik Nove kopalne obleke — poslovalnica Kranj Izleti v juniju in juliju 1967 1. Enodnevni izleti na tržaški velesejem od 21. junija do 5. julija 1967 — prijave do 20. junija 2. Enodnevni izlet Grossglockner 9. julija, prijave do 1. julija 3. Dvodnevni izlet Grossglockner — Badgustein 15. in 16. julija, prijave do 8. julija 4. Tridnevni izlet v Mathausen in na Dunaj od 2. do 4. julija 1967, prijave do 20. junija Informacije iu prijave v poslovalnicah: Kranj, Bled, Jesenice hi AMD Tržič rrnm Tovarna vijakov Plamen Kropa razpisuje na osnovi določil 16. člena statuta podjetja javno licitacijo za prodajo tovornega avtomobila TAM 4500, leto izdelave 1957. Vozilo je v voznem stanju. Ogled je možen vsak dan od 6.—14. ure v podjetju. Licitacija bo za družbeni sektor 16. junija 1967 ob 8. uri. Za zasebnike pa istega dne ob 10. uri v podjetju. Delovna skupnost delovne enote tiskarna ČP Gorenjski tisk — Kranj ponovno razglaša prosto delovno mesto vodje komercialne službe Kandidati morajo imeti pivo ali drugo stopnjo izobrazbe komercialne smeri in 3 leta prakse ali srednjo šolo in 6 let prakse v komercialni stroki. Ponudbe sprejema tajništvo podjetja Kranj, Koroška c. 8 do 17. junija 1967. Kandidati lahko dobijo vse informacije v tajništvu podjetja. Jesenice Upokojenci o svojih problemih 2e v navado je prišlo, da se zberejo upokojenci z Jesenic in bližnje okolice vsako prvo soboto v mesecu v veliki dvorani doma upokojencev. Zanimanje za redne mesečne sestanke je med njimi že tako veliko, da je dvorana polno zasedena. Tudi v soboto, 3. junija, popoldne je bil tak sestanek, na katerem je tajnik društva in član republiškega združenja komunalnih skupnosti socialnega zavarovanja tov. To-man seznanil navzoče o vseh perečih zadevah, ki posebno zanimajo upokojence. Omenil je' med drugim seveda tudi težave, s katerimi se borijo komunalni zavodi, da lahko zberejo potrebna finančna sredstva za izplačilo pokojnin. Dalje je omenil, da ni upravičena bojazen in celo preplah nekaterih, češ da ne bi dobili izplačane 16 % revalorizacije pokojnin med letom. Zagotovil je, da bodo upokojenci z manjšimi pokojninami to razliko dobili izplačano čimprej, ostali pa kasneje. Omenil je tudi, da bo denar, ki bo kot nadomestilo karte K 15, izplačan z oktobrsko pokojnino, in sicer v znesku 8500 starih dinarjev. Ob koncu so se upokojenci pogovorili še o izletih, katere bodo priredili letos. Sklenili so, da bodo še ta mesec obiskali Kumrovec in druge kraje. - srš Kranj Težave z vodo na Planini Pretekli mesec je-bil v samskem domu na Planini pri Kranju sestanek stanovalcev zaradi pomanjkanja pitne vode. Na sestanek so povabili tudi predstavnika podjetja Vodovod, ki jim je obrazložil, da je vzrok tem neprijetnostim premajhen pritisk v vodovodnem omrežju. Podjetje Vodovod v Kranju ima zadnje čase precej težav zaradi pomanjkanja vode tudi drugod. Vodovodno omrežje v kranjski občini je namreč precej staro in poškodovano. Zato voda uhaja v zemljo. Podjetje sicer ima perspektivni program preskrbe prebivalcev z vodo, vendar tudi ni dovolj denarja, da bi ta program takoj uresničili. (Več o tem programu, njegovi uresničitvi in težavah bomo še pisali v našem časopisu). Na sestanku stanovalcev na Planini so se zato dogovorili, da bi porabo vode omejili za določen čas v dnevu Mlekarni v čirčah in farmi bekonov v Hrastju. Po skupnem pogovoru z vsemi prizadetimi so sklenili, da bosta obe podjetji, Mlekarna v Cirčah in KŽK — farma bekonov v Hrastju, skušali v prihodnje čez noč napolniti svoje re- zervoarje z vodo. Vendar pa bo to le začasna in precej negotova rešitev. V podjetju Vodovod so nam povedali, da bo ta problem rešen šele prihodnje leto, ko bodo položili iz Adergasa, prek Bri-tofa do Planine poseben cevovod. A Ž. Vodovod od Bleda^ e?o Bodešč Dobra volja je najbolja, so rekli vaščani Bodešč in prijeli za krampe in lopate ter začeli kopati izkop za vodovodne cevi. Brez dobre pitne vode si res ne moremo več zamisliti sodobnega gospodinjstva in urejenega življenja. Tega so se zavedali tudi vaščani Bodešč in s prostovoljnim delom izkopali izkop od vasi Koritno, kjer je priključek na blejski vodovod do Bodešč. Izkop je dolg 1900 metrov in 1,4 m globok. Občinska skupščina Radovljica je prispevala 4,5 milijonov starih dinarjev za vodovodne cevi, medtem ko je druga dela opravilo vodovodno podjetje Bled. Obveščamo vse gozdne posestnike na območju skupščine občine Kranj, da bodo priglasitve za sodelovanje pri sečnji lesa za leto 1968 od 16. do 27. junija v pisarnah proizvodnih okolišev. Podroben razpored bo objavljen na krajevnih oglasnih deskah in v pisarnah proizvodnih okolišev Kranj, Naklo, Besnica, Cerklje, Preddvor in Jezersko. GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ Gozdni obrat Preddvor Cerklje 75 - letnica gasilskega društva Člani gasilskega društva Cerklje se že nekaj časa marljivo pripravljajo na veliko proslavo, ki bo združena s 75-letnico obstoja društva. Ta pomembni dogodek bodo praznovali kar ves teden t. j. od 13. do 18. junija. V tem času bo v Cerkljah poučno predavanje o požarni varnosti, spremljano s filmi. Sredi Cerkelj bodo velike nočne mokre gasilske vaje, na katerih bosta razen domačega društva sodelovali še gasilski enoti tovarne Tekstilindus iz Kranja in Poklicne gasilske čete iz Kranja. Najbolj živahno pa bo ob osrednji proslavi, t. j. IT. in 18. junija. V soboto, 17. junija, bo v kino dvorani v Cerkljah akademija, ki jo bodo izvedli gasilci sami, pred tem pa slavnostna seja društva. V nedeljo, 18. junija, popoldne bo velika parada vseh gasiL društev in enot kranjske občine, ki bo vodila skozi vas Cerklje mimo tribune, na zaključni prireditveni prostor. Ob tej priložnosti bo poskrbel za veselo razpoloženje tudi Slakov ansambel. Gasilsko društvo v Cerkljah je v času svojega delovanja veliko naredilo in si je s svojim aktivnim delom priborilo velik ugled med tamkajšnjim prebivalstvom. -rč Posvet planincev na Uskovnici V soboto, 10. junija, zvečer bo v planinskem domu na Uskovnici pod Triglavom ž« 18. redno posvetovanje predstavnikov planinskih