št. 24 (1870) Leto XXXVI NOVO MESTO četrtek, 13. junija 1985 Cena: 50 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI YU ISSN 0416-2242 Italijanski I sindikalisti na * obisku pri nas jrl Ranima jih naš sistem l N°V0 MESTO — Predstavniki de-avcev italijanskih sindikatov tekstilne ln ttsnjarskopredelovalne industrije so ^ obiskom v Sloveniji 4. junija obi-s aH nekaj delovnih organizacij v |j0vomeški občini. V Novoteksu in In-Ustriji obutve so si ogledali delo v pr-0lZv°dnji, nato pa so se v pogovoru Zdržali s predstavniki samoupravnih Organov in sindikalne organizacije. Popoldne so gostom iz Italije člani Predsedstva občinskih sindikatov na 'rsem pogovoru razgrnili podatke o ov°meški občini in njeni razvitosti tik naPrec^<11’ hkati pa tudi problema-1 °- Gostje so se zelo zanimali za naš amoupravni sistem, za delegatski 'stem, način deladelavske kontrole in 0 °kno. Ugotavljali so, da je tovrs-a tzmenjava izkušenj in mnenj koris- Življenje, ne vojna in lakota Osrednja proslava 40. obletnice osvoboditve in vrnitve izgnancev v Brestanici — Govorila Vida Tomšič — Poziv za mir in svobodno življenje BRESTANICA— 52 milijonov mrtvih, od tega kar 25 milijonov civilnega prebivalstva, je strahotna bilanca 2. svetovne vojne. Vsem tem so se v soboto na brestaniškem gradu, medvojnem preselitevenem taborišču, poklonili številni izgnanci, interniranci in politični zaporniki, ki so imeli srečo in moč, da so preživeli vse trpljenje. tna za obe plati. »Izseljevanje prebivalstva in teror nad njim, ki naj bi zastrašil, zasužnjene narode in pri nas posebej uničil zaledje partizanskim enotam — vse to je le številčno in moralno krepilo naš upor,« je poudarila slavnostna govornica na tej osrednji proslavi ob 40-letnici svobode in vrnitve izgnancev, članica sveta federacije Vida Tomšič. Brez enotne zavesti o bratstvu in enotnosti ne more biti socialističnega samoupravljanja, je dejala in opozorila še na nesmiselnost oboroževalne tekme ter na mednarodna krizna žarišča. Zborovanje poziva vse napredne ljudi tega našega tako različne- ga svetovnega občestva, naj se združijo v boju za pravičnejšo ekonomsko ureditev, v boju za takšen jutri. JBrigadirji so že začeli J^ovesnosti ob pričetku ZMDA »Suha krajina ’85« ŽUŽEMBERK — S slovesnostjo v rigadirskem naselju se je v nedeljo P°poldan uradno pričela ZMDA »Su-a rajina 85«. Na športnem igrišču se Postrojih) skoraj dvesto brigadirjev, ^ ranih v petih brigadah, ki so prišle iz arajeva. Novega Pazarja, Sremske 'rovice, Raven na Koroškem, prid-v ■ a Pa se jim je tudi stalna brigada ojakov garnizije Novo mesto. ^Brig^jfjg ,n goste jz vsej1 štirih ngCln’.*!' li, bo moč oblikovati enotno kultur ponudbo Dolenjske in to ponudbo P1 vezati s turizmom. MedobčinskisV( se je zavzel, da bi v vseh dolenjs*1 občinah ustanovili aktive komuni*11’ kulturnih delavcev. , 1.2 V SOBOTO V, -POGANO JAMO POGANA JAMA — Tradin’ nalno srečanje boroev in mlad^ območja Žumberak-Gorjanci v P°? ni jami bo letos v soboto, 15. ju" Udeleženci naj bi se zbrali do 10-1111 ko se bo začel program. SLAVJE NA SLEMEN^ SVETI GREGOR — V nedeljo.1' junija, ob 15. uri bodo v kraje'j skupnosti Sveti Gregor v ribn1 občini slavili 40-letnico osvobodit'* . 85-letnico obstoja gasilskega drušl1, odprli pa bodo tudi cesti Sveti Gf£^ — Sodražica in Sveti Grego* Ortnek, ki ju je pred kratkim asi ralo cestno podjetje Novo mesto. Proučevati, dokler so priče 3. zbor aktivistov novomeškega okrožja poudaril pomen zgodovinopisja v okviru Muzeja NOB > oh* priložnosti dobilo gasilski avl0 cisterno za prevoz vode. Na j svečanosti bosta slavila tudi oblSa gasilska zveza Ribnica in občinski^ civilne zaščite. Na paradi ob priložnosti bodo sodelovala društva iz vse občine in enote cm’ zaščite. silsko društvo Sveti Gregor bo c- ^ NOVO MESTO »— Po štiriletnem premoru so se 6; junija spet sešli aktivisti OF nekdanjega novomeškega okrožja. Od 350 vabljenih se je zbora udeležilo okrog 200 aktivistov, v zadnjih štirih letih pa jih je 63 umrlo, vključno z dolgoletnim^ predsednikom odbora Nikom Šilihom. Najprej so počastili njihov spomin. Ljudem, ki so bili v prvih vrstah vstaje, večina že od leta 1941 dalje, sta današnje razmere in dosežke novomeške in trebanjske občine ter njihove načrte za bodoči razvoj predstavila predsednika obeh izvršnih svetov Jože Suhadolnik in Nace Dežman, nato pa so aktivisti obravnavali poročilo o štiriletnem delu odbora, poročilo o delu in težavah oddelka NOB v Dolenjskem muzeju. Taje nastal na pobudo in z veliko pomočjo odbora okrožnih aktivistov OF zato se zanj še danes živo zanimajo. Miloš Hočevar, ki je doslej vodil odbor, je v poročilu izrecno naglasil pomen zgodovinopisja. Doslej še ni celovito prikazano delo naprednih sil v letih pred zadnjo vojno in ob nastanku NOB do leta 1945, v okvir tega pa sodi zlasti ustanovitev in delovanje okrožnega odbora OF. Ker je prič vse manj, za nekatera obdobja pa ni ohranjenih nobenih dokumentov, bi morali poskrbeti, da bi aktivisti objavili svoja pričevanja, strokovnjaki muzeja pa naj bi jih pripravili za tisk. V zvezi s tem je zbor pozval predstavnike občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij, dassredstvi pomagajo uresničiti zamisel. V sproščeni in večinoma tehtni razpravi velja posebej omeniti pobudo Bogdana Osolnika, naj bi s tolikšnimi težavami zgrajeni novi muzej v Novem mestu, posebno oddelek NOB, začel opravljati vlogo, ki mu je bila ob gradnji namenjena. Da ne bodo vanj mla- di zahajali le na ogled razstav, ampak da bi jih s sodobnimi oblikami dela in razvedrila tako zainteresirali na muzej, da bi sami od sebe vanj radi zahajali. Morda na razne tematske razprave, okrogle mize in podobno. Kot je aktivistom poročal direktor Muzeja Franc Šali, se je zadnje čase oddelek NOB kadrovsko okrepil, tako da se obeta več možnosti za hitrejše delo pri proučevanju in zbiranju gradiva NOB, pri založniški dejavnosti pa imajo lepe načrte, vendar je njihova uresničitev odvisna le od sredstev. Zbor aktivistov je izvolil v novo vodstvo 65-članski odbor, ki ga bo v bodoče vodil Bogdan Osolnik. RIA BAČER MIRENCANI PRAZNUJEJO MIRNA — V okviru krajevni praznika, ki ga v krajevni sWl nosti Mirna praznujejo tedni.? se že začela športna tekmoval1)’ med delovnimi organizacijami1: ekipami iz krajevne skupno*11 Najbolj slovesno pa bo bržkon* petek, 14. junija, ko bodo ob P uri popoldne predali name*1 obnovljeno zdravstveno postaj0; in potem zvečer ob 20. uri, ko b°v domu TVD Partizan slavnost0* akademija. Bogat kulturni pr prvih treh mesecih prištelo kar 905 ^ lijonov dinarjev obresti, zanje pa* dohodka izločili še 695 milij011 Prihodki od obresti pa So v P°saj znašale 373 milijonov dinarjev. Sp .: budno je, da je bilo zaustavil stvarno padanje osebnih dohodk^- ofl°’ SPOSOJENO TRNJč Sovražnik je povsem razbit-Povsod okoli nas je! (Iz Ježa) Ni vse tako črno, dosti ie pobledelega. (Iz Ježa) Toliko zgrešenega,' standafd pa zadet! (Iz Politike ekspre®! DOLENJSKI UST Št. 24 (1870) 13. junija 19^ Turistično nepopisana Dolenjska Kmečki turizem na Dolenjskem kljub nekaj poskusom še ni zaživel — Turizem je pomemben dodaten vir dohodka — Kaj bomo zapisali v plane?_ TREBNJE — V gostilni Marije Cugelj, kije tudi članica te komisije, se je pretekli četrtek sestala komisija za pospeševanje kmečkega turizma, ki deluje pri Turistični zvezi Slovenije. Člani komisije so skupaj s predstavniki trebanjske občine in dolenjske regije govorili o možnostih razvoja kmečkega turizma na Dolenjskem. PREPREČILI točo SEVNICA—Ob zadnjih nevihtah je Jf^la protitočna obramba obilo dela. belci so' bili aktivni od minulega petka rrečer do sobote zvečer. Proti nevarnim °^°m je poletelo 250 protitočnih ra*et. Streljali so na celotnem branje-ncm območju razen na Štajerskem, je v Ponedeljek povedal sekretar območne topnosti v Sevnici, Marjan Zidarič. ~o ponedeljka dopolne je imela protito-. a obramba že 14 akcij. Do tedaj so ustrelili okrog tisoč raket. Kakovost raket je letos očitno boljša, saj doslej ni zatajila še nobena raketa. SLABO vreme vpliva bi,M'RNA — Na mirenskem avtomo-1 skem sejmu preteklo nedeljo zaradi I ga vremena ni bilo dosti obisko-cev. Vsega skupaj se je na pa->rnem prostoru nabralo okoli 30 j, oroobilov in kmetijskih strojev. eveda zaradi slabega vremena na sej-u ni bilo kdove kakšne kupčije. Oovomežki tržnice NOVO MESTO — 10. junijaje bilo ■ ?ovomeški tržnici obilo češenj, naj-• n, j' P° ^in kilogram, pa so imeli P °dajalci iz Brkinov. Gozdne jagode prodajale domačinke, zahtevale pa za liter 300 din. Jurčkov je bilo alo še ti so bili zelo dragi in so jih .. 1 kar na merice. Solata je tokrat Inn j- d'n kilogram, paradišnik 0 din kilogram, breskve 320 din itd°Mram’iajca so b‘la po 22 dinarjev •Največ prometa je bilo še vedno s kami zelenjave in cvetja, kljub Precejšnji konkurenci pa so bile cene a e kot pretekli teden. * « V V o e j m /s ca .. Nov° MESTO — Ponede-Jkov sejem ni bil prav živ, saj je ^nnjkalo predvsem kupcev. metje so pripeljali naprodaj a ,Praš'čev, od tega 93 starih 7 ® 10 tednov in 180 starih 10 do • tednov- Znovim lastnikom se It ^.c ia[0 domov vsega 113 živa- 7 nnl'ače so bdt‘ P° 5.000 do ■ 00 din, starejše pa po 7.000 do J0.000 din. BREŽICE — Na sobotnem so rejd ponuja|j 328 P astcev, starih do 3 mesece. ot»aH so jih 197. Kilogram Ve leže je veljal 360 dinarjev. Vsi so se strinjali, da so naravne danosti prav gotovo več kot primerne tudi za to dejavnost. Žal pa kmečkega turizma ali turizma na kmetih na Dolenjskem skorajda še ne poznamo. Kot enega izmed vzrokov za to pa so navedli tudi dejstvo, da Dolenjska tudi sicer ni kdove kako turistično razvita. V drugih regijah so dosegli veliko več. Član' komisije Jože Prušek iz Mozirja je povedal, da so pred leti izkoristili dobre možnosti za razmah tega turizma. Oresti za kredite so bile nižje, odplačevalna doba je bila 10 let itd. Zdaj so se ti pogoji precej zaostrili in tudi v mozirski občini ne bodo dosegli načrtov, kakor so si jih zastavili. Vendar pa v preteklih letih ni šlo samo s krediti. Veliko dela in časa so vložili v usposabljanje kmečkih žena za kmečki turizem. Zaradi tega se je precej dvignila splošna kulturna raven in tudi materialni položaj gorskih kmetij, ki jim je kmečki turizem dodatni vir dohodka, se je vidno izboljšal. Skozi tečaje za kmečki turizem je šlo v občini Mozirje 400 do 500 žena in tudi 100 Pomoč koruzi Inštitut priporoča Zaradi zelo neugodnih vremenskih razmer letos spomladi se je setev koruze močno zakasnila. Zato je še toliko bolj nujno, da opravimo sedaj nekatere agrotehnične ukrepe, ki v normalnih razmerah niso toliko pomembni. V zvezi z gnojenjem z dušikom se letos srečujemo z dvema problemoma: prvič, obilne letošnje padavine so iz zemlje izprale pomembne količine dušika; drugič, prepozno dodane količine dušika neugodno vplivajo na dozorevanje posevkov, ki bodo kasnih že zaradi zakasnele setve. Vpliv obeh neugodnih pojavov na količino in kakovost pridelka koruze bomo zmanjšali s tem, da bomo posevke dognojili z nekoliko povečano količino dušika (za 10 do 20%) in nekoliko raneje, že v fazi 5 do 6 listov, ko bodo rastline visoke 35 do 40 cm, t.j. v prvi polovici junija. Koruznih posevkov pri smiselni uporabi herbicidov ni potrebno okopavati zaradi plevela, pač pa je koristno, če s plitvim okopavanjem razbijemo površinsko skorjo na težkih tleh. Če za dognojevanje uporabimo ureo, z okopavanjem gnojilo zagrebemo v zemljo , s čimer povečamo učinek gnojenja. Okopavamo zelo plitvo (okoli 5 cm globoko), da ne poškodujemo korenin koruze. Dozorevanje koruze pospešimo tudi z zatiranjem slaka in osata, ki ju ne uničimo s herbicidi, ki jih uporabljamo ob ali po setvi, temveč moramo opraviti posebno škropljenje, ko je koruza visoka 15 do 20 cm (ko ima 4 liste). Škropimo s pripravkom deherban A ali herb-ocid, in sicer 1 I na hektar. Kmetijski inštitut Slovenije niti besedice, čeprav je zatiranju plevelov in herbicidom na-njenih lepo število strani. Toda v letošnji majski številki sirek^06®3 kmetijstva-piše inž. Jurij Mamilovič, da postaja divji le v - P°nekod daleč najbolj nevaren plevel. »Rešitev pred njim vidim b0 S,roko< strokovno temeljito zasnovani akciji. Upajmo, da se to ne očii c°dl,° šele takrat, ko bodo obsežne površine (predvsem v sot-krn ^Ve ‘n Krke) zaradi zapleveljenosti že postale neuporabne za jstvo,« končuje svoje razmišljanje. kareVeda se takoj vprašamo, kako seje moglo to zgoditi ob vsem, So 'marr>o na voljo za uničevanje plevelov. Divji sirek je daljni ruz koruze, zato reagira na uporabo herbicidov tako kot ko-Prin S3ma- Pripravki na osnovi atrazina, triazinov ipd., ki so ru P°r°£eni za uporabo v koruzi, sirku pač prizanesejo tako kot kopo',Sami- Na neki način se plevelni sirek s tem le znebi tekmecev in tna Še nevarnejši. Do pravega izraza pride tudi njegova neverje-ri?r razrnn°ževalna sposobnost. Razširja se s podzemnimi deli, t. i. lahk’ podobno kot pirnica, povrhu pa še z obilnim semenjem, ki raz kali šele čez neka-> let’ takrat, ko nastopijo za rast ugodne Vsak'Ckd ^°re^ vsa-* dvakrat hujši od pirnice, kaj to pomeni, ve moških. Naložba se je bogato obrestovala. Direktor trebanjske kmetijske zadruge Drago Kotar je dejal, daje pred leti zadruga imela resne namene na področju turizma. Vendar so se razmere v zadnjih štirih letih spremenile na slabše. Poudaril pa je, da so se razmere na podeželju spremenile. • Vsekakor bo potrebno narediti korak naprej, saj za naslednje srednjeročno obdobje, razen v črnomaljski občini, na Dolenjskem niso vpisali v načrte nobene turistične kmetije. Ostala Slovenija pa načrtuje kar 1.500 novih ležišč na 141 turističnih kmetijah, tako da bi bilo do konca naslednjega srednjeročja, to je do leta 1990, že okoli 3.500 ležišč. precej na boljše. V večino krajev pelje asfalt, vasi so komunalno urejene, napeljani so vodovodi, kanalizacije, telefoni itd. Seveda bi bila za začetek potrebna spodbuda. In udeleženci sestanka so se strinjali, da bi na Dolenjskem ali v trebanjski občini organizirati eno ali dvevzorčni turistični komisiji. Odveč bi tudi ne bilo, ko bi na Dolenjskem premogli skupnega pospeševalca ali pospeševalko za kmečki turizem. Ker seveda ni še nič prepozno, zlasti, ker tudi v Sloveniji še niso stopili skupaj podpisniki družbenega dogovora o razvoju kmečkega turizma — Kmetijski Poziv za spopad s sirkom S k Di.vi' sirek je še ne dolgo tega veljal za nedolžen plevel, ki mu stro- y ni Posvečala posebne pozornosti. V 10 let stari knjigi z naslovom . o koruzi, ki jo ie napisalo več kmetijskih strokovnjakov, ni o “jem niti i .