društev Gorenjske. Na posvetovanju bodo predvsem govorili o delu mladinskih odsekov na Gorenjskem, o mladinskem vodništvu, o letošnjem taboru v Trenti, množičnem pohodu mladine po Gorenjski partizanski poti in drugo. Dobršen del razprave pa bodo posvetili delu društev in planinskih postojank v letošnji sezoni, za katero menijo, da bo zelo dobra. Škofja Loka Razstava pionirjev Skofja Loka, 9. junija. Jutri, v soboto, ob 16. uri bodo v telovadnici osnovne Šole Skofja Loka odprli razstavo Kdo bolje pozna domači kraj, ki so jo pripravili pionirji škofjeloške občine. Razstava bo odprta do vštetega 15. junija. Avtobusu odpovedale zavore Na kranjski avtobusni podaji «ta v sredo ob 13.45 trči-1* avtobusa LJ 273-00, ki ga fe vozil Valentin Kalan u Zir°v in avtobus LJ ki ga je vozil Jože Bturem (42) lz Kranja. Kalan je speljaval s postajališča na koncu avtobusne postaje pa »ta stala dva avtobusa, vsak ja eni strani ceste. Ko je vi-^ ,ne bo mogel speljati mimo obeh vozil, je pritisnil na zavoro, ki pa ni prijela, T T k° trčU v avtobus U 283-36. Na avtobusih je ikode za 800.000 starih dinar- biJ? J* u?rašanJe: kako bi v m J? 1 aVtobusu- ki vozi v motnem prometu, odpove-f^r^P^d prehodom za lnibila morda P^ rirsredi tudi -sš Huda nesreča v vasi Meja Na cesti Kranj-Ljubljana v vasi Meja je v torek ob 10.25 zapeljal s ceste osebni avto KR 118-86, ki ga je vozil Anton Zgalin (27) iz Kranja. S sopotnikom Vladimirom To-dorovičem (23) sta se peljala od Kranja proti Jeprci. V vasi Meja je Zgalin prehiteval avtobus, ki je tedaj spe-ljeval z avtobusnega postajališča. Ko je avtobus že prehiteval, ga je začelo zanaša- ti po cestišču. Zadel je v obcestni smernik ter ga izruval, od tam pa ga je odbilo še v drevo. Voznik Zgalin je bil pri nesreči hudo ranjen. Ima pretres možganov, dvakrat zlomljeno hrbtenico in hude notranje poškodbe. Todorovič pa je dobil pri nesreči pretres možganov in manjše odrgnine po obrazu. -sš Prehitra vožnja po mokri in mastni cesti V četrtek ob 10. uri je na cesti II. reda Skofja Loka-Poljane zaneslo s ceste osebni avtomobil LJ 414-71, ki ga je vozil Jože Zarzut (42) iz Kranja. Zarzut je vozil iz šk. Loke proti Poljanam, ko ga je v vasi Gaberk zaradi ne- primerne hitrosti, ker je bila cesta mastna in mokra, zaneslo najprej močno v levo, nato pa se je večkrat prevrnil po travniku. Na srečo voznik ni bil ranjen, na avtomobilu pa je škode za 300 tisoč starih din. - sš Zahvala Ob bridki izgubi našega ljubega moža, očeta, starega očeta in strica Janeza Balantiča se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na gegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje in nam kakorkoli pomagali v teh žalostnih dneh. Posebna hvala zdravniku dr. Janezu Bajžlju, ki mu je lajšal bolečine v času hude in dolge bolezni, g. duhovnikom Janezu Kljunu in anielu Kaštrunu za spremstvo in izrečene poslovilne besede v cerkvi in ob odprtem grobu. Zahvaljujemo se pevcem, organizaciji ZVVI in gasilcem. * Žalujoči: žena, sinovi z družinami in ostalo sorodstvo. Zahvala V torek, 6. junija, smo v Preddvoru pokopali Ribčevo mamo Marijo Ekar Ob smrti ljubljene mame in stare mame smo prejeli toliko izrazov sočutja v besedi in cvetju, toliko iskrene pripravljenosti pomagati trpeči mami, da ne moremo drugega kot da se vsem in vsakomur posebej toplo zahvalimo, osebej še zahvala gospodu zdravniku dr. Zgajnarju, medicinski sestri Majdi izorn, g. duhovnikoma, vsem dobrim sosedom, preddvorskim pevcem ter osebju Zdravstvenega doma ter podjetja Kokra v Kranju. Žalujoči otroci z družinami Včeraj je smrt iztrgala iz naše srede našo drago mamo in staro mamo Katarino Judež roj. ŠTULAR K večnemu počitku jo bomo položili na pokopališče na Žalah v soboto 10. junija 1967 ob 18. uri. žalujoči: sinova Franci in Stane ter hčerki Kati in Branka z družinami Kokra, Kranj, Ljubljana, dne 9. junija 1967. Avtobus in motorist trčila V sredo ob 14.17 sta v križišču Gorenjesavske ceste in Savske loke trčila avtobus KR 30-69, ki ga je vozil Jože Lombar (25) iz Babnega vrta in motorist Stanislav Pernar (24) iz Kranja. Lombar je pripeljal iz Savske loke in v križišču z Gorenjesavsko cesto zavijal v levo proti Kolodvorski ulici. Tako je zaprl pot motoristu Pernarju, ki je pripeljal po Kolodvorski ulici in zavijal v desno na Gorenjesavsko cesto. Pri trčenju je bil Pernar hudo ranjen. -sš Zbor občanov v Adergasu V nedeljo, 11. junija, dopoldne bo v šoli v Adergasu zbor občanov, na katerem bodo razpravljali o tamkajšnji podružnični šoli. 2e dlje se namreč pogovarjajo o tem, da bi to šolo zaprli, ker nima primernih prostorov. Zavzemajo se, da bi učence preusmerili v matično šolo Cerklje, ki je oddaljena tri kilometre, avtobusne zveze pa so zelo ugodne. Matična šola bo učencem lahko nudila mnogo več kot sedanja podružnica, ki ima svoje prostore v starem gradu in za štiri razrede le eno učiteljico. -rž Občni zbor TD Cerklje V nedeljo dopoldne bo imelo turistično društvo Cerklje redni občni abor, za katerega menijo, da bo zelo pester in razgiban. Na njem bodo podelili tudi 30 nagrad tistim, ki so imeli v preteklem letu najlepše urejene hiše, vrtove in balkone. Tako tekmovanje bo društvo organiziralo tudi letos in pripravilo nove nagrade. Na občnem zboru bodo sprejeli bogat program za delo društva v bodoče. - rč Koča na Kriški gori redno oskrbovana Koča na Kriški gori, ki jo upravlja planinsko društvo Križe, bo od sobote, 10. junija naprej spet redno oskrbovana. Koća je nam-eč pozimi zaprta, razen ob sobotah, nc-del'ah in praznikih. Ker pa je Kriška pora polet' prjljub-lie-i^ izletniški točka predvsem za Ti-žič-ne, ,ip v sezonskih m*ccc5h vedno otl-p-ia. Kn?a bo redno orkrhi-va-o do k"nca sezor.», t o ?e približno dt> srede septembra. ^ii v Kranju Suhe slive 5 do 6 N din* 6kuta 3 do 4 N din, grah 4 N din, čebula 5 N din, fižol 3.50 do 4 N din, jabolka 3.50 do 4 N din, češnje 3 do 3.50 N din, vrtne jagode 6 do 7 N din, med 12 in 13 N din, surovo maslo 16 do 17 N din, ekuta 4 do 5 N din, novi korenček 5 do 6 N din, špinača 3 do 4 N din, krompir 0.40 do 0.50 N din, rdeča pesa 1.80 do 2 N din, kislo zelje 1.60 do 1.80 N din, orehova jedrca 26 N din za kg; koruzna moka 1.70 do 1.80 N din, ajdova moka 3 do 3.50 N din, je-šprenj 1.80 do 2 N din, kaša 4 do 4.50 N din, proso 2.60 do 2.80 N din, pšenica 1.20 do 1.40 N din, suho sadje 1.70 do 2 N din za liter; jajca 0.45 do 0.50 N din Loterija Poročilo o žrebanju srečk 23. kola dne 8.6.1967. Srečke s so zadele končnicami dobitek N din 00 6 50 8 180 40 66560 600 81610 600 01 10 11 8 91 10 961 80 907551 8000 • 982801 8010 1062311 10.008 2 4 01552 404 43892 604 56032 1004 61712 404 88322 1004 91332 2004 573 100 69443 400 73033 600 77823 400 1031183 8000 04 6 84 6 0614 200 40374 1000 66704 406 86634 400 063344 100.000 583444 • 8000 95 6 02125 600 07155 600 520635 RA 8000 OO 63186 o '406 84436 600 200106 8000 393696 10.000 1093536 50.009 17 20 37 • 8 67 8 43137 608 92507 <00 . 950957 8000 68 6 46938 400 60558 600 789028 30.000 9 4 01039 604 50459 1004 91409 404 570339 8004 mjču AUTO UNION modeli 1967 Priporočamo vam, da se odločite za udobno in zanesljivo vozilo z edinstvenim 4-taktnim Mercedes-Benz motorjem najnovejše konstrukcije. Izredno ugodna cena za nakur> avtomobila srednje kategorije, ki je zelo ekonomičen in praktičen za vsako priložnost. AUDI 72 KS 2 vrata AUDI 80 KS 2 vrata AUDI 80 KS 4 vrata AUDI 90 KS 2 vrata AUDI 90 KS 4 vrata AUDI 80 VARIANT Servisna služba v vseh večjih krajih. Rezervni deli na zalogi. Vabimo vas na preizkusno vožnjo! DM 5.638,- in N-din 11.818,00 DM 6.000,- in N-din 12.389,60 DM 6.315,- in N-din 12.966,67 DM 6.583,- in N-din 13.457,67 DM 6.916,- in N-din 14.067,74 DM 6.382.- in N-din 13.089,43 Informacije: AUTOCOMMERCE — Generalno zastopstvo Ljubljana, Trdinova 4. tel. 313 580 PREDSTAVNIŠTVA: Beograd, Zagreb, Sarajevo, Skopje, Novi Sad, Rijeka, Split. OBVESTILO o gradnji za trg individualnih polmontažnih stanovanjskih hiš na lokaciji k. o. Kokrica pri Kranju — Za nakup ali gradnjo hiše se lahko prijavijo zasebniki ali pravne osebe. — Hiše so podkletene z garažami. Tip 4102 ima 105,7 m2 bruto tip 4106 pa 139,3 m2 bruto površine. — Interesenti se lahko prijavijo za 4 variante gradnje: 1. Stanovanjska hiša in klet kompletno izdelana na ključ z zemljiščem in komunalno ureditvijo, na-' črti in dokumentacijo ter nadzor; 2. Grobo izdelana klet in plošča, montažni stanovanjski del pa izvršen za vselitev — na ključ, pripadajoče zemljišče in komuanlna ureditev, načrti in dokumentacija ter nadzor; 3. Klet in ploščo izdela kupec v lastni režiji, montažni stanovanjski del gotov na ključ z zemljiščem, komunalno ureditvijo, načrti, dokumentacijo in nadzor; 4. Klet in ploščo izdela kupec v lastni režiji, mon-tažni stanovanjski del narejen do III. faze, pripadajoče zemljišče, komunalna ureditev, načrti, tehnična dokumentacija in nadzor. Plačilni pogoji se določijo s pogodbo. Kupci lahko koristijo razne vire za nakup hiše; posojilo delovne organizacije, posojilo banke na osnovi namenskega varčevanja itd. Vse podrobnosti glede izbire hiše, cene, roke izgradnje itd. daje IMOS - Ljubljana, Trg VII. kongresa ZKJ št. 1., telefon 316-990 in v Kranju: Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo, Cesta JLA št. 6, telefon 21-875, 21469. Kef je števito objektov omejeno glede na lokacijo, prosimo interesente, da se do 1. VII. 1967 prijavijo na IMOS - jubljana, ali Stanovanjsko podjetje Kranj. IMOS — Ljubljana Kmetovalci! Kadar kupujete motorno kosilnico, se odločite za kosilnico Številke govorijo in priporočajo! AGROTEHNIKA LJUBLJANA vam nudi pri nakupu kosilnice BCS — ugodno ceno — organiziran servis po vsej Sloveniji — dva brezplačna servisna pregleda pri pooblaščenem servisu — 3-letno jamstvo za vse dele v oljni kopeli in 1-letno jamstvo za vse ostale dele kosilnice — nadomestne dele za dinarska sredstva ob vsakem času — več priključkov CENE S KONSIGNACIJO FCO, LJUBLJANA: Takoj po deviznem in dinarskem plačilu vam pošljemo izbrano ROČNO MOTORNO KOSILNICO B C S IN PRIKLJUČKE — kot sledi TIP Lit DM USA $ Carina ASch. in ostalo N din 1.600.— 400,- 10.400,— 2.650,00 416.— 10.816.— 2.750,00 12.480.— 3.200,00 8.341,— 2.500,00 Kosilnica bencin 9KS 110 ali 127 250.000 Kosilnica bencin 13 KS 110, 127 cm 260 000,— 1.664,-Kosilnica DIESEL 10 KS 110,127 cm 300.000,— 1.920,- 480,-Snopovezalka 205.000.- 1.283,20 320.8 Škropilnica 160.000,- 1.024,- 256,— '6.656,— 1.800,00 Brusni strojček 9.500,- 60,80 15,20 395,20 100,00 Mlin Brumi 86.000 — 550,40 137,60 3.578.- 1.100,00 Žaga cirkular 35.000,- 224.- 56,- 1.456,- 400,00 DEVIZNI ZNESEK JE TREBA PLAČATI NA DEVIZNI RAČUN PRI POLJOBANKI BEOGRAD na rn. 603-62040-3201510 57 AGROTEHNIKA, LJUBLJANA. DINARSKI ZNESEK za carino in ostalo pa je treba nakazati na žiro račun št 501-1 691 AGROTEHNIKA, Ljubljana. AGROTEHNIKA LJUBLJANA KONSIGNACIJA BCS JžjJ^ Blagovnica ASTRA KRANJ, Prešernova 10 RAZPRODAJA S popustom do 60°/o naslednje blago: Stara Nova cena: cena: N din N din Radio aparate VENUS EI Niš 498,- 403.20 Transistorje BLED de LUXE Iskra 322.80 210.— Transistorje HOCKEY — Iskra 333.60 210.— Transistorje LIPICA — Iskra 342,- 210.— Transistorje PIKOLO EI Niš 236,— 120.— Transistorje PICKNIK EI Niš 262.80 160.— Gramofone SOLLETA — priključne 234,- 110.— Gramofone EG - 5 — priključne RIZ 240,— 89.60 Hladilnik AT 80 — HIMO 939.80 797,— Hladilnik KT 130 — HIMO 1.529,— 1.179.— Losčilce - veilke - ISKRA 828,— 580.— Maserje MI-5 310.30 100.— Likalnik Uvoz 71,— 45.— Električne iztepače OMEGA 253 — 50.— Sesalce velike OMEGA 539— 378,— Sesalce male OMEGA 324.40 249.6 ^ Blagovnica ASTRA je odprta od 7.—12. ure in od do 18.30, ob sobotah pa od 7. do 12. ure. Kolektiv Komunalno obrtnega podjetja Jesenice vaM k sodelovanju sodelavce za naslednja delovna mesta: 1. delovodja kovinskega obrata 2. delovodja tkalnice žičnih mrež 3. vodja vzdrževalne službe Za razpisana delovna mesta se zahteva srednja strokovna izobrazba, ali delovodska šola z nekajletno prakso. Za delovno mesto pod točko 1. in 3. je zaželena praksa v varilni tehniki pod točko 2 pa tekstilna stroka. Nastop službe je možen po dogovoru od 1. 8. do L 10. 