■ . r ■ . ..I..i_.. 1__ pozna to strašno travo. zla !0 kakšna je rešitev, ki jo predlaga agronomija? To bo zanimalo Se . naše kmetovalce, saj je Krško polje s svojo lahko zemljo, po kateri —ru°mi še lažie prebijajo in širijo nevarnost, med najbolj ogroženimi. t Dlvji sirek se ne da učinkovito zatreti ne s kolobarjem, še manj pa uk IrT1Sk° Praho in spomladansko obdelavo, kar je sicer učinkovit *reP proti večini drugih plevelov. Preostane le kemično zatiranje, ori°Kaba priPravka roundupa, in to takrat, ko na zemlji v času up-taL , n' n°bene kulturne rastline. Sirek je bolj občutljiv le krajši čas, „. rat, ko poganja metlico, in prav tisti trenutek je treba udariti po nJem, Pa je še vprašanje, če bo enkrat dovolj. Inž. M. L * S 5 5 * N S N N *» S S V vinogradih je trgala pozeba V belokranjskih vinogradih največ tretjina normalnega pridelka METLIKA — Zimska in spomladanska pozeba sta v vinogradih v metliški občini naredili več škode, kot je kazalo sprva. Strokovnjaki ocenjujejo, da bo letos največ tretjina pridelka normalne letine, ponekod pa je pozeba uničila cele vinograde in vina ne bo niti za domače potrebe. Tako bodo letos belokranjski vinogradniki dvakrat prizadeti: imeli bodo stroške, dela v vinogradih ne bo nič manj, pridelka pa ne bo. Vendar ni kljub temu nikjer tako kritično, da bi morali vinograde izkrčiti, kajti odganjajo speča očesa na starem le-' su. Pozebi se je pridružil še slab nastavek, kar je posledica slabega vremena v lanskem juliju. Zimska pozeba je najbolj prizadela nižje vinogradniške lege in je tako rekoč povsem uničila Vinograde do nadmorske višine okoli 240 m, kjer sploh ne odganjajo zimska očesa, poleg teh pa je pozeblo tudi veliko enoletnih mladic. Najbolj je pozebla kraljevina, sledijo frankinja, žametna črnina in šentlovren-ka, najmanj škode pa je pri laškem rizlingu. Skratka: zimska pozeba je bolj ali manj prizadela vse vinograde v metliški občini, le sem in tja je kakšen, ki takrat ni utrpel škode. Zimski pozebi pa ie proti koncu aprila sledila še spomladanska, ki je najbolj prizadela vinograde v srednjih legah, od 260 do 300 m nadmorske višine. Najbolj so obe pozebi prestali vinogradi na legah od 300 do 400 m, se pravi del suhorskega konca, Radoviča, delno Vidošiči in manjši del Drašičev. Da je nesreča še večja, vinogradi sploh niso bili zavarovani proti zimski pozebi, ki je povzročila največ škode, ampak samo proti spomladanski, in še tu gre le za 40 hektarjev zavarovanih površin, kar je le malo več kot desetina vseh vinogradniških površin v metliški občini. Do 20. junija bodo ugotovili in popisali škodo, ki sta jo povzročili zimska in spomladanska pozeba. Že sedaj je jasno da je ta velika, zato bodo skušali dobiti pomoč iz republiškega sklada za elementarne nesreče. A. BARTELJ dogovorje bil sprejet pred štirimi leti — bi nemara tudi na Dolenjskem lahko še zastavili razvoj v tej smeri. Zato so udeleženci sestanka sklenili, naj bi na območju regije v kratkem organizirali posvet, ki bi se ga poleg zbornice in profesionalnih turističnih organizacij morali udeležiti tudi kme-tijci, člani turističnih društev in drugi. J. SIMČIČ KDAJ HLADINICA MLEKA V ČRNOMLJU? ČRNOMELJ — Mleko iz črnomaljske občine vozijo v hladilnico v Metliko, od tam pa v Ljubljanske mlekarne. Zato je enega od delegatov črnomaljske občinske skupščine zanimalo, kdaj bo zgrajena hladilnica mleka v Črnomlju. saj bi bili s tem, ko bi vozili mleko v Ljubljano po partizanski magistrali, veliko manjši potni stroški. V črnomaljski kmetijski zadrugi so pojasnili, da so Ljubljanskim mlekarnam kot invenstitorjem prelagali, naj prestavijo področno mlekarno iz Metlike v Črnomelj, ker se na črnomaljskem območju zbere več mleka, pa tudi stroški prevoza bi bili manjši. V Črnomlju je že določena lokacija in pridobljena lokacijska dokumentacija za bodočo mlekarno. Vendar bodo v Črnomlju lahko začeli graditi mlekarno šele, ko bodo določili višino odškodnine za staro mlekarno v Metliki, ki bi jo morala plačati metliška »Beti« Ljubljanskim mlekarnam. r s I s I v I s I s I A I S I A I A I A I 8 I S I N I A I S I N I S I S I N VOJAKI ŽIVINOREJCI | RIBNICA — Poročali smo že, da so se v okviru stabilizacijskih prizadevanj tudi vojaki ribniške enote vključili v uresničevanje tako imenovanega »zelenega plana«, in sicer že pred dvema letoma. Prvi uspehi so bili bolj skromni, zdaj pa so vedno večji. Vojaki so si uredili zemljišča in kmetije v okolici Brige in Rajhenaua, kjer nameravajo letos vzrediti 42.000 kg mlade živine. Hrane ne kupujejo, pač pa živali pasejo in vsako leto pripravijo zanjo še 95 ton sena in 90 ton trave silaže. Rede tudi 120 svinj. Tako vojaki ribniške enote vedno bolj skrbe za lastno oskrbo z mesom. EN HRIBČEK BOM KUPIL- Ureja Tit Doberšek Ne pretiravajmo Čeprav bo letošnji vinski pridelek zaradi pozebe trt skromen, v mnogih primerih pa ga sploh ne bo, moramo kljub temu zelene mladike, ki so pognale, obvarovati, zlasti pred napadom glivičnih bolezni, to je pred peronosporo in oidijem. Tako bomo letos imeli z vinogradom le izdatke brez. upanja na povračilo v obliki pridelka. Varstvo vinograda, to je čas škropljenja trt, nam preko časopisja (največ preko dnevnika Delo) in radia napoveduje protipero-nosporna služba Kmetijskega inštituta Slovenije, ki obenem navaja tudi sredstva za škropljenje. Vinogradniki pri škropljenju vinogradov še vedno premalo upoštevajo strokovna navodila Kmetijskega inštituta in po večini škropijo po svoji uvidevnosti. Pri tem ^ posebno opazne naslednje pomanjkljivosti: 1. Vinograde po nepotrebnem prepogosto'škropimo,in to takrat, ko ni potrebno. Ker so danes tudi najbolj preprosta zaščitna sredstva zelo draga, s tem po nepotrebnem zapravljamo denaf. Konkretno lahko povem, da je letos Kmetijski inštitut Slovenije za Dolenjsko. Belo krajino in Kras napovedal čas prvega škropljenja proti peronospori šele (v časopisu Delo). 5. junija, ko so mnogi vinogradniki že drugič škropili vinograde. Ni vzroka, da ne bi zaupali strokovnjakom. Če je vreme dalj časa lepo, brez dežja, ni treba škropiti, saj peronospora za svoj razvoj poleg toplote potrebuje vlago. Pred leti sem bil s skupino kmetijskih strokovnjakov na obisku na večjih posestvih v Makedoniji, kjer so nam tamkajšnji strokovnjaki povedali (bilo je konec avgusta), da tisto leto vinogradov sploh niso škropili proti peronospori, ker je bilo poletje brez dežja, pa so bili vinogradi zdravi, brez sledu pero-nospore. Razumljivo, da bomo v deževnem obdobju morali pogosto škropiti, toda dobro opravljeno škropljenje tudi v deževnem obdobju mora držati vsaj 10 dni, čeprav uporabljamo enostavne preventivne fungicide. 2. Pretiravamo z dozami škropiv. Strokovnjaki, ki so napisali navodilo za uporabo škropiva, so brez dvoma na podlagi mnogih poskusov določili pravo dozo za uporabo škropiva in nihče naj ne misli, da jih je treba popravljati. Tudi v tem pogledu po nepotrebnem zapravljamo denar. Le zakaj je treba jemati pretirano močne doze škropiva, ko pa s tovarniško določeno dozo pri pravilnem škropljenju dosežemo isti učinek? Lani (pa tudi večkrat poprej) sem bil v vinogradu, kjer je lastnik uporabil pretirano dozo škropiva (galico) in listje trt naravnost pobelil! Tako s škropivom premazan list ne more opravljati svoje osnovne funkcije — asimilacije. 3. Poseganje po dragih (pa tudi nepoznanih) škropivih. V tem času nam tudi Kmetijski inštitut priporoča uporabo enostavnih preventivnih fungicidov: folpet, dihtan 45, antracol, za zatiranje oidija pa cosan. Inž. Kačeva je na predavanju v Šentjerneju priporočala za prvo in tudi drugo škropljenje proti peronospori antracol z dodatkom cosana, pozneje faltan ali bakreni fallan s co-sanom. Faltan delno deluje tudi proti oidiju in gnilobi, zato je zelo uporaben. Sistemične fungicide (mikal, ridomil) uporabljamo le takrat, če smo redno škropljenje zamudili. Slaba stran sistemičnih fungicidov je lev tem, ker so predragi. Z mikalom moramo škropiti vsaj dvakrat zaporedoma, če smo se odločili za to sredstvo. Bakrena sredstva uporabimo za škropljenje šele konec julija ali v začetku avgusta, to je za zadnja škropljenja, ■ vendar pa s koncetracijo teh sredstev ne kaže pretiravati. T. D S I s I s I s I N I A I S I > I S I s I s I s I s I s < s J Kočevje: sirotka vsega kriva? Sirotka povzročila smrad okoli čistilne naprave v Kočevju — V mlekarni podvzeli ukrepe, da do tega ne bo prišlo več — Kemiki: »Mi ne onesnažujemo.« KOČEVJE — V zadnjem mesecu dni smo dobili več opozoril, da tudi iz kočevske čistilne naprave smrdi (kot iz novomeške), da priteka vanjo sirotka iz mlekarne, ki bi jo lahko koristno porabilo kmetijstvo, strupi iz kemične tovarne in barve iz Tekstilane itd. Vodja kočevske čistilne naprave Bojana Klepač pravi o tem: »V januarju smo imeli nekaj težav zaradi barvil iz Tekstilane, verjetno pa so zanje krive še najbolj takratne nizke temperature. 9. maja pa je prvič zasmrdelo in je nato smrdelo še pet dni. Iz čistilne naprave smrdi, če pritečejo vanjo večje količine sirotke. V odpadnih vodah iz mlekarne sploh ne bi smelo biti sirotke. Zadnje onesnaženje pa smo odkrili 1. junija. Krivca zanj nismo ugotovili. Na srečo je bilo to onesnaženje manjše in ni povzročilo škode.« Povedala je še, daje sedanja čistilne naprave 20.000 E. Ta naprava dela tri leta, predvidena pa je njena razširitev za nadaljnjih 30.000 E. Onesnaženost ugotavlja v glavnem z videzom in vonjem, ker še nimajo ustrezne laboratorijske opreme, da bi ugotavljali tudi škodljive snovi, kijih sicer ni videti. To opremo bodo dobili, ko bo zgrajena tudi druga faza čistilne naprave. Na vprašanje, zakaj je prišlo do izliva sirotke v kanalizacijo in od tam v čistilne naprave, če so bili za to kazno- • Na vprašanje v enem izmed kolektivov, kako je pravzaprav s plačilom stroškov čiščenja čistilne naprave ali pa s plačilom kazni, ki jo izrekajo inšpektorji ali sodišča, in kam te kazni knjižijo, je bilo pojasnjeno: »Na poslovne stroške«. »Imajo krivci zaradi tega kaj manjše osebne dohodke?« »Niti ne,« se je glasil odgovor. vani in kaj so ukrenili, da bo podobnega onesnaževanja ne bi več prišlo, je vodja obrata Ljubljanske mlekarne v Kočevju Franc Hribar odgovoril? »Ob predelavi mleka v sire nastane pri nas na dan okoli 35.0001 sirotke, ki NA KMETIJI V letošnjem šolskem letu smo imeli že drugi naravoslovni dan. Tokrat nas je pot vodila na lepo urejeno Stefa-ničevo kmetijo na Kapljiščih. Domači so nas zelo lepo sprejeli. Razkazali so nam gospodarska poslopja, čebelnjak ter številne stroje. Čeprav smo doma na kmetih, smo videli zelo veliko zanimivega in novega. Učenci 3. r OŠ Podzemelj jo prodamo veliko večino tozdu ZKGP Prašičereja v Klinji vasi, majši del pa zasebnikom. Za shranjevanje sirotke imamo dve cisterni, za 23.0001 in 25.000 I. Do večjega izpusta sirotke v čistilno napravo je prišlo največ dvakrat, nazadnje po prvomajskih praznikih. Takrat je počila cisterna za odvažanje sirotke na traktorski prikolici. Zaradi tega še nismo bili kaznovani, prejeli pa smo račun za čiščenje čistilne naprave, ki znaša okoli 100.000 din. Zdaj smo podvzeli vse ukrepe, da do izpustasirotkeneboveč prišlo.