1%7. izbrani kandidati bodo poslani na enomesečno prakso. Fo želji bodo izbranim kandidatom v letu 1967 ali 1968 na razpolago družinska stanovanja. Prijave sprejema uprava Komunalno obrtnega Podjetja Jesenice do 25. 6. 1967. Kadrovska komisija mreže Tovarne obutve PEKO TRŽIČ razglaša za svojo poslovalnico PEKO Jesenice — Llica maršala Tita 41 prosto delovno mesto poslovodje Pogoji za zasedbo tega delovnega mesta so: — visokokvalificiran delavce v trgovini s triletno prakso in organizacijskimi sposobnostmi ali — k val iiiciran delavec v trgovini s sedemletno prakso in organizacijskimi sposobnostmi kandidati, ki še niso člani te delovne skupnosti, so lahko samo moški — da kandidati niso kaznovani ali v preiskavi — poln delovni čas — poskusno delo štiri mescee. Prijave sprejema kadrovski oddelek Tovarne obutve PEKO Tržič do 30. junija 1967. Nastop dela po dogovoru, , Naprave vam dobavimo takoj PO VPLAČILU DEVIZNIH IN DINARSKIH STROŠKOV. Cenjene kupce še posebej opozarjamo na lastno konsignacijsko skladišče v Ljubljani, Topniška 9, kjer so zagotovljeni rezervni deli in servis. Devizna sredstva lahko vplačate pri NB Ljubljana, vplačljiva pa so tudi iz tujine. Ce sle se odločili za sodobno ogrevanje stanovanja ali hiše, se izvolite obrniti na METALKO, Ljubljana, Dalmatinova 2/IX, soba 4, tel. 311-155 in 312-044. [Si'inili.....iffTn EKSPORT IMPORT LJUBLJANA, DALMATINOVA 2 Cenjene potrošnike vabimo v naši trgovini v Ljubljani na Titovi cesti 24 in Stritarjevi ulici 7 (odprto 7.30—12.00 in 16.30—19.30, ob sobotah 7.30—12.30) na ugoden sezonski nakuo SLEDEČIH ARTIKLOV, S KATERIMI LAHKO OPREMITE VASE STANOVANJE Stara cena Nova cena N din N din 9 Hladilnika AT 80 ltr absorbcijski 925,00 799,50 « Hladilniki KT 130 ltr kompresorski 1.470,60 1.179,50 • Elek. štedilniki tip 165 4-ploščni 727,56 663,50 • Centrifuge CN-03 527,50 467,00 & Elek. kuhalniki E-230 2-ploščni 196,10 123,00 Še posebei pa vas opozarjamo na izreden popust do 60 odstotkov ZA SLEDEČE BLAGO ŠIROKE POTROŠNJE: Stara cena Nova cena N din N din • Hladilniki SUesia 2.184,00 1.400,00 • Sesalci Omega uvoz 502,60 350,00 <$ Brivniki Bebo-scher 219,65 105,00 © Svečniki alpaca art. 122232 157,30 75,00 t Podstavki alpaca za kozarce 60,00 27,00 ® Servisi alpaca za vino 267,10 160,00 O Jedilni pribori ABS art. 361 20,25 11,00 • Jedilni pribori ZRN-4 del. 17,70 10,00 • Jedilni pribori SSSR-4 del. 18,44 10,00 • Jedilni pribori ABS art. 140 16,65 8,30 @ Lonci econom 5 ltr. 186,56 115,00 $ Lonci econom 7 ltr. 208,04 135,00 Priporočamo se za obisk in upamo, da boste z nakupom zadovoljni. CENJENE INTERESENTE OBVEŠČAMO, DA JE SEDAJ NAJUGODNEJŠI ČAS ZA NAKUP IN MONTAŽO SODOBNIH NAPRAV ZA centralno kurjavo katere vse dele, montažo, kasnejši servis in rezervne dele vam nudi METALKA Ljubljana. Zastopamo zahodnonemške firme VIESSMANN — THYSSEN — GEA, katere proizvajajo KOTLE, GORILCE, KONVEKTORJE, SOBNE GRELCE in ves ustrezni pribor, ki je potreben za sodobno centralno kurjavo. Gorivo: OUE ali PREMOG Gorilci na olje so primerni za štedilnike v gostinskih podjetjih. Izkoristek do 90 % CENA od 222 do 1.081 USA $ in 1.803,00 do 6.074,00 N din sorazmerno velikosti in stopnji avtomatike (dinarska cena, so vsi carinski stroški, prometni davek in stroški podjetja) Radio ___ SOBOTA - 10. junija_ 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Četrt ure z Ljubljanskim jazz ansamblom — 9.40 Iz albuma skladb za mladino — 10.15 Odlomki iz opere »Gorenjski slavček« — 10.40 Novost na knjižni polici — 10.55 Glasbena med-igra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste —■ 11.20 Melodije, ki jih radi poslušate — 12.10 Novosti za ljubitelje zabavne glasbe — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Iz naše popularne koncertantne literature — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Koncert po željah poslušalcev — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Zabavni in- Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15.j 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05.; 1.-, 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. termezzo — 15.30 Iz arhiva Komornega zbora RTV Ljubljana — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Portreti mladih — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Izbrane strani iz svetovne solistične glasbe — 18.50 S knjižnega trga — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Minute s pevci in ansambli zabavne glasbe naše radijske postaje — 20.30 Zabavna radijska igra — 21.10 Zabavni zvoki — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Zaplešite z nami NEDELJA - 11. junija Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.3"§ Skladbe za mladino — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. — 10.00 Se pomnite tovariši — 10.25 Partizanske pesmi — 10.45 Mozaik zabavnih melodij — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.50 Pogovor s poslušalci — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Kar po domače — 14.20 Humoreska tega tedna — 14.40 Zvočne miniature — 15.05 V svetu operetnih melodij — 16.00 Radijska igra — 17.05 Nedeljsko športno popoldne — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 j "Potujoča glasbena skrinja — j 21.00 »Čarodej in njegova j harfa« — venec oddaj — 22.15 i Parada zabavnih zvokov — | 22.50 Literarni nokturno — | 23.05 Glasba Bele Bartoka PONEDELJEK — 12. junija 6.00 Dobro jutro — 7.30 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 V ritmu današnjih dni — 9.45 Otroška igra s petjem — 10.15 Otroška suita — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.20 Orkestralna glasba z velikimi orkestri — 12.10 Slovenski pevci zabavnih melodij — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo pihalne godbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Igrajo veliki zabavni orkestri — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Mali koncert zborov — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Izbiramo popevke in glasbo za ples — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Simfonični koncert Slovenske filharmonije — 22.10 Revija popevk — 23.05 Jazz v noči TOREK — 13. junija 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Za šolarje — 9.25 Poje oktet bratov Pirnat iz Jari — 9.40 Iz glasbenih šol 10.15 Iz manj znanih oper velikih mojstrov — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.20 Kaleidoskop zabavnih zvokov — 12.10 Domači ansambli — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Chopin — Villa Lobos — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Pet minut za novo pesmico — 14.25 Melodije za klavir in godala — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.40 V torek nasvidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Orkester RTV Ljubljana vam predstavlja - 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 13.15 Iz naših relejnih postaj — 18.50 Na mednarodnih križ-potjih — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20-00 Koncert Akademskega pevskega zbora iz Ljubljane — 20.20 Radijska ig^ - 21.14 Pesem godal — 21.35 Iz fonoteke radia Koper — 22.10 Glasbena medigra — 22.15 Skupni program JRT — 23.05 Za ples igra orkester Werner Miiller SOBOTA - 10. junija 17.55 TV obzornik (RTV Ljubljana) — 13.15 Smoki (RTV Beograd) — 19.00 Vsako soboto, 19.20 Zdravstvu j Moskva, 19.40 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.30 Krog z dvojko (RTV Beograd) - 21.38 Golo mesto (RTV Ljubljana) — 22.35 Evropsko prvenstvo v standardnih plesih (Evrovizija) — 23.45 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.55 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) - 19.00 Ko sem bil še majhen, 19.15 Sprehod skozi čas (RTV Beograd) — 19.40 TV prospekt (RTV Zagreb) — 19.54 Lahko noč, Televizija ---J -i otroci (RTV Skopje) — 20.00 Spored italijanske TV — Ostale oddaje: 20.30 Propagandna oddaja, 21.38 Gideon iz Scotland Yarda, 23.45 Informativna oddaja (RTV Zagreb) NEDELJA — 11. junija 9.25 Poročila, 9.30 Otroci jezera (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Beo- grad) — 10.45 Pesmica in sonček, 11.30 Pustolovščine z južnega morja (RTV Ljubljana) — 16.00 Consko prvenstvo v speedwayu (RTV Zagreb) — 19.00 Poročila, 19.05 Perry Masson (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.45 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.50 TV magacin (RTV Zagreb) — 21.50 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — 22.15 Posnetek nogometne tekme SZ : Avstrija (RTV Zagreb) — Drugi spored: 18.00 in 20.00 Spored italijanske TV PONEDELJEK — 12. junija 11.40 TV v šoli (RTV Ljubijo.) — 16.55 Poročila, 17.00 Mali svet (RTV Zagreb) — 17.25 Risanke, 17.40 Kje je, kaj je (RTV Beograd) — 17.55 TV obzornik, 18.20 O našem govorjenju, 18.45 Oddaja o telesni ativnosti (RTV Ljubljana) — 19-15 Tedenski športni pregled (RTV Beograd) — 19.40 Aktualna tema (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.36 TV drama, 21.30 Glasbena oddaja (RTV Beograd) — 22.00 TV dnevnik (RTV Beograd — Drugi spored: 17.55 Včeraj, danes, jutri 18.15 Tedenska kronika, 18.30 Narodna glasba, 18.45 Znanost in mi (RTV Zagreb) — 19.15 Tedenski športni pregled (RTV Beograd) — 19.40 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 19.54 Lahko noč, otroci (RTV Beograd) — 20.00 Spored italijanske TV torek - 13. junija 18.15 Poročila, 18.20 Najmlajši filmski ustvarjalci na Slovenskem, 18.40 Svet na zaslonu, 19.30 TV obzornik, 20.00 Crni Peter, film, 21.30 Eksistencialistična poezija, 22.55 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.00 Poročila, 18.10 Reportaža Ti-tograd (RTV Beograd) — 18.30 Svet na zaslonu, 19.10 Oddaja o prometu, 19.40 Propagandna oddaja, 19.54 Lahko noč, otroci (RTV Zagreb) — 20.00 Spored italijanske TV -—^ Kino Kranj »CENTER« 10. junija amer. barv. CS film NEPOMIRLJIVI ob 17.30 in 20. uri, premiera slov. filma GRAJSKI BIKI ob 22.30 11. junija slov. film GRAJSKI BIKI ob 14. u-i, amer. barv. CS film NEPOMIRLJIVI ob 16. in 18.30, premiera franc. barv. filma OROŽNIK V NEW YORKU ob 21. uri 12. junija slov. film GRAJSKI BIKI ob 16., 18. in 20. uri 13. junija slov. film GRAJSKI BIKI ob 16., 18. in 20. uri Kranj »STOR2lQ« 10. junija češki film MOR- RISVILSKI FANTOM ob 17. uri, franc. film ŽIVLJENJE NA DVORU ob 19. uri, premiera angl. barv. filma NA POMOČ ob 21. uri 11. junija amer. film GRK ZORBA ob 17. uri 13. junija mehiški barv. film PUSTOLOVEC ob 18. in 20. uri Stražišče »SVOBODA« 10. junija amer. film GRK ZORBA ob 20. uri 11. junija premiera angl. barv. filma NA POMOČ ob 16., 18. in 20. uri Cerklje »KRVAVEC« 10. junija franc. barv. CS film GROF MONTE CRISTO II. del ob 20.30 11. junija amer. barv. CS film ONA IN NJENI MOZ-je ob 17. in 20. uri Naklo 11. junija franc. film ŽIV- LJENJE NA DVORU ob 16. in 20. uri Kropa 10. junija ital. barv. CS film MAŠČEVANJE VIKINGOV ob 20. uri 11. junija amer. barv. CS film SEDEM JIH JEZDI V PEKEL ob 17. in 20. uri Jesenice »RADIO« 10. do 11. junija špan. ital. barv. CS film MAŠČEVANJE V FUERTE CEDROSU 12. junija amer. barv. CS film KLEPETANJE NA BLAZINI 13. junija ital. franc. nem. film DOBRO SEM JO POZNAL Jesenice »PLAVŽ« 10. do 11. junija ital. franc. nem. film DOBRO SEM JO POZNAL 12. do 13. junija špan. ital. barv. CS film MAŠČEVANJE V FUERTE CEDROSU Žirovnica 10. junija španski barv. film MEHANIČNI KLAVIRJI 11. junija ruski film KRIŽANI MECI Dovje-Mojstrana 10. junija ruski film KRIŽANI MECl 11. junija špan. barv. film MEHANIČNI KLAVIRJI Koroška Bela 10. junija indijski film SVETLOBA V TEMI 11. junija franc. CS film KUPE ZA MORILCE 12. junija ital. franc. nem. film DOBRO SEM JO POZNAL Kranjska gora 10. junija franc. CS film KUPE ZA MORILCE 11. junija indijski film SVETLOBA V TEMI 13. junija ital. franc. nem. film DOBRO SEM JO ZO-ZNAL Kamnik »DOM« 10. junija amer. barv. film MOČNEJŠE OD SLAVE ob 20. uri 11. junija amer. barv. film MOČNEJŠE OD SLAVE ob 20. in 17. uri 12. junija amer. barv. film MOČNEJŠE OD SLAVE ob ob 20. uri Poskusite aromo in okus kave (2oka • r t . : > _ . .