« Dodal je še, da po njegovem mnenju za smrad ni izključni krivec mlekarna. Menil je, da tudi čistilna naprava šene deluje najbolje in da so bolj kot sirotka škodljivi fenoli kemične tovarne ali barve iz Tekstilane. Povedalješe.daje dvakrat iz kemične tovarne ušel v čistilno napravo mazut, a so to uredili tako, da je kemična sama poskrbela za čiščenje čistilne naprave. Spomnil nas je tudi. da je mlekarna ob gradnji imela predvideno tudi svojo čistilno napravo, vendar je niso zgradili, ker sota denar namenili za gradnjo osrednje kočevske čistilne naprave. V Kemični tovarni »Melamin« v Kočevju smo se pogov arjali z direktorjem tozda Komeloli Janezom Stropnikom in Zdravko Janežič, ki se ukvarja z analizo odpadnih voda. Janez Stropnik je povedal, da zraka ne onesnažujejo, pačpa imajo le odpadne vode. Od leta 1981 imajo čiščenje odpadnih voda urejeno po vseh predpisih in ne onesnažujejo okolja niti ne preobremenjujejo mestnih čistilnih naprav. V obeh smolarnah imajo posebne bazene, ki očistijo odpadno vodo tako, da ni strupena, pač pa le organsko obremenjena, a v dovoljenih mejah. Podobno imajo urejeno tudi v tozdu Šelapan. Vsi ti bazeni bodo zadoščali tudi za zmogljivosti novejnves-ticije v »Smolo II«. Iz vseh bazenov sami vsak dan jemljejo vzorce in jih analizirajo. Vse leto lani so prihajali nenajavljeni tudi strokovnjaki iz Inštituta Boris Kidrič iz Ljubljanein jemali te vzorce ter tako naredili superkont-rolo. .Ugotovitve ljubljanskih strokovnjakov so se povsem ujemale z ugotovitvami domačih analiz. Poudaril je tudi. da se v njihovi delovni organizaciji zavedajo, da lahko pride do raznih težav, zato ukrepajo vnaprej. JOŽE PRIMC Franc Hribar Janez Stropnik L-^4(1870l13.|un|,a 1985 . D01EHJSKI LISTj IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN I Nemoč kriva za nesklepčnost? Drugič sklicani zbor uporabnikov skupščine novomeške komunalne skupnosti le uspel — Veliko premalo denarja za številne komunalne potrebe in probleme » Ni moja skr b« Naša ekološka zavest je še zelo šibka NOVO MESTO — Morda senegrepreveččuditi.dajezadnjisklicsku-pščine novomeške komunalne skupnosti za zbor uporabnikov uspel šele v drugem poskusu — seja je bila preteklo sredo — čeprav so bili komunalni problemi vedno eni tistih, o katerih je bilo po raznih sejah precej slišati. Zakaj torej se delegatom ni zdelo vredno priti niti na sejo, na kateri naj bi sprejeli letni plan del in delitve denarja za komunalno področje v občini? Zakaj so prišli šele po posebnem opozarjanju? Verjetneje v največji meri krivo za to nemoč veliko pomanjkanje denarja. Lani je komunalna skupnost obrnila 148,8 milijona dinarjev, letos naj bi po sprejetem planu 157,7 milijona. Od tega ima za 35,6 milijona dinarjev še lanskih obveznosti, 56,8 milijona bo šlo iz te vreče za vzdrževanje in obnavljanje kolektivnih komunalnih naprav in objektov, za investicije pa ostane 50,2 milijona dinarjev. Morda to niti ni videti tako malo. Če hkrati pogledamo še cene, stroške kakšnega dela ali naprave, je položaj malo drugačen. Samo projekt za skromno mrliško vežico na vaškem pokopališču stane 25 starih milijonov. Krajevnim skupnostim v občini bodo letos za vsa dela okrog pokopališč in mrliških vežic lahko razdelili 400 starih milijonov. Novih vodovodov bo malo. Tudi kanalizacija je problem. Potem pa se pojavljajo še take zadeve kot novomeška čistilna naprava, katere senacija zahteva velika sredstva (tudi komunalne skupnosti, drag pa je tudi odvoz blatne usedline, če umiranje Krke že izpred Novega mesta navzdol zaradi scejanja blatne usedline iz čistilne naprave blizu Žabjeka pustimo vnemar. Skratka, s sredstvi, ki so na voljo v komunalni skupnosti, ?e da rešiti le jnalo problemov Krajevnih skupnosti zadovoljiti le malo potreb. Delegatska apatija je v veliki meri verjetno prav posledica tega. Daljša je bila ob mnogih drugih pripombah še razprava o ceniku storitev dejavnosti kolektivne in individualne komunalne rabe, kigajepredl-ožila Komunala. Delegati so kritizirali predvsem to, da šele junija potrjujejo cenik, ki velja od februarja, julija pa • naj bi že novega. Spotaknili so se tudi ob posameznecene. ki pa so. resnici na ljubo, bistveno nižje kot pri drugih podobnih izvajalcih. Sploh tu še ni prevladala ekonomika. Zaradi zadrževanja cen komunalna podjetja tonejo v izgube in še razvoj ni možen, kar bomo slej ko prej vsi občutili. Zato je občinski izvršni svet sprejel stališče, da je treba Komunali s 1. julijem letos zagotoviti ne glede na republiška stališča take cene, da bodo krile vsaj enostavno reprodukcijo. Z. LINDIČ—DRAGAŠ Doslej kritika gluhim ušesom Med 37 novozgrajenimi zaklonišči jih še pol nima uporabnega dovoljenja NOVO MESTO — Zakloniščna problematika je v novomeški občini vsa leta v ospredju, kajti zaklonišča gradijo, objekti pa zaradi napak v gradnji niso uporabni in škoda na družbenem premoženju raste. V iztekajočem se' srednjeročnem obdobju 1981 — 1985 je bilo zgrajenih 37 zaklonišč s 6.300 zakloniščnimi mesti, od tega 11 v stanovanjskih blokih. 26 v delovnih organizacijah. 254 javnih zakloniščnih mest in 4 skupna SKUPEN DAN STAROSTNIKOV NOVO MESTO — 7. junija so družbenopolitične organizacije krajevnih skupnosti Bršljin in Bučna vas pripravile starostnikom na svojem območju tradicionalno prisrčno snidenje v bršljinski šoli. Prireditve, na kateri so program izvajali šolarji in pevski zbor Društva upokojencev Novo mesto, se je udeležilo okrog 80 starostnikov. Neuradni del z zakusko in zabavo ob zvokih ansambla Henček pa je na vsakoletni prireditvi za starostnike tega dela mesta še posebno privlačen. Ker je »Henček« krajan, vselej igra brezplačno. Zaradi bolehnosti se snidenja ni mogel udeležiti najstarejši krajan, 96-letni France Skubic z Daljnjega vrha, zato so ga predstavniki krajevne skupnosti obiskali na domu. Dve zlati poroki šmalčeva iz Gornjih Sušic in Zupančičeva iz Cegelnice ponovno pred matičarjem NOVO MESTO — Na novomeškem matičnem uradu sta 8. junija potrdila zlati jubilej skupnega življenja Jcar dva zakonska para. Ob enajstih sta se v spremstvu družin sedmih otrok in osmih vnukov pojavila pred matičarjem upokojeni delavec, kmet in bivši borec Martin Šmalc iz Gorenjih Sušic in njegova žena Marija, rojena Darovec. Prvič sta rekli usodni »da« 4. junija 1935 v Dolenjskih Toplicah. Natanko po petdesetih letih pa sta stopila pred matičarja tudi upokojeni železničar iz Cegelnice, Stanislav Zupančič in njegova žena Vida, rojena Štravs. Zakonsko zvezo sta sklenila 8. junija 1935 v Kostanjevici na Krki. Tudi Zupančičeva sta imela s sabo veliko spremstvo, saj imata tri otroke, šest vnukov in tudi že štiri pravnuke. Obema paroma ob visokem življenjskem jubileju iskreno čestitamo! * »Zati par« Vida in Stanislav Zupančič iz Cegelnice. (Foto: T. Jakše) zaklonišča v Žužemberku, Straži, Bučni vasi in na Mestnih njivah. Morda bi na prste ene roke lahko prešteli zaklonišča, ki so bila ob dograditvi predana namenu, povsodpaso ugotavljali vrsto pomanjkljivosti pri gradnji. Pretežno je vsa zaklonišča gradil novomeški Pionir, ki so ga investitorji in upravljalci zaklonišč • Ob dejstvu, da junija 1985 še vedno 19 zaklonišč (med 37 takimi objekti) ni imelo uporabnega dovoljenja, so o tem spregovorili delegati v zboru združenega dela in postavili izvajalcu zadnji ultimat na lep način. Če v roku štirih mesecev ne bodo napake odpravljene in če ne bodo priglašeni postopki za pridobitev uporabnega dovoljenja, bo sekretariat za ljudsko obrambo vložil tožbe. Brez ponovne obravnave v skupščini! neštetokrat javno, pismeno in usno opozarjali, naj objekte usposobi za namen, ampak zaleglo ni skoraj nič. PRAZNIK KS LOČNA — MAČKOVEC NOVO MESTO — Krajani novomeške krajevne skupnosti Ločna — Mačkovec so v soboto popoldne proslavili svoj krajevni praznik. Popoldne je na slavnostni seji najprej zasedal svet krajevne skupnosti, nato so v sodelovanju z ZRVS in vojaki iz vojašnice Milana Majcna v Bršljinu prikazali partizanski napad na kolono sovražnih vozil, zatem pa po kratkem kulturnem programu, v katerem so sodelovali domači pionirji in mladinci ter Krkin pevski zbor, odkrili ploščo v spomin na dogodek pred trinštiridese-timi leti, ko so partizani napadli italijansko kolono. O tem je zbranim povedal nekaj več prvoborec Brane Suhy, ki je ploščo na novi trgovini tudi odkril in jo predal v oskrbo pionirjem prek njihove predstavnice Tine Dular. DR. BLAZ MLACAK UNIVERZITETNI PREDAVATELJ METLIKA — Metliški zdravnik Blaž Mlačak, specialist splošne medicine in doktor medicinskih znanosti, je nedavno tega postal predavafelj na katedri za primarno zdravstveno zaščito zagrebške medicinske fakultete. Dr. Mlačak predava o medicinski problematiki z vidika zdravnika splošne medicine, in to specializantom splošne medicine in študentom 5. letnika. Prejšnji teden je specializantom predaval o bolezenskih stanjih krv-ožilnega sistema na spodnjih udih s posebnim poudarkom na preventivi, zgodnjem odkrivanju in zdravljenju na ravni zdravstvenega doma. PROSLAVA ZA KRVODAJALCE METLIKA — Občinski odbor Rdečega križa Metlika pripravlja za nedeljo, 16. junija, ob 10. uri v metliškem kulturnem domu proslavo za krvodajalce, ki so dali kri 5, 10, 15, 20 ali 30-krat; takih krvodajalcev je v metliški občini 475. S to proslavo bodo počastili tudi dan krvodajalcev. V krajevnih odborih RK in aktivih RK v delovnih organizacijah pa bodo tem krvodajalcem podelili priznanja in značke Ugotavljali so tudi, da je v več primerih Pionir že začel odpravljati napake, pridobil potrebne ateste, vendar ni pridobil za objekte uporabnih dovoljenj, zato tudi niso predani v uporabo. Posebno kritično je stanje v 7 zakloniščih (Drska, naselje na Cesti herojev in zaklonišča v SŽTZU) kjer se kljub vsem opozorilom stanje ni nič spremenilo. R. BAČER GASILCI VABIJO NOVO MESTO — Gasilsko društvo Šmihel prireja v nedeljo, 16. junija, ob 16. uri vrtno veselico, ki bo pri gasilskem domu v Šmihelu. Igral bo ansambel Galeb. Vabljeni! NOVO MESTO — Na nec/avni seji zbora uporabnikov občinske komunalne skupnosti je delegata iz Otočca zanimalo, če je Komunala sposobna in pripravljena odvažati smeti tudi iz njihove krajevne skupnosti. Direktor Komunale v odgovoru ni rekel da ali ne. to je navsezadnje le stvar dogovora krajevne skupnosti z operativo Komunale. Priložnost pa je hotel izrabiti za to. da delegate opozori na mnoge probleme na tem področju. S tem ko Komunala širi krog vasi ali krajevnih skupnosti, od koder odvaža odpadke na osrednje smetišče v Leskovcu, se storitev zelo draži. Poleglega se dogaja. da v nekem kraju, kjer smeli »pobirajo«, dobra polovica gospodinjstev daje smeti, drugi pa jih še naprej odlagajo vsepovsod, v grmovje. za reko. potoke itd. Kot so pač navajeni. Vodne vire smo tako že v tolikšni meri onesnažili in jih toliko zapravili, da novomeška občina čez 10 let ne bo več imela pitne vode. Položaj je zelo resen. Zato je toliko bolj nesprejemljiva miselnost »saj to ni moja■ skrb«, je opozoril direktor Komunale. Ekološka urejenost mora biti skrb vseh nas. Delegat Otočca ga je prekinil, da sla se narobe', razumela, da ni spraševal po mentaliteti in teh rečeh, da hoče le vedeti, če bo Komunala odvažala smeti iz Otočca in za kakšno ceno. Reči moram, da mi je bito zelo grenko pri srcu. toliko bolj, ker je bilo v dvorani čutiti, da večina pritrjuje delegatu. Se sploh lahko čudimo brezvestnemu samomorilskemu onesnaževanju okolja in ekološkim katastrofam, če ne vidimo dlje odlastneganosa in če nam je škoda nekaj minutk za pogovor o tako resnih stvareh? Z. LINDIČ—DRAGAŠ T* A Kolikšen porodniški dopust? V Novem mest1! so za možnost, ki mamicam širi pravice NOVO MESTO — Med tremi predlaganimi inačicami, ki so se doslej oblikovale v javni ra/pravi o možnostih za podaljšan porodniški dopust, v Novem mestu podpirajo drugo, ki predvideva leto dni porodniškega dopusta v širšim krogom upravičenk, s tem; da porodnica prejema polno nadomestilo osebnega dohodka za 264 dni. za preostali čas pa 75-odstotno nadomestilo. Ko je svet za proučevanje družbenoekonomskega in političnega položaja žensk 6. junija obravnaval ta čas zelo aktualno gradivo o možnostih za podaljšan porodniški dopust, je podprl tako imenovano drugo-varianto. Tretja je sicer za mlado mamico in novorojenčka najugodnejša, vendar bi jo v danih zaostrenih gospodarskih razmerah gmotno ne zmogli. Zahtevali bi znatno več sredstev, ki pa jih združeno delo bržkone ne bi mogla dati. V podprti drugi inačici predloga je krog upravičenk do porodniškega dopusta razširjen s študentkami, iskalkami zaposlitve in učenkami usmerjenega izobraževanja (za 84 dni plačane porodniške), menili pa so. da bi morali proučiti še možnost, da bi bile v ta krog zajete kmečke žene. ki niso združene kmetice. Zaj namreč samo te izpadajo iz. kroga možnih upravičenk do nadomestila za čas porodniškega dopusta. Tokrat so na svetu obravnavali še priprave