« Škofja Loka 'v** ■ »- Nagrobne spomenike po izbiri in naročilu ter vsa kamnoseška dela opravlja UDOVC BORIS Kamnoseštvo, Naklo 41, telefon 21 058 Mladinski ples Vsako nedeljo od 18. do 22. ure. Delavski dom Kranj Prodam Prodam dobro ohranjen VW, letnik 57. Kranj, M. Pi-jade 6; II, stanovanje 10 2863 Ugodno prodam Zastava 600 D. Potočnik Pavel, Brezje 56 2893 Nov šotor - češki-dvojna streha za 3 osebe prodam za lastno ceno. Koritnik, škof-ja Loka, Novi svet 3 2894 Prodam kravo s teletom ali brez. Breg ob Savi 17, Kranj 2917 Ugodno prodam Lambre-to 150 ccm in motorno kosilnico RETORM. Zupan Ciril, Mošnje, Brezje 2918 Prodam poceni italijanski otroški voziček. Bernik, Šk. Loka, Jegorova 29 2919 _Prodam zazidljivo parcelo 850 m2 z odobreno lokacijo v Novem Hrastju pri Cirčah. vprašati: Verbič Pavla, Šenčur 331 2920 Prodam po nizki ceni pomivalno mizo, pisalno omarico in posteljni vložek — žična mreža. Naslov v oglasnem oddelku 2921 Prodam delno zidano lopo 3 X 5 m. Ostalo po dogovoru. Naslov v ogl. oddelku _ 2922 Prodam plohe 50. deske 30, vodovodne cevi 1/2, ploščice — bele - za tlak 10 X 10 in »punte«. C. na Klanec 17, Kranj 2923 Prodam dobro ohranjeno Zastavo 750. Ferlan Trojar-jeva 18 a, Kranj 2924 Prodam stoječo travo, Predoslje 28 2925 Prodam elektromotor s cir-kularko za obrezovanje dolžinskega lesa. Bukovica 13, P. Selca 2926 Po ugodni ceni prodam salonitne plošče (salonitke) ovetelj Jože, Šenčur 5 2927 Prodam dve svinji za zakol. Voklo 30, Šenčur 2928 Prodam ročno gnojnično črpalko. Prebačevo 25, Kran j ' » ^ mi) Prodam nov pralni stroj CA\DY 75 po ugodni ceni. Dorfarje 6, p. žabnica 2930 Prodam 20 mesecev staro telico ali zamenjam za vrprež-nega vola. Rakovec Franc, Zg. Duplje 40 2931 Prodam kravo, 4 mesece brejo. Velesovo 19, Cerklje g . 2932 Prodam malo rabljeno centrifugo. Naslov v ogl. oddelku " 2933 Otroški voziček — kombiniran — dobro ohranjen, prodam. Kranj, Kebetova ul. 1, stan. 3, pritličje desno. 2934 Prodam 2000 kg cementa in 300 kg železa 8 mm. Naslov v ogl. oddelku 2935 Zastavo 750 prodam. Ravnik Stane, Kranj, Trojarje-va 35 2936 Prodam stoječo travo na Suhi. Jezerska c. 77, Prim-skovo 2937 Ugodno prodam dobro ohranjen kombiniran otroški voziček in ročno črpalko (FLIGELPUMPO). Vran-kar, Kamnik, Ljubljanska 8 2938 Prodam stoječe seno. Zg. Bela 32, Preddvor 2939 Predam novo motorno kosilnico REFORM, primerno za vsak teren in motorno kolo BMW 1958. Mošnje št. 7 2940 Prodam pet starih oken z dvojnim zapiranjem. Britof 26, Kranj 2941 NSU PRIMO 150 ccm, dobro ohranjeno, poceni prodam. Ogled" vsako popoldne. Reteče 54 — Šk. Loka 2942 Prodam košnjo sena. Pu-štal 17, škof j a Loka 2943 Prodam lucerno. Naklo 77 2944 Skoraj nov plinski štedilnik z jeklenko poceni proda KUD Ivan Cankar, sv. Duh, Šk. Loka 2945 Prodam vseljivo enostano-vanjsko hišo. Podbrezje 26, p. Duplje - 2946 Prodam sadni mošt in črpalko za gnojnico, znamke REKORD. Arh Peter, Preddvor 10 2947 Prodam elektromotor AEG 7 KM in radioaparat z gramofonom. Podbrezje 90 2948 Prodam dobro ohranjen motor NSU PRIMO 150 ccm zaradi odhoda v JLA. Ogled popoldan Ladiha Kari, Ljubljana, M. Vrhovnikove 26 III 2949 Plemenskega vola, 550 kg težkega, prodam. Babič M., Brezje 24 2962 Ugodno prodam 3 m3 suhih borovih plohov. Britof 76 2963 Prodam kravo, ki je !prvič teletila. Rovte 10, Pod-nart 2964 Prodam dobro ohranjeno vespo G J. Naslov v ogl. oddelku 2965 Prodam SINGER »Zig-Zag« strojček za vse vbode. Naslov v ogl. oddelku 2966 Prodam hišo. Stražiška 32, Kranj 2967 Ugodno prodam nemški Šotor za 4 osebe in avto radio. Naslov v ogl. oddelku 2968 Prodam kravo po izbiri. Bilban Ivan, Vodice 114 2969 škodo 1000 MB, letnik 65, ugodno prodam. Hafner Alenka, Jegorovo predmestje 2, škofja Loka 2970 Prodam osebni automobil VW-60. Ogled v nedeljo do- poldan. Prui&nik, Britof 94, Kranj 2971 Poceni prodam motor PUCH 175. Jelenčeva 3, Kranj 2972 Prodam brejo telico, nov valj in bat (cilinder) — Puchov za moped. Srednja vas 55, Šenčur 2973 Prodam male prašičke. Luže 9, Šenčur 2974 Ugodno prodam nov gumijast čohi. Naslov v cel. oddelku 2975 Prodam plemensko svinjo. Zalog 3, Cerklje 2976 Prodam vprežne grabite. Pšata 1, Cerklje 2977 Prodam 8 mesecev brejo kravo ali telico pa izbiri. Lahovče 47, Cerklje 2978 Prodam dva prašiča za zakol. Zaleg 48, Cerklje 2979 Prodam dva mopeda TO-MOS COLIBRI, Cuk, Zg. Duplje 20 ' 2980 Prodam električni šiia'r.i stroj v kovčku, znamke GRITZNER. Cena je ugodna. Poizve se Ljubno št. 44 p. Podnart 2981 Predam avto Opel, letnik 54/55. Naslov v ogl. oddelku 2982 Predam FIAT 600/D prevoženih 40.000 km. Kura-1 Marija, sv. Duh 36, škofja Loka 2983 Pralni stroj RIEBER, polavtomatski s centrifugo !j-toželezno ležečo kopalno banjo* dva vzidi i iva leva štedilnika, litoželezni lijak in športni otroški voziček, poceni prodam. Ogled popol-aan na Žagarjeva 18, Kranj p , ' 2984 Prodam prašičke, 7 tednov stare. Jezerska c. 93, Kranj p . 2985 Prodam piške za rejo. Stern Marija, Kokrica 176 p , 2986 P-in 150 kg težkega Prašiča. Lahovče 19, Cerklje 2°87 Prodam PRIMO 150 ccm J- 64 in klarinet — BM sistem po ugodni ceni. Naslov v ogl. oddelku 2988 Prodam skoraj nov ©treski voziček. Šenčur 248 2^89 Prodam strešne late 3x5 Ul. Vide Šinkovčeve 9, Kranj 2990 ATPI?dam puhalnik za seno ALFA in slamoreznico. Ba- selj št. 2, p. Preddvor 2991 Prodam 1/2 ha stoječega sena. Velesovo 27, Cerklje p ,, 3003 prodam večjo količino detaljnih in ajdovih plev. Naslov v oglasnem oddelku p ^ 3004 rredam nov auto VW in motorno slamoreznico s puhal nikom. Voglje 85, Šenčur 3005 Kupim enosobno stanovanje v Kranju ali Ljubljani. Lahko tudi v stari hiši. Ponudbe s ceno poslati pod »GOTOVINA« 299" Kupim VW 1200 ccm. Pod! brezje 99 2993 Iščem žensko za varstvo 2 otrok v središču Kranja. Naslov v ogl. oddelku 2994 Oddam v najem lokal z nekoliko predplačila. Poizve se Kranj, Ul. M. Pij ade 14, v s obe to od 9. — 12. in od 14. - 18. ure 2995 Zamenjam dvosobno stanovanje — starejše v Kranju za manjše. Naslov v ogl. oddelku 2996 Iščem stanovanje v Kranju ali okolici. Plačam za eno leto naprej. Naslov v ogl. oddelku 2997 Izgubil sem očala na cesti St. Žagarja. Vrnite jih prosim — Smolej, Kranj, St. Žagarja 5 2998 Iščem starejšo žensko za varstvo 7 mesecev starega otroka. Plačam po dogovoru. Naslov v ogl. oddelku 2999 Zamenjam enosobno sončno stanovanje v Kranju za enosobno — lahko manjše. Ponudbe v oglasnem oddelku pod UPOKOJENCA 2950 Zakonca brez otrok nudita visoko nagrado za enosobno stanovanje v Kranju. Ponudbe ped »Tudi v okolici« 2951 Cenjene stranke obveščam, da sem odprl ključavničarsko delavnico, kjer izdelujem vsa stavbna in splošna ključavničarska deJa. Po naročilu izdelam tudi cisterne, in bojler je za centralno kurjavo. Ključavničarstvo JELEN Anton, Huje 3, Kranj 2952 A VTOMOB TLI STI, POZOR! Preden greste na oddih, dajte svoje vozilo pregledati v novo servisno delavnico na Polici, Naklo pri Kranju 2914 POZOR, odprl sem radio in TV delavnico. Popravim hitro in solidno. Po želji pridem na dom. KURALT Jože, Bled, Zagoriška 21, telefon 77-503 2953 Upokojen ka išče prazno sofeo. Po možnosti suho in zračno. Ponudbe pod »GORENJSKA« 2954 Iščem starejšega treznega tovariša za sopotnika ob nedeljskih izletih, ki bi imel potrpljenje voditi me v prvih kilometrih vožnje. Pogoj, da dobro obvlada vozilo Zastava 750. Ponudbe z naved- bo starosti in poklica poslati pod »RADA BI VOZILA« 2955 Želim spoznati inteligenta okoli 50-tih. Ponudbe: LASTEN DOM 2956 Našel sem zeleni moped. Dobite ga Britof 48, Kranj 2957 Poštenega fanta vzamem v stanovanje. Nasl. v oglasnem oddelku 2958 Nega obraza, kozmetični nasveti, kozmetika CVETA, Kranj, Vodopivčeva 13 2840 Sobo oddam za pomoč v gospodinjstvu. — Naslov v oglasnem oddelku 2959 Oddam opremljeno sobo v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 2960 TAPETNIŠTVO — Rautar Srečko, Lesce, tel. 70-333 izdeluje vse vrste tapetniških izdelkov hitro, solidno in brezplačno dostavo 2730 Iščemo graverja za graviranje motivov oziroma slik na šatulje za brivski pribor. Oglasite se pri Žitnik Zla.t-ki, Visoko 71, Šenčur 3C06 iffjSfS!ll!S99i GOSTILNA pri MILHARJU v šmartnem prireja 10. junija večerno zabavo. Za razvedrilo bo poskrbel KVARTET RADIO TRŽIČ. Vabljeni! 3000 Na družabno nedeljsko popoldne vas vabi gostišče v TRBOJAH dne 11. 6. 67, Ansambel VISOŠKIH FANTOV bo poskrbel za ples in razvedrilo, gostišče pa bo poskrbelo za dobro pijačo in domača jedila. VabJjeini! 3001 PGD SUHA priredi v soboto KRESNO NOC ob 20. uri. V nedeljo pa veliko vrtno VESELICO. Ob 13. uri vožnja z mopedi. Vabljeni! 3002 ZAHVALA Ob bridki izgubi ljubljenega moža, očeta, starega očeta brata in strica TOMAŽA HRIBARJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, ga spremili na zadnji poti in nam v teh žalostnih dneh kakorkoli pomagali. Družina Hribar Splošno gradbeno podjetje Tržič razpisuje prosto delovno mesto gradbenega inženirja za delo v operativi ali pripravi dela Pogoj: večletna praksa (vsaj tri leta) ali gradbenega tehnika za delo v operativi ali pripravi dela Pogoj: petletna praksa. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, posebni pogoj je trimesečno poskusno delo. Izdaja in tiska ČP »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1135. — Telefoni: redakcija 21-835, 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 24.—, polletna 12.— N din. Cena posameznih številk 0,40 N din — Mali oglasi beseda 0,6 do 1 N din. Naročniki imajo 20 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. Kriški športni teden Šah V sredo (7. junija) se je v Križah s tekmovanjem v šahu začel tradicionalni kriški športni teden. Nastopile so le tri ekipe: Mladinski aktiv Ravne ter A in B ekipi TVD Partizan Križe. REZULTATI: Križe A : Ravne 2,5:1,5, Križe B : Ravne 1:2, Križe A : Križe B 1:2. Vrstni red: 1. Križe A, 2. Križe B, 3. Ravne. -dh Tradicionalno srečanje strelcev Kranja in Celovca Celovški strelci so bili boljši Kranjski strelci so po dvoletnem presledku spet obiskali celovške prijatelje, ki so jih povabili na tekmovanje z zračno puško. V tem času so gostitelji uredili svoj strelski klub in tako so bili naši tekmovalci med prvimi, ki so nastopili v lepo urejenih prostorih. Kranjčane so že na avstrijski strani ljubeljskega predora pričakali zastopniki go- Tržiški rokoinetaši Po letu zopet v slovenski ligi Trziški rokometaŠi so letos v ljubljanski conski rokometni ligi brez poraza in s prednostjo osmih točk premočno osvojili prvo mesto. 2 nesrečnim izpadom lansko leto iz slovenske rokometne lige so privrženci trii-Ških rokometašev pričakovali, da se bo ekipa razšla. To se ni zgodilo, rokometaši so še naprej redno trenirali in uspeh ni izostal. ?e po zaključku jesenskega dela prvenstva so imeli štiri točke prednosti. V spomladanskem delu pa so zaigrali še bolje, saj so nasprotnike premagovali na tujem in domačem igrišču. Njihova zmaga pa ni bila nikoli ogrožena. Rezultati spomladanskega dela so naslednji: na domačem igrišču so premagali Medvode 29:17, Šentvid 29:19, Olimpijo 29:18,. Novo mesto 29:14, Krmelj 29:18, v gosteh pa Hrastnik 21:15, Radeče 12:9 in Križe 25:22. V slovenski rokometni ligi, ki bo letos povečana na 12 moštev, ker bosta verjetno izpadla oba slovenska zvezna ligaša Rudar Trbovlje in Celje, se bo kvaliteta slovenskega rokometa dvignila. Tr-iiški rokometaši računajo v slovenski ligi na 4. do 5. mesto, saj bodo izgubili samo Terana, ki jeseni odhaja na odsluženje vojaške'ga roka. Jz JLA pa se vrnejo trije standardni igralci .prvega moštva Jane, Godno v in Dov-žan. Za letošnji uspeh Je treba pohvaliti vse moštvo, predsednika Robleka in upravo TVD Partizana. D. Humer stiteljev in jim s šopkom rož zaželeli dobrodošlico. Pa še enikrat so se izkazali celovški strelci. Sami imajo namreč precizne zračne puške in bi bili zato v dvoboju z našimi tekmovalci precej na boljšem. Zato so dovolili, da tudi Kranjčani lahko tekmujejo z njihovim orožjem. Srečanje so seveda odločili v svojo korist, kar je deloma razumljivo, saj precej naših strelcev še ni tekmovalo s takimi puškami. Izkazalo pa se je, da je bil boj med najboljšimi tekmovalci obeh eki,p precej izenačen, kar je dalo srečanju še večjo privlačnost. 