na zaključek dekade OZN o ženi in odgovore na vprašalnik, ki je bil s tem v zvezi poslan 14 delovnim organizacijam v občini, vendar so do roka prišli le trije odgovori. V svetu so menili, da je vprašalnik v prvem delu prezahteven (prišel je iz republiške konference), zato ni čudno, če se ga v združenem delu branijo izpolniti. S posebno pozornostjo pa so se v svetu lotili priprav na skupščinske volitve prihodnje leto, ko je glede na delež žena med zaposlenimi v občini nujno doseči njihovo znatno večjo zastopanost v delegatskem sistemu in na odgovornejših funkcijah. R. BAČER TREBANJCI V BELI KRAJINI — Zaposleni v skupnih službah šol iz občine Trebnje so si za sindikalni izlet zadnji petek izbrali Belo krajino, kjer so se na lastne oči prepričali o gostoljubnosti prebivalcev dežele na oni strani Gorjancev. Čeprav obisk Radovičeve zidanice pri Metliki ni bil vnaprej predviden, se nad tem »dodatkom« ni nihče pritoževal. (Foto: A. Bartelj) ČETRTI MIRNOPEŠKI TEK MIRNA PEČ — V soboto, 29.junija, organizirajo ZTKO Slovenije, AZ Slovenije, Smučarska zveza Slovenije in mirnopeški športni delavci tradicionalni 4. mirnopeški tek, katerega pokrovitelj je Straški Novoles. Tekmovalci se bodo pomerili v štirinajstih kategorijah, mali maraton bo dolg 21 kilometrov, trimski tek 10 in tek pionirjev poldrugi kilometer. Teki fcttdo šteli za odprto prvenstvo Slovenije in dolenjsko prvenstvo v malem maratonu, hkrati pa bo trimski tek štel za televizijsko lovoriko »Kaveljc — korenina«. Prijavite se lahko do 26. junija na naslov: Organizacijski odbor za Mirnopeški tek, 68216 Mirna peč, ali na telefon (068) 84-307 in 84-309. Startnina je le za mali maraton, znaša 150 din, za zamudnike pa 300 din. Pod lupo vse, kar zaostaja Metliško gospodarstvo kot celota dokaj v redu, v posameznih delih pa krepko zaškriplje — Z odpisanimi stroji se ne da več povečevati produktivnosti METLIKA — Da je gospodarstvo, z uspehi in težavami, res najtesneje povezano tako rekoč z vsem dogajanjem v nekem okolju, je konec koncev pokazala tudi razprava na tadnji seji občinskega komiteja Zveze komunistov v Metliki. Osrednja točka dnevnega reda je bila posvečena gospodarstvu te belokranjske občine, a je beseda tekla tudi o številnih drugih vprašanjih. Ko so ocenjevali uspešnost metliškega gospodarstva, so ga seveda primerjali z gospodarstvom v dolenjski regiji in republiki in pri tem se je pokazalo, da so z uspešnostjo gospodarstva občine kot celote lahko dokaj zadovoljni, nikakor pa ne morejo biti zadovoljni s poslovanjem nekaterih temeljnih organizacij. Za primerjavo so vzeli poslovanje dveh sorodnih tozdov: Betine Kodranke in Novotek-sove Predilnice, ko v Kodranki ustvarijo več kot 1,8 milijona dinarjev dohodka na delavca, v Novoteksu pa komaj dobro tretjino tega. »Take in podobne primere je treba še posebej natančno pregledati in ugotoviti objektivne in subjetivne vzroke za tako stanje, kajti le tako bomo lahko stvari spreminjali na boljše. Pri tem pa imamo komunisti še posebne naloge in odgovornosti,« so poudarili na seji. Tako morajo komunisti v Pionirjevem tozdu ugotoviti, zakaj ta tozd, ki ježe lep čas v težavah, še naprej izgublja delo in zaupanje, zakaj delavci še naprej odhajajo, skratka: temeljito mo- rajo oceniti položaj in takoj ukrepati, da se bodo stvari popravile. Enako velja za bivši Metko, sedaj enoto SCT. Seveda v občini niso zadovoljni, da je v suhorskem obratu IMV izkoriščena komaj tretjina proizvodnih prostorov, delavce pa vozijo v Novo mesto. • Tudi ta seja komiteja, kot že nekaj pred njo, je potekala na meji sklepčnosti. Tokrat pa niso manjkali samo člani tega partijskega telesa, marveč tudi precej za to sejo posebej vabljenih direktorjev tameljnih in delovnih organizacij. Zanimivo: v glavnem tistih, kjer najslabše oziroma najtežje poslujejo. Tudi na tem področju bodo morali ko-munsti ugotoviti vzroke za tako stanje in ukrepati. Več grenkih pa tudi ostrih besedje bilo izrečenih na račun metliškega gostinstva in turizma oziroma na račun nosilca, Viatorja. Marsikatera bridka je letela na tiste, ki »dajejo štampiljke«, pa nimajo pojma, kaj delajo in s kakšnimi težavami se Ubadajo v delovnih organizacijah. »Poleg tega mora tisto, kar se dogovorimo, držati vsaj pol leta, če že ne celo, sicer je vsako načrtovanje zaman, nepotrebno in odvečno delo!« je vzkliknil eden od razpravljalcev. Drugi je ugotovil, kako da tisti, ki slabo poslujejo, ugotavljajo, da je »ta dejavnost v krizi«. »Tako bi lahko tudi za tekstilno industrijo vedno ugotavljali, da je v krizi, pa je naša metliška tekstilna industrija v primerjavi z ostalimi slovenskimi tekstilnimi organizacijami med uspešnejšimi.« A prav predstavniki Beti in Kometa so opozorili, da ob t aki iztrošenosti in skoraj popolni odpi-sanosti opreme ne morejo več povečevati produktivnosti. NARAVOSLOVNI DAN Peti razredi smo imeli 3. junija naravoslovni dan. Zjutraj smo se odpeljali na Vinomer. Jože Maljevič in Sivo Dragovan iz KZ Metlika sta petemu b in c razredu razlagala o vinski trti in vzrokih zimske pozebe. Nato so učenci 5.a ugotavljali odstotek pozebe na različnih višinah, 5. c pa na različnih sortah trte. 5.d je spoznaval travniške. 5.b pa zdravilne rastline. IRENA BAJUK, 8. a OŠ Metlika Novomeška kronika MOTEČI LAJEŽ — Ob ločenske* pokopališču so stanovanjske hiše j zraven, kaže pa, da enega tamkajsill' četveronožnih stanovalcev še posw motijo pogrebi. Že večkrat seJeS! dilo, da je ravno ob petju žalostma j poslednjem govoru pes tako zavij^ da je pogrebce hudo motilo. Se ne nič ukreniti? ZA PIPO GA NI — Med več 600 obrtniki v novomeški obfj*J lučjo ne najdeš takega, ki bi Prla ,, dom popravit pipo. Kolikor je ^ gistriranih uradnih vodovodarjev,^ telefonski SOS odvrnejo: »Delanio stavbah«. Kajpak nastavbahdote* J milijončki, od popravila pipe Pa narci kvečjemu curljajo... , J BO STRAŽA PONOČI: iževai'1 čkarji v mestu so se doslej Pnt0 ,i(, da so jim Romke ob nabiranju p°L ................... v________________ Tta-J": da polžev ne pobirajo več, zelenj še mimogrede kaj smuknile z vri ali celo sadike pa še vedno z®* kujejo. Baje je to posledica drag.'■' zato se ponekod že dogovarjal0 uvedbi nočne straže. Ena gospa je rekla, da J* novomeški Novotehni ostrejša V ba za direktorja kot v ZDA predsednika. V času od 30. maja do 5. junija*', novomeški porodnišnici rodile: Ar Pavlovič iz Semiča — Tomaža,0.j na Vjdmar iz Dolenje Nemške v#1 Mitja. Ana Mavinec iz. Sečjegas® Marka. Bariča Kolenac iz Metliki Igorja. Marina Smolič iz entjerneja I Matija, Tea Radelj iz Trebnjega Blaža, Martina Gameta iz Krm«1,; Davida, Ivanka Kos iz Poklek3 j Podsredi — Roka, Fanika Mavn Gorenje Straže — Sanjo, Sonja L* iz Meniške vasi — Luka. Jožica h kar iz Jarčjega vrha — Mitja, J® Potočar iz Gorenjega Vrhpolj3 Urško, Marija Gorenc z Ra*1*.. Franca, Andreja Berus izCegelniu Luka, Brigita Turk iz Jablana/^ rka, Sonja Skoberne iz Krškega*" oša. Slavka Kalčič — Petan iz G®" vasi — Rebeko, Marija Miri1*. Gržeče vasi — Jakoba. Marinka mar iz Dolenje Straže — Vesno. S1 . slava Novak iz Orehovice — Jeri1” Ivanka Pureber z Velike Cikavc, Jureta. Ahica Stuhne iz Jerneje v3S Majo, Božica Maršič iz KamanJ3^ Tihomira, Bojana Pirc iz Senuš-jV da, Antonija Jevnik iz Malih Vo« — dečka. Ana Vide iz Dolenje a vasi — dečka, Nada Turk iz Dolejv Mokrega polja — dečka. Ste*3) Simončič iz Gorenjega Vrhpolj3 dečka, Marija Košmerls Potoveg ha — dečka, Anica Mežič iz Sen® dečka in Milena Roštohar iz Kraj brda — dečka. IZ NOVEGA MESTA: Mojca iz Ulice Majde Šilc 19 — BoŠU , Cvetka Vidmar iz Ločne 3» i Alenko, Ivana Miklič, Na Lazu 0 , Tino, Larija Vesel iz Ulice SIG Gruma 10 — dečka, Mirjam GaZv , iz Ulice Marjana Kozine 12 — Nčf s Marija Kapšiz Kristanov e 26 — ^ Čestitamo! VESELICA V GRIBLJ*! GRIBLJE — Gribeljski gasil®1', pravljajo za nedeljo, 16. junija, v.J vrtno veselico, na kateri b° Henček s svojimi fanti in pevko f Kastrevc. Denar, ki ga bodo z® J ta način, bodo uporabili za obuj gasilskega doma. Del starega. ( janega, so že porušili, z obnovitv deli pa so tudi že pričeli. Za n%j radnjo imajo dobro voljo, P J roke, primanjkuje jim le denarj3 .^ kaj ga bodo zbrali tudi z Nočjo na v pi, ki bo na njihovem kopali^3 julija. [ Sprehod po Metlij^ IGRALSKA SKUPINA °sNS NE ŠOLE METLIKA seje preds‘“ < s Kekcem tudi metliškemu občin^-ki ni zatajilo: dvorano je napol®1 y zadnjega kotička. Mladi igraR'faj» Bedanec Miloš Omerzel, so P° veliko talenta, njihova men ^ Ivanka Rus pa, daje živci še niso li. Posrečene obleke za predsta^j izdelale osnovnošolcem učenke nje tekstilne šole skupaj s sv^. učiteljicami. Iskrene čestitke vs j željo, da bi iz malega zraslo veh J ŽE NEKAJKRAT SMO OK*J Ll OKTET VIT1S, češ da seje P t obnašati preveč zvezdniško, ven bila graja izrečena bolj za Sa* zares, kajti »osmerec« redno P0’^ jih je lepo slišati. Pri Vinski v'8^^ ivili pesmima pa so se peli debelo uro v grajski kleti, z u predstavi , slušalcem 8. srečanja obkolpsk' skih zborov v Gribljah. Tam je® metliški mešani pevski zbor Betu vodi temperamentna Ani Janko Šober. 4 DOLENJSKI LIST Št. 24 (1870) 13. iunlia Ijžj IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN Črnomaljski drobir [ ~ Prireditelji so za črnomaljsko jurjevanje obljubljali novosti P.opestritve. Ena jim je zagotovo uspela: nad potjo, ki je peljala na Prireditveni prostor, je bila speljana gumijasta cev. po kateri je tekla voda o sankov. Vendar je bila cev prelu-caJfa' >ako da je vsakega obiskov al-ua »pragu« jurjevanjske drage n ,sira °- Ali pa je šlo morda za pranje °s nastopajočih? Ti so si jih doma r° °Pra'i in pripravili, nekaterim v rJ^ nastoP najurjevanju eden redkih eiem |etu Spj0|.,_ zato tujj nj. JP kje umazati. Zato bi bilo naj-je. da se v Črnomlju v prihodnjeta-ne -reklame.. v obliki vodometa znebijo. , ^AVADA? — O mizah vjurjevanj-i dragi so ob kresovanju in jurjeva-Ju ljudi lahko presedeli ure in ure. a ■n' Prijel nihče vprašat, če želijo kaj P| 1 ali pojesti. Izgovor, da strežcnje P. mizah na jurjevanju pač ni v nava-nain *'°V0 n' najprimernejši izgovor. niAi seveda na koncu tarnati nad p 'm izkupičkom! NEDA IN GU-GU — Pretekli n .*n K bil Črnomelj v znamenju P reditev, predvsem glasbenih. Naj-J Jim je zapela Neda Ukraden, ki so Ko|Urn° P°zc*ravili tudi mladi onkraj čez *,c','/escije °b prvem nastopu pa je nekaj dni skalilo gostovanje Iju-'Janskega ansambla Gu-gu v disku v gradu. Medtem ko je pri prvem nasto-P zmanjkalo vstopnic, jih je bilo pri h,.?^,eni v« kot preveč, saj mladi niso eh v disko, preden ansambel ne n,u.nC '£ra,i- Ta pa je začel muzicirati s P°ltretjo uro zamude. S ibniski zobotrebci — nK^N° SLABŠA pi tna voda Občani Ribnice in drugih rasi u gosi* h-' tla sc pitna voda vedno bolj Uosa. Pri tcm p., pozabljajo, da so za ° krivi le ljudje. Razneodpadkeodla-»nnio povsod, celo v kraške jame. Ponore in ob izvire, iz katerih dobi-amo pitno vodo. To velja tudi za • uuencc pod Boncarjem. je na zadnji CJ’ občinske skupščine opozoril delegat Tranče Zajc. EDINI BREZ ASFALTA — Na o niočju Loškega potoka so asfafti-a,'L’ ž° vse pomembnejše ceste in celo '■'katere manj pomembne in ulice. Jenta je leglavnacesta Hrib-Rctje(ki ,.°| . Baljc do Nove vasi). Tudi prebi-alei Retij. ki ž.iveob tej cesti, so plača-Psamoprispevek /a asfaltiranje cest v utjah. Vsi drugi Retjani so dobili as-alt. le oni ne. MouVEDNP 1 TŽAVL s SPRE.IE- j . ~ Kljub novemu pretvorniku a Loški potok, ki so ga uredili pred le-?• Je nekateri Potočani pritožujejo za-slil’ s'aBcga sprejema televizijske J Najbolj so prizadeti listi, ki al° hiše v dolinah. [jSrob ne iz Kočevja krhIRA?IŠČE.ZA RISA — Mnogo kioski ■ s*'^ati po Kočevju zaradi imel a bileja »Pri risu-, ki doslej ni nel stranišča. VE^OU CENTRALNE kurja-stanov očcv-iu Je ve^no stiska 7a na. če'"1'13' vendar so nekatera praz-Sl>dohPraV so ali manj nova in nočejon°c °Prernljena. Vanje pa ljudje Ta ’ u se Eo!° centralne kurjave, vanje iVel i ta’ saJ Jc ponekod ogre-ntora ii. slabo, kljub vsemu pa Plače » Icc odriniti največji del Prav zanj. zv srne SePrav ŽE NA VRI OVILI K0^avJL' bil pred mesecem in pol na vi), j. s ,rP šc sneg, je danes na vrto-bolj ,P° vse zeleno in ponekod vih m bolj ,|r ' " ’ "■ '-s*s čkarii rugoB manj bujno raste. Vrti- kar n »»j«« • « za Vrt seveda že plačali najemnino davek gC' Ztlaj pa Prihajajo P« svoj sol u- i srne- It' jim gre v slast vse od “o graha :-----------1 - :....1 i in celo jagod. , Modni ‘sf/ razfCl*ami Je devet lesnih, ki se ukvarjajo z nj0 e^°m in decimiranjem lesa, proizvodnih i ne9a 'n pioskovnega pohištva, veza-st0|PI°šč, gugalnikov, kolonialnih in stilnih in 2°V’s plastificiranjem omaric in predalov .riJgim. Nelesne temeljne organizacije pi0??e"ega dela pa proizvajajo akrilne sad e' svetlobne kupole in trakove za fa-la j n® elemente, kopalniško opremo iz akri-Ij^ n kuhinjske elemente iz keramike ter raz-(inde kovinske elemente oziroma izdelke vrat 1str'iske mešalce, industrijska nihalna naprave za površinsko obdelavo in Poli ter različne proizvode in plovila iz P0mStra)- Temeljni organizaciji skupnega rep^ena pa skrbita za nabavo surovin in vSpK0c,ukcijskih materialov in za prodajo tujp ^delkov NOVOLESA na domačem in in tr9u oziroma za vzdrževanje strojev naprav. Pj^OVOLESOVO rast in razvoj spremlja tu-d0klriar|čna uspešnost, saj se je njegov več C|del< v zadniih trinajstih letih realno po-pa a' za 4,2-krat, preračunano na delavca 1,4-krat. Ta hitra rast dohodka je ve* OLESU omogočila tudi nenehno pokanje njegove akumulativne sposob-Obs -^ato NOVOLES pretežni del svojih ieznih investicij lahko financiral sam. pqNov0les je v svojih štiridesetih letih jn j;91 pomemben proizvajalec, znan doma KlO^a tujem. Od leta 1964, ko je bil v gai ''OLESU sestavljen in prodan prvi gugal š,° v svet že nad pet milij°nov 9U* Zah* ’ katerih pot se je končala na najrevnejših tujih tržiščih. olji ^VOLESOV cilj je bil in ostaja: zadov-J11 vsakega, tudi najzahtevnejšega kupca! NOVOLESOVE dosedanje programske in poslovne odločitve so se izkazale za pravilne in uspešne, saj je v razmeroma kratkem času doživel svoj vzpon. Od onih 543 delavcev iz leta 1954 je število novolesovcev do danes zraslo na prek 3000, povprečna letna stopnja rasti števila zaposlenih pa znaša 6 odstotkov. V NOVOLESU dela 42 odstotkov žensk, povprečna starost delavcev pa je 33 let. To pomeni, da delajo v NOVOLESU razmeroma mladi ljudje, kar seveda ohranja vero v njegov nadaljnji prodor in razvoj. Dandanašnji ima NOVOLES prek 92 štipendistov ter lastne delavnice za praktični pouk, v katerih prenašajo svoje bogato znanje in izkušnje na mlade zgolj NOVO-LESOVI strokovnjaki in inštruktorji. NOVOLES teži za tem, da bi se učenci kar najbolje in temeljito usposobili v praktičnem delu in da bi v vrste NOVOLESOVIH delavcev stopali taki strokovnjaki, ki bodo zagotavljali njegov nadaljnji uspeh. Zavedajoč se dejstva, da je edinole delavec tisti, ki ustvarja dobrine, NOVOLES vseskozi skrbi za svoje delavce in poskuša po svojih najboljših močeh doseči, da bi delavci imeli še boljše delovne in življenjske pogoje. Tako se tudi družbeni standard v NOVOLESU iz leta v leto zboljšuje. Tako je NOVOLES skozi štirideset let postal pojem razvoja, rasti in kvalitete. Zašel je ob zeleni Krki in se postopoma razširil tudi daleč od njenih bregov, pognal korenine in pripomogel k napredku v štirih občinah Dolenjske, Posavja in Bele krajine. 40 let NOVOLESA je 40 let zadovoljstva njegovih kupcev! 620-letnica Novega mesta_ KRKIN POLOTOK JE NASELJEN ŽE TRI TISOČLETJA »Ko smo .rnesto, imenovano Rudolfovo, ležeče v Slovenski,krgjjni, kot novo povzdignili in mu dafi to irn£ po našem imenu, mu zato dajemo s knežjo oblastjo le-te pravice in postave, ki so spodaj zapisane.« Tako se glasi uvodni del novomeškega privilegija o ustvanovitvi mestav ki ga je 7. aprila 1365 na Dunaju podpisal vojvoda Rudolf IV. Uradno ime mesta je bilo Rudolfsvverd, vendar so ga prebivalci od vsega začetka imenovali Novo mesto. Toda ali je res bilo to mesto novo? Pravno je dobilo status mesta šele z ukazom deželnega kneza, vendar segajo korenine stalne, urejene naselbine daleč nazaj v prazgodovinski čas. Ko so zidali mesto, ki je zraslo po volji Habsburžana na levem bregu Krke, na prostoru, »nekoč imenovanem Gradec pri Krki«, so se njegovi graditelji na vsakem koraku srečevali s sledovi in ostanki, ki so jih zapustili prebivalci prejšnjih obdobij. Na Marofu so mogočni nasipi oklepali prazgodovinsko naselbino—gradišče, severno nad njim je bilo nasutih več halštatskih gomil', pod Marofom so nemara še bila vidna obeležja rimskih grobov, na desnem bregu Krke v današnji Kandiji je bilo zlahka opaziti veliko skupino halštatskih gomil, na Kapitlju in njegovih pobočjih pa so skoraj povsod naleteli na ostanke rimskih hiš. Vse to in kasnejša izkopavanja so pokazala, da je imelo Novo mesto že dolgo in bogato naselitveno tradicijo, preden je bilo zgrajeno Rudolfovo mesto. Haištatska trdnjava Kmalu bo minilo sto let, odkar so v Novem mestu orvič dokumentirali arheološke najdbe in jih oddali muzeju v Ljubljano. Od takrat pa do danes je bilo v mestu odkritih vec tisoč arheoloških predmetov, nespornih dokazov o življenju in smrti davnih prebivalcev na tleh Novega mesta. Številne in razmeroma bogate grobne najdbe iz različnih arheoloških obdobij nam razkrivajo pomen in vlogo Novega mesta v prazgodovinskem in rimskem času. Bogata arheološka dediščina Novega mesta in kasneje razvoj historičnega mesta sta temeljila v prvi vrsti na ugodnem geografsko-prometnem in ob- rambnem položaju. Zaradi izredne dominantne lege na zavoju Krke je področje Novega mesta že v prvem tisočletju pred našim štetjem, v starejši železni dobi, postalo pomembno središče halštatske kulture na Dolenjskem. Njeni nosilci in ustvarjalci so bili z zahodnega Balkana in iz jugozahodne Panonije doseljeni pripadniki ilirsko-panonskih plemen. K temu sta pripomogli dve stvari: ugodna prometna zveza po dolini Krke, ki s svojim tokom povezuje Spodnje Posavje na vzhodu z Ljubljansko kotlino na zahodu in najdišča železove rude na Dolenjskem, ki so jo novi priseljenci s pridom izkoriščali in z velikim znanjem predelovali. Vse do izgradnje rimske ceste Emona — Siscija je bila dolina Krke glavna in najkrajša prometna magistrala, ki je povezovala zahodne obronke Panonske nižine z jugozahodnimi predeli Slovenije in preko notranjsko-primorskega Krasa z morjem. Najdbe iz posameznih grobišč, da bo pripoved o grenkem otroštvu lepa obogatitev nagrajen-klne domače knjižnice. Rešite današnjo križanko in Pošljite rešitev najkasneje do 21. ju-JJJ* na naslov: Uredništvo DOLENSKEGA LISTA, Germova 3, »S000 Novo mesto, s pripisom križanka. NAGRADNA KRI2ANKA-NAGRADNA KRIŽANKA Značaj se mora presojati in meri-P° globokosti prepričanja in po ^novitnosti. s katero se varuje in 'Qni to prepričanje. ./. TRDINA Beda ii je ponižanje. M. K A POR Pij in ljubi, da ljubezen živa in '"o utopita bridki zemski čas. G. ORBEL1AN1 SREDNJEVEŠKI PODLOŽNIK OVALNA SKLECA TEHTNICA FOSFOR s STAROSLO- VANSKO ŽELATINA , e ALG/ OKOLJE ALEKSAN- DRIJSKI BREZBAR VEN vneMMM Div oglji- POTftolLO KOVODIK MAROKAN lUT. MERA FIZ. ENOTA PERNATA it DENAR/ PLEME SLOVNIČAR KATRAN/ i TEŽKE i SANJE PESNIK GOlIA PRIVRŽE NEC ANIMIZMA/ GR. OTOK CILJ STRaCEV MEON. ZVE ZA ZA STANDAR DIZACIJO OTOK PRI SPLITU/ AMERICIJ NAS OTOK SP. NOG. KLUB VIŠINSKA TOČKA ORODJE IC MLATICEV DALM. Z IME STARI SLOVAN V mrtvaškem plesu največ otrok Lakota pobira največ žrtev razvitih — Pomoč med otroki — Cele generacije zaostalih in telesno ne-prihaja, vendar ne bo odvrnila vseh posledic_____________ ako vsakdanje so že besede o ^notah, ki se dogajajo po svetu, 0raj da smo jih že siti in ne teh-amo več teže njihovih vsebin, ko as televizija, radio in tisk dan za nevom obveščajo o lakoti, poplah, morijah vojne, nasilju. v a*eč je Afrika, Bangladeš, kdo 'kjer je tisti nesrečni Bhopai in ahel in Mali... Pa vendar so še d j*1’ ki so grozljive in morajo pri-eloveku do srca, kot so, denimo, P°rocanja o lakoti, ki stiska v svoj l^ffni objem že lep del Afrike, lačni'3!03 ^^r'ka>to so predvsem Snirtna žetev, ki jo pobirajako-^ v Etiopiji, Maliju, Čadu, °zambiku, Sudanu, Nigru, je ve-ka, a tri četrtine odpade na troke, stare do pet let. In tudi tis- 1 drobcenL izsušeni otroci, ki so Preživeli ali še bodo preživeli to dobje lakote, bodo čutili trajne Posledice na duhu in telesu, jj °ve kosti bodo ostale drobne 0l. krhke, ne bodo zrasli v 'eajno višino, njihova življenj-kr3 ? °*3a k° zanesljivo za nekaj let Vj alsa, mnogo bolj bodo občutlji--j, 'n dojemljivi za številne bolezni. rujn teJesn‘rn nadlogam se prid-. uJe še trajna zaostalost v razv-Ju možganov. J°moč, ki ta čas priteka iz vseh ■Palčk, SVe*ua’ Za ,,Preneka‘erega 0^ "-a ne bo prišla pravočasno. nJi bo sicer preživel, a trajne Hjjtnetne copate Računalnikom na tek ^dor nima v glavi, ima v nogah, . avi star pregovor, ki pa se dan-l^šnji lahko glasi tudi takole: „ ,°r ima v glavi, ima tudi v no-n • Dve vodilni izdelovalki šort-n 0Preme, Adidas in Puma, sta , mreč poslali na tržišče prve ^Pametne« tekaške copate z vg-r.Jenini mikroprocesorjem, ki me-fahr ^leži korake, daljavo, po--j- JJeno energijo in hitrost teka. nit .s s°dobno mikroelcktro-r ,° športnik natančneje nadzo-■*e 'n usmerja trening. Mikroprocesor je povezan s se-Vs°L-ern v Petnem delu copate. s ak'č, ko se tekač dotakne tal, p/or posije signal, nato pa se s (jo^o^jo izračunane poprečne kj ?lne koraka ugotovi razdalja, je tekač pretekel. Upošte-scl izmerjen čas, je v delčku Iij( ande na voljo tudi poprečna 2 r°st. Nič težja naloga ni potem tnil^datnimi podatki o teži špor- posledice bodo že njegov neod-vrnljivi delež. »Vsa generacija bo za stalno prizadeta zaradi lakote,« pravi dr. Susan van der Vynct, strokovnjakinja za prehrano pri Unescu. »Lakota je zavrla fizični in umski razvoj vsega ljudstva. To je izgubljena generacija.« § •raoda ni a dobiti še podatek o porablje-er|ergiji. D-fd Pumi so šli korak dlje in v Ve ........................ ' ‘ >al« datke ygradili kar ves »potujoči tet- ki zbira potrebne po-Co - Ko športnik konča trening, raPato preprosto priključi na recpnalnik Apple ali Commodo-kj’ 'h že se lahko poigrava s podat-K_jPh spreminja v grafikone, ta-C«c i vseh 'Soče voditi tudi osebne karto- -e m podobne nazorne prikaze 1 činiteljcv tekanja. Tako je tet« _ hn l vsake£a posameznega špo-tra'ka, ugotavljati učinkovit >st : ningov jn načrtovati sistem ij)d e- zasnovati sistem prehrane Podoba lakote: izstradanega otroka tehtajo. Prizor so posneli v enem od etiopskih taborišč. Dva milijona ljudi je že pomrlo od lakote in posledic (polovica v Etiopiji), zanesljivo pa jih bo pomrlo še veliko. F. Bradford Morse iz druženih narodov, ki ima na skrbi koordinacijo pomoči Afriki, predvideva, da bo žrtev lakote več, kot je bilo žrtev prve svetovne vojne. Okoli 10 milijonov ljudi bo končno število. In od te desetine milijonov bo 7 milijonov otrok. Poznavalci pravijo, da odrasel človek lahko preživi tri mesece ob hudi lakoti, če ima vsaj dovolj piti, ženske prežive še nekaj dni več zaradi večjih zalog podkožne maščobe, otroci in ostareli pa so najbolj ogroženi in propadejo veliko hitreje. Poleg večje ogroženosti že zaradi slabše odpornosti otroci in ostareli trpijo dodatne muke zaradi krutih medsebojnih odnosov. Matere postanejo brezbrižne do svojih otrok, kar je posledica lastne izčrpanosti, če pa že skrbe zanje, dajejo prednost dečkom, ko rešujejo družino. Poročevalci iz zbirnih taborišč v Somaliji beležijo primere, ko matere privedejo v taborišča sinove, hčere pa prepuste kruti usodi. Deklicam se tudi za bodočnost slabo piše. Strokovnjaki opažajo, da hudo pomanjkanje lahko povsem zaustavi dozorevanje in ženske ne morejo imeti otrok. Če pa že odrastejo in zanosijo, je nosečnost kritična zaradi krhkega okostja in splošne telesne oslabelosti. Pogosto prihaja do smrti na porodu ali do splavov. A že tudi odrasle ženske izgubljajo plodnost; kot poročajo Unicefovi strokovnjaki, ki so na kamelah prepotovali odmaknjen predel' Sutiana, v nekaterih naseljih ni bilo zdravega poroda že nekaj let. To se dogaja v družbah, kjer sicer ženska fodi najmanj po pet otrok! Otroci, ki rastejo v obdobju lakote, a preživijo, imajo najpogosteje težave z vidom, dostikrat tudi oslepe. Pomanjkanje vitamina A povzroči kserophthal-mijo, ki sc začenja z nočno slepoto, konča pa z izsušenim očesom in slepoto. Ta očesna bolezen se v podsaharskih deželah Afrike zaradi lakote že silovito hitro širi. Že več kot 10 odst. otrok, ki prihajajo v zatočišča, kaže resnejše simptome te bolezni. Tudi ko jim dajo posebne vitaminske doze, ostanejo nekatere trajne poškodbe očesa. Bolj kot telesne težave bo zdaj rastoče afriške generacije onesposobil duševno zaostajanje. Dr. Hector Jalipa, filipinski zdravnik, ki dela v Etiopiji, pravi, da ga ne bi prav nič začudilo, če bo kar cela generacija duševno zaostala. Podhranjenost namreč zaustavi rast možganskega tkiva, česar v kasnejših obdobjih življenja ni mogoče nadomestiti. Opazne so tudi psihološke posledice* predvsem stres in depresija. Zdravniki poročajo o ljudeh, ki so umrli od same apatije, potem ko so prestali grozote lakote in našli rešitev v zbiralnem taborišču. Nobeno zdravilo jim ne more pomagati. Iz vseh teh podatkov vstaja podoba lakote, ki ni samo sedanje pomanjkanje hrane, te-temvec tudi temačna prihodnost. Še desetletja bo čutiti posledice sedanje strašne lakote v ljudeh, ne samo v spominu, marveč v telesnem in duševnem zdravju celih ljudstev. MiM (Vir: Newsweek) vaša zgodba 2E VESTE, DA JE meter kot osnovna mera za dolžino po novem opredeljen s časom. Na generalni konferenci za mere in meritve, kije bila v Parizu, se je vseh 46 članic odločilo, da bo poslej meter tista dolžina, ki jo prepotuje svetoloba v 1/299792458. delu sekunde. Hitrost svetlobe je namreč ena od najtrdnejših fizikalnih stalnic. Sicer pa je meter, ki ga danes pozna in uporablja velik del sveta (nikakor se ne more uveljaviti v ZDA) izum francoskih znanstvenikov. V revolucionarnem vretju leta 1790 so opredelili novo mero za dolžino tako, da so izračunali dese-tmilijonski del razdalje med severnim polom in ekvatorjem. Do leta 1889 so kot mersko praenoto imeli zabeleženo razdaljo na palici, narejeni iz platine in iridija, da bi bilo raztezanje čim manjše. Točnost razdalje naj bi bila zagotovljena do milijoninke. Vendar je znanost zahtevala še natančnejše opredlitve. In tako so leta 1960 ponovno definirali meter kot 1650763,73 valovne dolžine oranžne svetlobe, ki jo oddaja v vakuumu plin kriton 86. Točnost tako opredeljenega metra je bila 4 proti milijardi, kar pa menda še vedno ni dovolj natančno za nekatere znanstvene meritve. In tako so določili novo definicijo metra s pomočjo najbolj natančnih atomskih ur. V vsakdanji praksi se to ne bo poznalo. POMLADNA ZGODBA Tej zgodbi bi lahko rekel Moja prva ljubezen ali Moja prva goljufija ali Moja velika smola, kakor se pač vzame. Zgodila seje neko pomlad pred veliko leti. Zaljubljen sem bil v sošolko Marijo. Sedela sva skupaj v zadnji klopi. Imela je dolge črne lase, ki so kar izzivali moje roke, moje prste. Vsak dan, vsako uro sem jo nekajkrat pocukal za repke ali kite ali za kar tako spuščene lase, odvisno pač od časa, ki ga je njena mama vsako jutro imela za Marijine lase. Marija se zaradi tega ni jezila. Smejala seje, cvilila, včasih pa meje tudi grdo pogledala. Njene velike črne oči so se takrat zresnile, namrščila je obrvi in zaklicala: »Tovarišica, poglejte ga!