2e na lansikem tekmovanju v Kranju je članica celovške elktfpe Henrifke HeystsJer postavila najboljši rezultat srečanja, zato je bilo pričakovati, da bo tudi letos odločilno posegla v borbo za prvo mesto/Streljala je zanesljivo in ponovila svoj lanski uspeh. Pii kranjskih strelcih si Vinko Frelih tokrat ni dal Iztrgati naslova najboljšega tekmovalca v občini, čeprav so tokrat le desetine, ki jih je pristneljal več, kot njegov zasledovalec Franc Peter-nel. Po končanem dvoboju so Celovčani povabili naše tekmovalce na izlet k Vrbskemu jezeru, tako da so le-ti zvečer vrnili v Kranj z najlepšimi vtisi z obiska na Koroškem, kamor se bodo verjetno podali spet jesent, ko bo na sporedu tradicionalno srečanje strelcev Purlanije, Koroške in Gorenjske. Rezultati: Ekipno — 1. Celovec 3386, 2. Kranj 3296; posamezno: 1. Henrike Heyssler (C) 354 od 400 možnih, 2. Klaus Kus (C) 350 3. Vinko Frelih (K) 349, 4 Franc Pe-ternel (K) 349, 5. Franc Na-glič (K) 347, 6. Peter Sam-mer (C) 346, 7. Franc Bukov-ni,k (K) 344, 8. Hugo Hof-ferer (C) 342 , 9. Silvia Sva-tos (C) 338. 10. UIrieh Ze-drosser (C) 337. B. Malovrh Končano je tekmovanje v gorenjski nogometni ligi Naklo, Železniki, Tržič,... Zadnje kolo v gorenjski nogometni ligi ni prineslo pomembnejših sprememb na lestvici. Naklo si je že nekaj kol pred koncem zagotovilo naslov gorenjskega prvaka. Vseeno so v zadnjem kolu visoko premagali Podbrezje, ki so s tem porazom izpadle iz lige. Katastrofo Kranja v Škofji Loki ne bi mogel predvideti niti največji pesimist. Do pred kratkim eden izmed naj-resnejših kandidatov za prvaka, ekipa Kranja, je doživela najvišji rezultat v letošnjem tekmovanju. Rezultat 14:0 v korist Ločanov naj- V Kamniku cestno hitrostne dirke za prvenstvo Jugoslavije Jutri, v nedeljo, 11. junija cb 15. uri, bodo v Kamniku tradicionalne cestno hitrostne dirke za Nagrado Kamnika 1967 in prvenstvo Jugoslavije. To bo prva prireditev izimd treh, ki veljajo za prvenstvo cestnega avtomobilskega in motociklistične-ga prvenstva Jugoslavije v letošnjem letu. Organizator AMD Kamnik je pripravil za dirko, ki bo potekala po Ljubljanski in Kovinarski cesti, v vseh razredih za prvouvrščene tekmovalce denarne nagrade. bolje kaže na vrednost poražene ekipe. Železniki so visoko premagale ekipo iz Trboj ter si tako zagotovili drugo mesto, medtem ko je Tržič z zmago v Kropi zadržal tretje. Preddvor se je z zmago proti Lescam predstavil kot daleč najuspešnejša ekipa pomladanskega dela prvenstva. V jesenskem delu tekmovanja je bil namreč Preddvor na zadnjem mestu z le dvema osvojenima točkama. Ko je že kazalo, da je njegova usoda odločena, so Preddvorčani zaigrali odlično ia osvojili še 15 novih točk. REZULTATI — Trboje : Železniki 0:4 (0:1), Preddvor : Lesce 5:1 (2:0), Podbrezje : Naiklo 1:6 (0:2), Kropa : Tržič 1:5 (0:3), Ločan : Kranj 14:0 (4:0). LESTVICA Naklo Železniki Tržič Kranj Ločan Lesce Preddvor Kropa Trboje Podbrezje 18 12 3 18 11 2 18 10 4 18 10 1 18 10 0 18 8 3 18 7 3 18 18 18 7 0 3 1 3 1 3 43:17 27 5 69:18 24 4 62:35 24 7 48:47 21 8 77:26 20 7 43:40 19 8 40:48 17 11 23:44 14 14 20:79 7 14 20:93 7 P. Didić Gorenjska košarkarska liga — ženske Medvode brez poraza Od petih ekip, ki igrajo v ligi in so vse iz spodnjega dela Gorenjske, so najštevilnejše (3) loške ekipe. Tako je Skof-ja Loka tudi topografsko sre-dlšFe gorenjske ženske košarkarske lige. Rezultati — Medvode : 2i-ri 35:32 (12:16); Gimnazija (Sk. Loka) : Trata 8:11 (2:5); Trata : Mladi rod (Sk. Loka) 34:27 (15:17); Gimnazija : 2i-ri 9:29 (9:21); Mladi rod J Medvode 27:33 (2:18). Doseženih je bilo nekaj nenavadnih izidov. Gimnazija, ki je v prvem kolu dala 50 košev, v ostalih dveh srečanjih ni dosegla niti tretjine tega izida. V srečanju s Trato je v prvem polčasu dala le 2 točki, v igri z Zirovka-mi pa v drugem polčasu nobene. Medvodčanke so trenutno druge za lanskimi prvakinjami iz Zirov, ki imajo tekmo več. Mladi rod je vrsta še brez zmage, toda prav gotovo bo v nadaljevanju dosegla z več sreče ugodnejše izide. Proti Medvodam je izgubila prav zaradi slabe igre v začetku, ko je bil rezultat 12:0 za Medvode. V nadaljevanju Ločanke niso več mogle nadomestiti zamujenega. V srečanju s Trato pa so izgubile tekmo šele v zadnjih minutah. LESTVICA Ziri 4 3 1 111: 82 6 Medvode 3 3 0 95: 76 6 Trata 4 1 3 80: 81 2 Gimnazija 3 1 2 67: 79 2 Mladi rod 4 0 4 113:148 0 P. Pokom Gorenjska košarkarska liga — pionirji Triglav ali Žiri Za tekmovanje se je prijavilo 5 ekip: Osnovna šola Trata (Skofja Loka), KK Triglav (Kranj), KK Jesenice, SŠD Mladi rod (Skofja Loka), SŠD Tabor (Ziri). Po začetku tekmovanja pa je Trata odstopila, tako da so ostali še štirje tekmeci. Trenutno stanje na lestvici se bo nekoliko spremenilo, kajti v zaostalih srečanjih je Triglav vsaj teoretično favorit. Jesenice so še precej neizkušena ekipa, ki je vsa srečanja izgubila, vendar z marljivim delom lahko kmalu napreduje, kajti vzornikov ima na Jesenicah dovolj. Ostale tri ekipe so precej izenačene, vendar bi lahko Triglavu pripisali nekoliko prednosti. REZULTATI — Jesenice : Mladi rod 21:24 (13:10); Ziri : Mladi rod 33:23 (13:13); Triglav : Jesenice 51:20 (19:12); Jesenice : Ziri 20:21 (4:11). LESTVICA Ziri 2 2 0 64:43 4 Triglav 1 1 0 51:20 2 Mladi rod 2 1 1 47:54 2 Jesenice 3 0 3 61:106 9 P. Pokorn ffcreberite i mimogrede O ObSZ Kranj je organizirala prvo letošnje občinska prvenstvo z MK puško M pionirje. Rezultati — Ekipno: 1. Bratstvo enotnost 1017 krogov od 1200 možnih, 2. Sl»-vec-Ivo Jokl 975, 3. Janko Mlakar 927, 4. Bratstvo enot-i nost I 894, 5. Tone Nadiiar j 974; Posamezno: 1. Hafner (SI. Ivo-Jokl) 265 krogov od 300 možnih, 2. Mohinjski (Br.-en.) 263, 3. Krajcer (SI. Ivo-Jokl) 258, 4. Požgaj (Br.-enJ 258, 5. Kejžar (T. Nadižarl 253. % V zahodni skupini II. slovenske odbojkarske lige s0 Zirovci odstopili od tekmovanja, Kamnik je premagal Šenčur s 3:2, Kamna goric« pa jo izgubila s Kočevjem 3 1:3. Trgovina Šipad Kranj obvešča cenjene kupce, da s 1. junijem 1967 prodi j a bfag'o na kredit Radnik, Bosanska Gradiška, in sicer dnevne sobe, spalnice in ostali kosovni material. Kredit odobrimo takoj. Vsa pojasnila daje trgovina v nebotičniku, telefon 21-118.