« Tovarišica je običajno ni poslušala. Bila je mirna, nežna, nekoliko starejša učite- Pekoča znanilka onesnaženosti morja s kanalizacijskimi odplakami. (Foto: MiM) Sredozemsko morje boleha Ponekod je morje za kopanje neprimerno in ogroža zdravje kopalcev — Vseh nevarnosti Se ne poznamo Ijica, ki smo ju vsi uucii radi. Zelo dobro nas je poznala. Vedete je, kako kdo diha, kdo se rad s kom igra, kdo je v koga zaljubljen. Vedel sem, da ima naša učiteljica tudi mene zelo rada. Z disciplino in z učnim uspehom ji nisem povzročal težav, tako da je vame zaupala, mi verjela in me pogosto dajala za zgled. Tako je tisto pomlad življenje lepo teklo, z Marijo sva si nagajate —jaz bolj njej kot ona meni — do nekega grdega pomladnega dneva. Že prejšnji teden je tovarišica učiteljica dala za domačo nalogo napisati spis o pomladi. Pri prvi uri (istega dne je hotela’ preveriti, kako smo napisali domačo nalogo. »Ali ste napisali nalogo?« je vprašala. »Smo«! smo vsi v en glas zavpili. »Ali je morda v razredu kdo, ki ni napisal naloge?« Posebna skupina, ki je nastala pod okriljem OZN, je pregledala nekaj sredozemskih plaž, da bi ugotovila, ali je Sredozemsko morje že tako nevarno onesnaženo, da bi lahko ogrozilo zdravje kopalcev. Iz poročila, s katerim so se sredozemske države, med njimi tudi Jugoslavija, seznanile na srečanju v Atenah, je razvidno, da se morju slabo piše. Najmanj četrtina plaž je takšnih, da kopanje na njih predstavlja nevarnost za zdravje. Predvsem gre za obalne vode, ki so onesnažene zaradi kanalizacijskih odplak velikih mest, kot so Marsille, Arene, Genova, ipd. Manjša mesta z odpadnimi kanalizacijskimi vodami ne ogrožajo morja v taki meri, zato tudi plaže v bližini manjših mest niso tako onesnažene in nevarne za zdravje. Ob velikih mestih pa je onesnaženost tako velika, da obstoje resne nevarnosti za obolenja, od kolere, tifusa do prebavnih motenj. V nekaterih državah zato že opozarjajo kopalce na obdobja večje onesnaženosti. Podobne primere smo imeli tudi pri nas v Tržaškem zalivu. Drugače pa so jugoslovanske plaže ocenili kot razmeroma čiste in za kopalce nenevarne. Mnogo bolj zaskrbljujoče kot onesnaževanje s kanalizacijskimi odplakami je zastrupljanje Sredozemskega morja z industrijskimi odpadki, predvsem nafto, kemikalijami in kovinami, kar velja še posebno za severni predel Sredozemlja. Strokovnjaki ocenjujejo, da zaradi nesreč in nemarnosti odteče v morje na leto okoli 800.000 ton nafte, kar je za Sredozemsko morje hud zalogaj, saj je morje zaprto in nima takšnih samoočiščevalnih sposobnosti kot, denimo, Atlantik. Posledice, nenevarne sicer, občutimo vsako leto tudi na naših obalah, ko se na plažah »barvamo« s črno smolo — ostanki razpadle surovine nafte. Največjo skrb pa je zaznati v zvezi s kovinami. Koncentracija bakra, kadmija, cinka, svinca in živega srebra v Sredozemlju počasi narašča. Strokovnjaki se boje, da je to lahko hudo nevarno, še posebno na daljša obdobja. Vendar dandanes nihče ne more z gotovostjo povedati, kakšne bodo posledice — če niso celo že zdaj — tovrstnega onesnaževanja Sredozemlja. Pred leti, ko se je tudi pri nas začelo nenavadno množenje me- »Ne!«, smo ponovno zavpili. No, Stojan, preberi nam, prosim, svojo nalogo, tvoji spisi so običajno zelo lepi.« Poslušal sem ta glas, ki je veljal meni. Začutil sem kako mi postaja vroče in kako se potim, saj takrat prvič v življenju nisem naredil naloge, in so me ujeli na teži. »Ujeli? Še ne«, sem pomislil in kar se da mirno vstal, vzel svoj zvezek za domače naloge ter začel brati. »Pomlad«. Pogledal sem tovarišico. Mirno je sedete za katedrom. »Pomlad je najlepši letni čas.« Pogledam gor. Nič. »Lastovke se vnejo iz toplih krajev.« Dvignem pogled. Tovarišica posluša in je videti zadovoljna. »Spomladi nabiramo zvončke in trobentice.« Še vedno nič. Srce mi močno utripa. Uspelo mi bo. »Vsak dan sije sonce.« Zadnjič pogledam k tovarišici. Nekaj sumi, vendar ne reče ničesar. »Pomlad je resnično najlepši letni čas.« Končam. Zmagoslavno sedem. »Dobro je, Stojan, le duz v obalnih vodah, je bilo precej zaskrbljenosti zaradi teh živalic. Če se ne bi unesle, bi lahko resno ogrozile turizem. Strokovnjaki, ki so raziskali tudi ta pojav, še niso rekli zadnje besede, kot najverjetnejšo možnost pa postavljajo, da se meduze namnože v vodah, kjer je precej kanalizacijskih odpiak, ki jim pomenijo dodatne vire hrane. Vroči gumb Nevarna misel o prednosti »pravočasnega« na-____________pada______________ V javnosti se ameriška atomska doktrina kaže kot obrambna, kar izključuje možnost, da bi ZDA z zavezniki sprožile atomski spopad oziroma udarile prve. V strokovnih krogih pa je že dlje časa čutiti zadrego, saj je vse bolj jasno, da z razvojem najnovejših »pametnih« orožij z več samostojnimi atomskimi glavami in drugimi sodobnimi orožji postaja vprašljivo, ali bi bilo mogoče v primeru nenadnega napada sploh ustrezno odvrniti napad in odgovoriti z vsemi močmi. Uničene bi bile komunikacije, možnost je, da bi bili tudi nuklearni potenciali razbiti. Zato se menda v vojaških krogih^ širi zamisel o »pravočasnem udaru, kar pa lahko pomeni tudi, da bi ZDA sprožile jedrsko vojno. Na to nevarnost opozarja knjiga »Gumb«, ki je nedolgo tega izšla. Napisal jo je Daniel Fora izvršni direktor Zveze znanstvenikov. Knjiga je zbudila takojšnje odzive. V vojski soji očitali, daje »nepravična«, a kakšnih tehtnih dokazov niso ponudili. Avtor je med drugim pokazal več zanimivih primerov ranljivosti komunikacij in vodenja jedrskih potencialov. Navaja primer, ko so vojaki hoteli demonstrirati hitre zveze s Pentagonom, pa se na klice po vročih linijah ni nihče oglasil. Opozori! je tudi, da glavni centri delajo z računalniki iz šestdesetih let, ki ne bi bili kos množičnemu napadu, da ni ustreznega vzporednega opozorilnega sistema, da so sateliti zelo ranljivi in da jih zlahka zaslepijo z višinskimi atomskimi eksplozijami. Zaradi vsega tega je dina prava možnost doseči kaj v morebitni jedrski vojni, da udariš prvi. Prav to pa seje začelo plesti tudi v glavah mož iz Pentagona. spis je malo prekratek.« »Otroci, danes se bomo učili....« »Tovarišica, tovarišica!« Ne morem verjeti, daje res, kar vidim in slišim. Marija z mojim zvezkom v roki, odprtim, tako daje vsem na očeh, kriči na ves glas: »Tovarišica, on nima naloge. Ne vem, kje je bral. O pomladi nima ničesar napisanega.« »Stojan, prinesi zvezek« mi reče tovarišica. Ko ga prinesem, ga prelista, se zagleda skoz okno in reče: «Trideset let poučujem v drugem razredu in mi še nihče ni naredil česa takega. Ne vem, kam bi gledal. Vsi v razredu molčijo, strmijo vame, v moje solze, ki so začele teči kar same od sebe. Tovarišica ne reče ničesar več. Samo še zvezek pograbim in zbežim iz razreda. Tistega dne sem se zaklel, da nikdar več ne bom pri uri brez naloge in da nikoli več ne bom cukal za lase črnolase Marije. STOJAN MARJANOVIČ POTA m Med delom ob življenje 49-letni Franc Retelj, delavec novomeškega Cestnega podjetja, je bil takoj mrtev dežum j poročaj 0 RAZBIL DVOJNO STEKLO —V noči na 7. junij je neznan storilec razbil steklo na dveh oknih stanovanjske hiše 56-letnega Albina Grahlja iz Rodin pri Črnomlju. Grahelj je oškodovan za 8 tisočakov. OTOČEC — Prejšnji teden je prišlo na magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom pri Otočcu do hude prometne nezgode, v kateri je izgubil življenje 49-letni Franc Retelj iz Dolnjih Kamene, delavec novomeškega Cestnega podjetja- 5. junija okoli 13.30 so delavci Cestnega podjetja Novo mesto označevali vozišče magistralne ceste z vzdolžno črto med Mačkovcem in Otočcem. Cesta je bila ustrezno zavarovana s prometno signalizacijo, pa je po končanem delu kljub temu prišlo do hude nezgode. Cestarji so namreč po opravljenem delu pobirali stožce, ki so stali ob sredinski črti na cesti. Vinko Tomažin iz Dolnje Bučke je KOLESA PONOVNO IZGINJAJO UKRADEL KASETO IN DENAR — V noči na 10. junij je nekdo vlomil v osebni avto Frančiške Bevc, parkiran na trebanjski avtobusni postaji. Storilec je iz vozila odnesel kaseto in 6 tisočakov. DOMA PRETEPAL IN RAZGRAJAL — Mličniki so 3. junija pridržali do izreznitve 46-letnega Tomaža I ludorovca, ki je doma v Križevski vasi razgrajal inse pretepal. Ovadili ga bodo'sodniku za prekrške. KAJ BO S PROMETNIM? — V noči na 3. junij je nenznaec vlomil v osebni avto Zvonka Šuštaršiča iz Novega mesta. Vozilo je bilo parkirano pred stanovanjskim blokom, iz avtomobila pa je izginilo 8 kaset in prometno dovoljenje. Storilca še iščejo. ODNESEL RADIOKASETOFON — Neznanec je v noči na 4. junij vlomil v osebi avto 22-letnega Rudija Škrajnarja z Mirne in ukradel avtoradio s kasetofonom, poleg tega pa odnesel še rezervno kolo. Lastnika je oškodoval za 50 tisočakov. TOVORNJAKU ODVIL KOLO — V noči na 2. junij je neznanec s tovornjaka, last 41. letnega Gašperja Pelka iz Dolenjskih Toplic, odvil in odnesel rezervno kolo. Lastnika je oškodoval za 100.000 din. NOVO MESTO—Tatvine koles na Dolenjskem so ponovno vse pogostejše. Tako sta bila minuli vikend v Novem mestu ob vozilo še nadaljnja dva lastnika. V noči na 6. junij je neznanec ukradel moško kolo Rog, last Novomeščana Miljenka Stankoviča, in ga oškodoval za 25 tisočakov. 8. junija pa je izpred gostišča Loka v Novem mestu izginilo motorno kolo, s čimer je bil lastnik, 24-letni Franc Bojane iz Novega mesta, oškodovan za 70 tisočakov. Storilca še iščejo. Biki pili stru P Mrtvih 15 bikov, skupna škoda pa okoli 1,5 milijona din ŠE ENA BREZ GLASBE — Neznanec je v noči na 4. junij osiromašil osebni avto Šrefke Pucelj iz Otočca za radiokasetofon. Lastnico je oškodoval za najmanj 20 tisočakov. Vozilo je stalo parkirano pred stanovanjsko hišo. Storilcu še iščejo sled. TATVINA V SKUPNIH GARAŽAH — 5. junija je nekdo stikal po Kupnih garažah na novomeški Cesti herojev. Marjanu Kuraltu je iz osebnega avtomobila ukradel kolo z novo cumo. GORELO V STRUGAH STRUGE — 6. junija je gorel dvojni kozolec Franca Kaplana iz Lipe 6 v Srugah v kočevski občini. Zgorelo je tudi seno, deske in voz. Škodo ocenjujejo na okoli 3 milijone din. Vzrok požara še ni znan, domnevajo pa, da so ga zakrivili otroci. KOPRIVNIK PRI KOČEVJU — 7. junija je vodja kmetijskega obrata v Koprivniku postaji milice v Kočevju sporočil, da pri njih množično poginjajo biki. Že prejšnji dan so našli dva mrtva, naslednji dan pa še 13, skupaj torej 15. Biki so bili na prosti paši na območju Hriba pri Koprivniku. Ko so našli prva dva mrtva, so menili, da soju pičile kače. Naslednji dan pa so našli še več trupel bikov in začeli temeljiteje iskati vzrok. Ob cesti so odkrili divje smetišče in tam razbite škatle z neko rumeno snovjo. Bikci so lizali vsebino v razbitih škatlah. Najprej so domnevali, da je bil v škatlah minij rumene barve. Podrobnejšo raziskavo je opravil veterinarski zavod, kije ugotovil, daje bil v škatlah rumesan ali dinitroortokrezol, sredstvo za spomladansko zaščito sadnega drevja. Ta strup je očitno nekdo pripeljal tja s prikolico in ga stresel v jamo ob cesti. Poginuli bikci so bili težki do 500 kg. Škode je torej za okoli 1,5 milijona dinarjev. STROP PADEL NA GOSTE — O metliškem in sploh belokranjskem gostinstvu m turizmu, zlasti pa o Integralu, ki bi moral bitinosileetedejavnosti v deželi med Kolpo in Gorjanci, je bilo v zadnjih letih izrečenih nič koliko kritičnih besed in grenkih ugotovitev. Pred kratkim je Integral za bedno stanje belokranjskega turizma dobil televizijsko bodečo nežo, nenazadnje pa so prejšnjo sredo o tem razpravljali tudi na seji komiteja OK ZKS kjer je razpravljalec dejal, da bi bilo bolje, če v Metliki ne bi imeli niti ene postelje, kot da imajo tak hotel. »To je sramot a za Metliko!«, je vzkliknil. Dva dni za tem, v petek ob pol enajstih zvečer, ko je bilo v tem hotelu okoli 70 knjižničarjev iz Ljubljane in Maribora, seje v gostinski sobi zrušilo kakih 30 m2 lesenega stropa. Na srečo je bila takrat večina gostov na plesišču, kljub temu pa je pet gostov dobilo take poškodbe, da so jim morali nuditi pontoč v metliškem zdravstvenem domu. Se bodo pri Viatorju končno zavedli, da gre dober glas v deveto vas, slab pa še dlje? (Foto: A. Hartdj) zato vozil kombi ob sredinski črti, na kesonu pa je stal Franc Retelj in pobiral stožce ter jih metal na keson. Pri Otočcu, na delu vozišča v slabem in nepreglednem ovinku, pa je za njima s tovornjakom pripeljal 25-letni Bojan Poravne iz Ljubljane, za njim pa še en tovornjak, ki ga je vozil 45-letni Jože Ivančič iz Radovelj pri Šmarjeških Toplicah. Slednji je zapeljal na levo polovico ceste, pri tem oplazil Poravnetov tovornjak, med neprevidnim prehitevanjem pa še silovito treščil v kombi, na katerem je stal Franc Retelj. S tovornjakom je oplazil tudi avtobus, ki ga je nasproti pripeljal Franc Svenjek iz Jesenic. V hudem trčenju je na kraju nezgode poškodbam podlegel Franc Retelj, laže poškodovan pa je bil tudi Vinko Tomažin, ki pa so ga po zdravniški pomoči odpustili iz bolnišnice. Materialno škodo so ocenili na blizu milijon din. B. B. HUDO RANJEN MED PREVRAČANJEM KANIŽARICA — 30-letni Vinko Lilek iz Butoraja seje 8. junija okoli 15.30 peljal z osebnim avtom iz Črnomlja proti Vinici. V Kanižarici mu je po levi strani ceste pripeljal nasproti 35-letni voznik osebnega avtomobila Kazimir Pezdirc iz Drenovca. Vozili sta se oplazili, pri tem pa je Lilekovo vozilo zaneslo na levo bankino, po kateri je drsej in se prevračal. Voznik je bil ob tem hudo poškodovan. VLOM V DELAVNICO DOBRAVA — V noči na 9. junij je nekdo v Dobravi vlomil v delavnico, last 37-letnega Jožeta Kica iz Škocjana. Kic je ugotovil, da sta mu zmanjkala prenosna radiopostaja z usmernikom in ročna blagajna, tako da je skupaj oškodovan za 60 tisočakov. Storilca še iščejo. OGENJ V KUHINJI BROD — V nedeljo, 9. junija je prišlo do požara v kuhinji stanovajske hiše 42-letnega Marjana Drenovška iz Broda. Dernovškova je okoli 14. ure v kuhinji vklopila ventilator nape in odšla na vrt, ko pa se je čez nekaj časa vrnila, je v kuhinji opazila močan dim in nato še ogenj. Z možem sta na srečo uspela požar, ki seje medtem že razširil po kuhinjskih elementih, pogasiti, tako da je škode »le«za 60.000 din. Tok ga je z droga vrgel na tla Delovna nezgoda med popravilom trafopostaje MALI KAL — V nedeljo je 54-letni Andrej Slak s Pristave skupaj s svojim delovodjem, 57-letnim Francem Primožičem iz Trebnjega, popravljal okvaro na jamborski transformatorski postaji v vasi Mali Kal. Med delom pa je prišlo do nezgode, v kateri se je Slak hudo poškodoval in so ga nemudoma prepeljali v novomeško bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. Slak in Primožič sta pred začetkom del izključila stikalo, montirano na električnem drogu, po tem pa je Primožič odšel proti Dolenji vasi, da bi tam v transformatorju izključil tudi tok iz. smeri Trebnjega. Očitno pa seje Slak prehitro lotil popravila. Splezal je na jamborsko transformatorsko postajo in pričel z delom še v času, ko je bil ta pod električno napetostjo. Tok ga je hudo stresel, tako da ga je vrglo iz višine kakših štirih metrov na tla. Kot že rečeno, je pri tem dobil hude poškodbe. Neznanec povzročil hudo trčenje Za poltretji milijon škode v trku pri Jezeru «1 DELAJO NA ČRNO — Čeprav so vsi v Sevnici vedeli, da pravni zapleti okoli gradenj na kmetijskih zemljiščih v Šmarju še niso rešeni, so s posredovanjem milice zagotovili pričetek gradbenih del. Delajo celo še po razveljavitvi štirih spornih občinskih odlokov. Bo kdo za vse to odgovarjal? (Fot o: A. Železnik) Sodišče razveljavilo štiri odloke V Sevnici prednost betonu pred plodno zemljo SEVNIČA — Težko je že sedaj reči, kakšne bodo v Sevnici posledice nedavne odločitve ustavnega sodišča Sovenije, ki je pred dnevi razpravljalo o neustavnosti in • Tilka Huzjan, kmetica, ki so ji vzeli uporabno pravico do njive v Šmarju, je skušala na vsak način preprečili pričetek gradnje. Domala vrgla se je pod buldožer, ki je že odstranjeval plodno zemljo, a graditelji so poklicali na pomoč miličnike in gradnja se je pričeta. Še sreča, da je miličnikom vendar! e uspelo pred stroji obvarovati vsaj eno vrsto jablan! (až) nezakonitosti kar štirih v tej občini sprejetih odlokov, vendarle pa je le moč zapisati, da brez posledic ne bo šlo. Ustavno sodišče je namreč prav zaradi neustavnosti in nezakonitosti razveljavilo odlok o zazidalnem načrtu Šmarja, odlok o zazidalnem načrtu vzhodnega dela območja Šmarje — Sevnica in odloka, ki govorita o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na že omenjenih zazidalnih kompleksih. Kot smo pred časom že pisali, je postopek sprožila občanka, ki je menila, da omenjeni odloki ne zagotavljajo varstva okolja niti ne varujejo kmetijskih obdelovalnih površin. In ko je sodišče pregledovalo zbrano dokumentacijo, je ugotovilo, da odloka o zazidalnem načrtu še zdaleč nista v skladu z zakonom o urbanističnem plani- ranju, ki je v času njunega sprejemanja še veljal, prav tako pa preostala dva odloka nista v skladu z zakonom o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev. Šodišče je ugotovilo, da zazidalna načrta nista vsebovala sestavnih delov, kijih je predpisoval zakon o urbanističnem planiranju, to pa so v prvi vrsti: analiza urbanskih funkcij naselja, osnove za ureditev in izrabo zemljišč, arhitektonska dokumentacija, načrt parcelizacije zemljišč, načrt komunalnih naprav, pravilnik za izvajanje zazidalnega načrta, da ne naštevamo naprej. Ob vsem tem kaže zapisati še to, da so Sevničani z uveljavitvijo novega zakona o urejanju naselij sprejeli sklep o uskladitvi družbenega plana občine za obdobje 1981-1985, vendar je republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ugotovil, da tudi usklajeni plan nima predpisanih prostorskih sestavin, saj je zakon o varstvu kmetijskih zemljišč natančno odločil, katera zemljišča se z družbenim planom občine ne smejo nameniti za nekmetijske namene. O preostalih dveh odlokih pa le še to, da sta bila zasnovana na • Na zadnjem zasedanju vseh treh zborov sevniške občinske skupščine je predsednik zbora združenega dela postavi! delegatsko vprašanje, kak o je bila zadeva okoli razlastitve in ostalih pravnopremoženjskih vprašanj izpeljana, če je znano, da je morala ob pričetku de! posredovati celo milica., (až) nezakonitih zazidalnih načrtih, poleg tega pa je. površina zemljišča, ki mu preneha lastninska pravica, v obeh odlokih večja, kot je navedena v zazidalnih načrtih. Odloka tudi nimata določene meje območja, koder lastninska pravica do zemljišča preneha(!). g g Inšpekcije na rešetu Izvršni svet in občinska skupščina Ribnica hočeta sproti vedeti, kaj počno inšpekcijske službe RIBNICA — Premalo dela je opravljenega za tako veliko denarja, kot ga občinska skupščina Ribnica daje za delovanje medobčinskih inšpekcijskih služb občin Kočevje in Ribnica. Zato bo ribniški občinski izvršni svet obvestil kočevskega, da bo odstopil od sofinanciranja te službe v taki obliki, če mu ta služba ne bo dajala tistih poročil in programov, ki bi jih po dogovoru morala. Za inšpektorjeje tudi nujno izpolnjevati tisti del zakona o državni upravi, ki govori o ponovnem potrjevanju (reelekciji) delavcev s posebnimi pooblastili. Tak je bil predlog izvršnega sveta občinske skupščine Ribnica na zadnji sej družbenopolitičnega zbora, ko so JEZERO — V soboto okoli 23. ure je prišlo na magistralni cesti pri Jezeru do hujše prometne nezgode, ki jo je vnovič zakrivilo neprevidno prehitevanje. Neznan voznik osebnega avtaje pri Jezeru v slabo preglednem levem ovinku pričel prehitevati tovornjak pred seboj, ko pa je bil vzporedno z njim, mu je nasproti z osebnim avtom pripeljal 37-letni llija Martič, začasno zaposlen v Zahodni Nemčiji. Slednjise je, da bi se ognil trčenju, umikal na desno, pri tem pa zapeljal na bankino, izgubil oblast nad vozilom in zapeljal na levo stran ceste, ko je po njej nasproti pripeljal voznik osebnega avtomobila, 36-letni Kosan Markovič iz Beograda. Vozili sta se ob tem oplazili in obrnili, Martičev avto pa je pri tem oplazil še osebni avto našega zdomca v ZRN Kata Baumanna. V nezgodi se je llija Martič hudo telesno poškodoval in so ga prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, medtem koso materialno škodo ocenili na 2 milijona 200 tisoč din. J Delegati zaprli zadnja vrata Po letošnjem planu, ki pa še * povsem zanesljiv, saj računa na Pr milijonski kredit, bo novomeška občil’ ska skupnost za varstvo pred požarotn fbhko razdelila 56 prostovoljnim gasilskim društvom v občini 23,708 miHj°ni1 dinarjev. Od tega bo za redno dejavnos društev izdvojila 3.165 milijona(ptisPt' vek posameznemu društvu je 45. 50 90 tisočakov), za nakup opreme I0.4V milijona. 5 milijonov pa za pomoč P gradnjah ati adaptacijah gasilski domov. Ko so na nedavni skupščini polam1 skupnosti govorili o razdelitvi sredsl^ za posamezne namene v letošnjem tuje strokovna tajnica mimogredeome nila. da utegne gasilsko društvo ■ Šmarjete dobiti vsaj 2 milijona dinar) kot pomoč pri gradnji gasilskega dom na katero se res pripravljajo že ' • Za to pa se jim očitno ni zdelo poit1"" vreči n a papir nekaj preprostih stavk • običajne prošnje pač. Tudi deleča1 Šmarjete ni bil pretirano zgdva ^ Njegovo besedovanje je izzvenelo. • zidali bomo in mislimo, da bi skupn lahko prispevala kakšnih 200 stari!im^ lijonov. Reakcije so bile ostre. ' ko za minimalni program polarnih varstva v občini manjka dve in poD' milijarde dinarjev, ko ni denarja osnovno dejavnost, da gasilskim dru vom dajejo nekaj starih milijonov, ko težave zaradi pomanjkanja den ar ja v Zavodu za požarno varnost, pa na) kar tako dali 2 milijona za gradnjo večnamenskega doma. Tako denarja ne moremo razmetavati, so bili soglasrn delegati. Naj kaj za dom prispevajo drugi, tisti, ki ga bodo uporabljali. Da silci pač ne potrebujejo velikih dvoran m podobnega, ampak le prostor za spra~ vilo opreme. In žalostno je. češmarješ gasilci ne morejo spraviti doma P° streho s 5 milijoni, kolikor so menda dobili za stari gasilski dom. Seveda treba tudi veliko prostovoljnega dela- Po Ampak tako je povsod. Prispevek skupnosti je lahko v položaju, kakršnem je. majhen. Kako naj najbolj pošteno in primerno razdeli 5 milijonov, namenjenih za gasilske domove, če dom gradi, adaptira ali to v bližnji prihodnosti namerava 20 gasilskih društev- Pi *gic vars Ded ».-» tak, "ajv sije Kra Na koncu so delegati sklenili, da ne gre zgubljali toliko besed o mimogrede navrženem predlogu, ki ga ni v planu- okt atle ske. Gasilsko društvo Šmarje!a pa bo 0 lem skoraj ne dvomimo — dobilo pomoč, kot jo dobivajo drugi, ne kar tako, na »lepe oči«, ampak na osnovi prošnje. »Če mislijo prihajati z denarm mi potrebami skozi zadnja vrata. Pre zvez in poznanstev, brez napivane prošnje, nas ni treba tukaj. Kaj naj sk pščina potem sploh dela?« seje vpraša njen predsednik. , Z. LINDIČ—DR A0* bro Zat rki. VSI Zv, razpravljali o poročilu inšpekcijskih služb. Ta predlogje zbor tudi soglasno sprejel. Vzrok za tak sklep je, da ribniški izvršni svet ne dobiva sprotnih poročil o delu inšpekcijskih služb. Delo teh služb občinski organi premalo spremljajo. Sklenili so, da bodo zbori občinske skupščine poslej o takih poročilih razpravljali dvakrat letno, medtem ko so jih doslej le enkrat. SPET GORELO NA LIKU KOČEVJE — Spet je gorelo na Liku Kočevje. 8. junija ob 0,45 je neki občan opozoril najprej čuvaja Lika, nato pa še postajo milice, da na Liku gori. Vžgala seje drobljena bukovina v silosu. Domnevajo, da je požar zakrivil samovžig. Na kraj požaraso hitro prihiteli gasilci iz Mahovnika, Kočevja, Likovi gasilci ter gasilci iz Stare cerkve in Dolge vasi. Samo nadrobljeni bukovini je za okoli 100.000 din škode, ostalo škodo pa še ugotavljajo. PO DOLENJSKI DEŽELI • lz hleva Šmihelčana Petra MJ. lija je v noči na 6. junij izginil Pf® pravcati bik. Dejanje s*-je of'' odvijalo dokaj neslišno, kar p0”^ ja preiskovalcem precej dodata razlag. Enamednjimijetudita. si je zmikavt nadel podobo Pr' vlačne krave in na ta način W odpora speljal osamljenca. • 49-letni Jakob B. iz Sel pr' ^ miču je imel prejšnji teden smolo, da gaje zelo hudo žejalo-silnih prizadevanjih, da za ? i potrebe telesa po pijači, pa je le predaleč. To je opazil tudi nataV*_ hotela Smuk v Semiču in možaka rju odklonil »sodelovanje«. Jak ba B. je to tako razjezilo, da J pričel razbijati in pretepati g°st^ Mirnejši preostanek noči so zagotovili miličniki. • Nekaj dni nazaj je nekdo vlomj v vikend Janeza Hočevarja iz Tt* na. Iz objekta, ki stoji pri Lipovcu, je poleg transistorja. garet, baterijskih vložkov in 10^ skega noža izginila še vojaška blja. Za mušketirjem novejšega pa še ni oprijemljivejših sledov jših -•'e Pos taz> 'eki drž vaš ka) dov «a, •jul sto rof sed na: kri I ki na no ski u oč Po tiz Se ek nc Ki K; itt o, j j ni ra P; n; H bi BREZ VZROKA NA BANKINO — Metličan Anton Okoren seje 3. junija zvečer peljal s kolesom po cesti iz Drašičev proti Metliki. Kake 4 kilometre pred Metliko je 64. letni mož iz neznanega vzroka zapeljal na desno bankino, pri tem izgubil ravnotežje in padel po vozišču. Okoren seje ob tem huje poškodoval in so ga odpeljali v novomeško bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. Materialne škode je za 8 tisočakov. TROJNO TRČENJE NA MAGISTRALKI — 8. junija okoli 2. ure se je 30-letni Brežičan Jože Šinko pe- ljal z osebnim avtom s Čateža P Bregam. Med vožnjo je brez Pra(rip vzroka nenadoma zavil na levo s cestišča in tako trčil v osebni avto■ . bil, ki ga je nasproti pripeljal 24- g Boško NikičizČrnjakovega. Da P ,t smola še večja, je za Šinkom PHP Lje osebnim avtom še 33-letm Pungerčič iz Žejnega in zarad' primerne hitrosti vozila ni mogel . viti, tako da je trčil v avtomobil P . seboj. Pungerčič se je v nezgodi .-telesno poškodoval in so ga preP I na zdravljenje v brežiško bolnisn Materialne škode je za 200 tisočako rokomet Sl.OVENSKA ROKOMETNA LIGA, moški, ZADNJE KOLO: Nl.ES — TERMOPOL 36:22 (16:12 INLES: Gelze, Deržek 1, Dejak • -I- Hc 3, Karpov 4. Lesar 4, Ambrožič 7. Mate 6, Fajdiga 5. FERROTEHNA — KRŠKO 28: « (14:12) KRŠKO: Kastelic, Kekič 6, bunker 2, Glaser 5, Iskra 5, Keše, Bizjak 3, erbec 6. pvz PONIKVE — AJDOVŠČINA 16:18 (9:8) DVZ PONIKVE: Jambrovič, “ambič 6, Vujinovič 3, Urbančič I> Pugelj 1, D. Prnad 5, F. Strnad, '-agar, Skantelj. Mirt. KONČNA LESTVICA: 1. Šoštanj 41 točk, 2. INLES 38, 3. Ajdovščina 35, 4. DVZ Ponikve P' 5. Astra Jadran 21, 6. Eerrotehna 20, 7. Usnjar 18, 8. Minerva 18, 9. KRŠKO 16, 10. Ormož 15, 11 Termopol 11, 12. Mokerc KIG 8 točk. SLOVENSKA REPUBLIŠKA LIGA, ženske, ZADNJE KOLO: ‘LAS KOČEVJE — BURJA 28:23 (15:9). ITAS: Filipovič/Klarič 6, Faj-‘ar 1, Kure, Vuk, Križmanič 1, . Jerič 12, M. Jerič 8, Bejtovič, Saf-tič, Stefanišin. RUDAR — ISKRA ŠENTJERNEJ 12:34 (4:16) ISKRA: Bolte, Gorenc 2, Dolar 9, Turk 9, Selan, Rangus 4, Vide 5, Kovačič 5, Kos, KONČNA LESTVICA: 1. Fer-rotehna 37, 2. Alpies 34, 3. Burja 33, 4. ISKRA 28, 5. Branik 27, 6. Mlinotest 23, 7. Fužinar 17, 8. Veta 17, 9. Itas Kočevje 16, 10. Šmartno 15, 11. Deloza Polana 13. 12. Rudar 5. nogomet SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA, 25. KOLO: BREŽICE — RUDAR (TR) 1:2 (0:1) STRELCI: 0:1 Rižner (2) 1:1 Ratkajec (70) 1:2 Breznikar (85, 11-m). BREŽICE: Rožman, Mirkac, Kos, Povh, Predanič, Soban, Severovič, Horvat, Barbič. Ratkajec, Lazanski. LESTVICA: 1. Koper 40 točk, 10. Brežice 19, 11. Izola 17, 12. Šmartno 14 točk. V zadnjem kolu igrajo Brežičani v gosteh z Železničarjem. Judi iz vozičkov trojke pn mu poškodoval hrbtenico, od tat ni več stopil na noge. V trenutkih flvečjega malodušja, obupa in depre-‘‘e je našel tolažbo v športu. Krar prv' ‘azi zdravljenja sem živel v šli ^ ‘n tam za&l resneje razmi-o k!i° “Portu’ najprej o atletiki, nato ati Nekajkrat sem nastopil kot sodeloval leta 1975 na evrop-ljde™ Prvenstvu in tam v vožnji inva-, “Skth vozičkov na 100 metrov osvojil , °nasto medaljo,« pravi Irfan Agič. catem ec »Košarka je med invalidi vse bolj popularna. Vodilne države v tem športu dosegajo danes tudi po 100 košev na tekmi, kar je ob dejstvu, da se igra na vozičkih, zares veliko. Tak je bil primer Francozov na lanskih olimpijskih igrah v angleškem Stokemande-lyju, kjer smo mi zasedli 11. mesto.« ti p1 Se Je P0P°‘n0ma zapisal koša-v i. °d koši je začel igrati po prihodu Zve Cn‘j° ‘eta ‘978 ko seje včlanil v 20 paraplegikov Slovenije. iših^3 'nvaI>dc je vd>Lo najrazlične-... 'ekmovanj, vse od regijskih do D eZn‘h in celo olimpijskih Iger. Še je športno življenje invalidov a* '° v Sloveniji, ki daje tudi največ jkutovalcev v vseh disciplinah za vat?Vno reprezentanco, za njo je Hr-. La, medtem ko v ostalih republi- kah Za tovrstno aktivnost invalidov ni j| v°Ij poskrbljeno.« Agič je danes n ? .košarkarske ekipe paraplegikov st “‘Janške Olimpije, z njo je lani na-roPa‘ na pokalnem tekmovanju ev-Pskih prvakov, kjer so zasedli jT"10 mesto, kar štiridesetkrat pa je °Pil tudi v dresu z državnim srDom. T i V DRESU Z DRŽAVNIM GRBOM — Ifran Agič (številka 10) med košarsko meddržavno tekmo. »V naši ekip imamo kar nekaj igralcev, ki so sposobni koš zadeti z razdalje, večje od 6,25 metra. Trojke namreč štejejo tudi pri nas, pa da ne bo pomote: višina koša je prav tako 3,05 metra kot pri pravi košarki,« je zaključil Irfan Agič, branilec ljubljanske Olimpije in državne reprezentance. M. GLAVONJIČ solski šport in ki s OVOnieška športna dvorana je pred kratkim gostila mlade telovadke, Hastv6 Pornerile na območnem pionirskem prvenstvu v množični gim-nov ,y. ekipni razsvrstitvi pionirk od L do 4^ razreda je zmagal s^ih°y.'e^ki Partizan pred Partizanom Sevnica in OŠ Baza 20 iz Dolenj-luJ°P‘ic, medtem ko je bila posamično v skupni razvrstitvi najboljša °čar 'm3 'z “aza 20- sledijo pa Cibic (Partizan Novo mesto), Kiak-p0 , (Partizan Sevnica), Metelko (OŠ Savo Kladnik Sevnica) itd. ti^mo še 'zmagovalke na posameznih orodjih: preskok: Vesel (Par-Sevn Novo mesto), bradlja: Lukšič (Baza 20), greda: Kovačič (Partizan ekin'9^' parter: Lukšič (Baza 20) in Cibic K. (Partizan Novo mesto). V novr?1 razvrstitvi pionirk od 5. do 8. razreda so bila najboljša dekleta iz Klj^LPeške OŠ Katja Rupena, 2. je bila OŠ Savo Kladnik I in 3. OŠ Savo Katj nj8 ‘I- V posamični konkurenci je bila najboljša Vidmarjeva iz OŠ itd y uPena- sledijo Vujanič (OŠ Brežice), Ucman (OŠ Katje Rupena) °rodjih rnar-‘eva ie P°‘e8 skupne zmage zabeležila še uspehe na vseh • z'1' jti ^ razliko od dekliškega dela fantovski ni bil tako množičen, zato pa raz. an‘ka‘° kvalitetnih nastopov. V razvrstitvi ekip pionirjev od 1. do 4. P^je zmagala OŠ Šavo Kladnik pred OŠ Katja Rupena in sevniškim ki je bil najboljši tudi na vseh orodjih. Pri mladinkahjezmaga-bi|a ,a n°vomeške SSPTNU, posamično pa njena članica Papeževa, kije iz v fJboljša tudi na treh orodjih, le zmago v preskoku ji je vzela kolegica » ‘c Sladičeva. 350 Prv»n u9enk in učencev seje pred dnevi udeležilo območnega atletskega 'ekti Slva’ Je bilo v kočevskem športnem centru Gaj. Med pionirji jev Treb n.a “Ul metrov zmagal Črnomcljec Kralj, na 300 metrov Bobnar iz deki|IIJe.8a’ v skupni razvrstitvi pa je OŠ Grm prepričljivo zmagala. Med dalji'1 Ie v suvanju krogle zmagala Mtkovičeva iz Dragatuša, v skoku v Koče i! Mirtovičeva iz OŠ Grm, v višino v teku na 100 m je zmagala trt k'v. a Letnarjeva, na 300 m Plavčcva iz Velikega Gabra, v teku na 600 Kofe 7)Van°va iz Šentjerneja, v štafeti 4 krat 100 m pa so bile najboljše • V ^ S^Upn' razvrstitvi je zmagala OŠ Grm. rti|ad ^°devju ie k'‘° tut“ območno prvenstvo srednjih šol v atletiki. Pri Vj(j 'Hkah je v teku na 100 m zmagala Volčanškova iz. Brežic, na 400 m Va : arjeva izSŠPTNU Novo mesto, njena kolegica iz ekipe, Hrovatiče-v vi. ?magala na 800 m, Brežičanka Lopatičeva je bila najboljša v skoku kr0ejno' Gorenčcva iz ŠŠTZU Novo mesto je najdlje skočila v daljavo, ?‘a Pa je najdlje sunila Planinčeva iz Brežic. Štafeto 4 krat 100 metrov ^ ^°btla Brežičanke. tttjj. Konkurenci mladincev je tek na 100 m dobil Gahek iz DESŠ Novo l-OOo*’ iz SŠTZU Novo mesto je zmagal v teku na 400 m, tek na ksll ?i.e dobil Fabjan iz SŠPTNU Novo mesto, v skoku v višino je zma-‘detul (SŠPTNU Novo mesto), v skoku v daljino Tasič iz Brežic, v Sfa 7xro8‘e pa Kevo iz Krškega. Štafeto 4-krat 100 m je dobila novome-iz k, S1ZU.V skupini konkurenci mladincev je zmagala vrsta SŠPTNU i 0vcga mesta, pri mladinkah pa SŠPTNU Novo mesto. Mladi atleti ekipni prvaki SRS V nedeljo je bilo v Mariboru mladinsko ekipno prvenstvo Slovenije, ki je hkrati štelo za kvalifikacijo za državno prvenstvo — Šest zmag_____________ Kvalifikacije za ekipno mladinsko prvenstvo Jugoslavije v atletiki — bile so v nedeljo v Celju — so bile hkrati republiško prvenstvo. V Celju je nastopilo 5 najboljših slovenskih mladinskih altetskih ekip, skupaj 130 tekmovalcev. Po vrsti posamičnih zmag in odličnih rezultatov novomeških atletov so mladinci zbrali 11.021 točk in prepričljivo zmagali ter za sabo pustili naslednja moštva: TAM Mribor (10752 točk) Kladivar Celje (9878), Triglav Kranj (9763 in Olimpijo iz Ljubljane (7094 točk). Tudi posamično so bili mladinci izredni: od trinajstih možnih zmag so jih pobrali kar 6 pri tem pa so dosegli tudi vrsto osebnih rekordov in celo enega dolenjskega. V teku na 2000 m z zaprekami je Bojan Vidmar stari dolenjski mladinski rekord popravil za okrog 5 s, na 6:11,4. Zmagali so: Zupančič v teku na 110 m z ovirami s 15,5 s, Žulič v teku na 400 m s 50,2 s, Primc v metu diska s 50,62 cm in krogle s 13,01 m, Fabjan v teku na 3000 m, potem ko je vodil zadnja 2 km in še močno finiširal, z 8:46,4 in Ercegovčevič v metu kladiva z 42,06 m. Štafeta 4x100 m je bila druga s 44,2 s, Žulič 3.-4. v^eku na 100 m in Vidmar 3. v teku z zaprekami. ZE POUK PLAVANJA SEVNICA — Krog obiskovalcev novega plavalnega bazena se iz dneva v dan širi. Po vsej verjetnosti bi jih bilo še več, če bi ljudje vedeli, daje kopanje v njem res prijetno zaradi dogrevane vode. V soboto, ob otvoritvi, je voda v njem dosegla 21° C, predzadnjo sredo pa je imela že zjutraj 22,5° C, v otroškem bazenu pa še stopinjo več. Minuli teden je imela ob dopoldnevih v njem pouk plavanja srednja tekstilna šola. Vanj organizirano prihajajo tudi iz osnovne šole Sava Kladnika, najavlja pa se tudi boštanjska osnovna šola. S * 5 * S 1 * * * \ * i S s * Iskra najprijetnejše presenečenje Končano prvenstvo v republiških rokometnih ligah ' V soboto so rokometni ligaši še zadnjič stopili na parket. Pravzaprav to zadnje kolo ni odločalo domala o ničemer, če seveda izvzamemo odločilno tekmo kočevskih rokometašic za obstanek v republiški ligi. Igralke trenerja Žerjava so v srečanju z ekipo Burje, med prvenstvom enim od kandidatov za prvo mesto na lestvici, dokazale, da znajo igrati precej bolje, kot kaže njihov položaj na lestvici. Že po prvih minutah so s silovito igro povedle z 10 : 2 in nato prednost obdržale domala do zadnjega sodnikovega žvižga. Ti točki sta pomenili tudi obstanek v republiški ligi, vendarle pa bodo morale Kočevke do prihodnjega prvenstva marsikaj spremeniti v svoji igri. Gladko, domala rekordno zmago so na gostovanju v Trbovljah zabeležile tudi igralke šentjernej-ske Iskre, ki so gostiteljice ugnale kar z 22 v zadetki prednosti. Ta zmaga je Šentjernejčanke le še utrdila na odličnem 4. mestu na lestvici, takoj za ekipami Ferrotehne, Alplesa in Burje. Vsekakor uspeh, ki se ga je le malokdo nadejal. Že zdanjič smo zapisali, da je v moški ligi dalj časa vse odločeno. Tudi visoka zmaga Inlesu ni pomagala kaj prida in bo moral tako na novo priložnost za vrnitev med drugoligaše počakati do prihodnje sezone. Nasploh velja ugotovitev, da so bile ekipe Šoštanja, Inlesa in Ajdovščine v t em prv enstvu razred zase, kar dokazuje tudi podatek, da Ponikve na 4. mestu zaostajajo za tretjeuvrščeno Ajdovščino za celih 12 točk. Tretji dolenjski predstavnik v tej ligi, ekipa Krškega, seje uvrstil na 9. mesto s 16 točkami, čeprav je po prvem delu prvenstva kazalo, da bodo Krčani še za kako mesto višje. B. B. Ostali rezultati: višina: Jožef 190 cm, kopje: Jurekovič51,02m,daljina: Tekstor 624 - cm, 1500 m: Jeriček 4:32,3, palica: Zupančič 340 cm. SREDNJEŠOLSKA ATLETIKA — Na finalu za atletski pokal SLovenije srednjih šol usmerjenega izobražev anja, ki je bilo prejšnji četrtek na novomeškem stadionu, jejtmagala ekipa gimnazije iz Kranja, drugo mesto pa so zasedli atleti srednje šole pedagoško tehnične in naravoslovne usmeritve iz Novega mesta, k čemur je pripomogel tudi Matjaž fabjan (v črnem dresu), kije zasedel 3. mesto v teku na 1.000 m. Od mladih novomeških atletov seje najbolj izkazal Žulič.kije prepričljivo zmagal v teku na 400 m. TREBANJCI NA ZBORU MOTORISTOV V MATULJIH MATULJI —Trebanjski motoristi so se preteklo nedeljo udeležili zbora motoristov v Matuljih pri Reki. Tudi to pot so v spretnostni vožnji posegli po najvišjih naslovih. V razredu nad 600 ccm je zmagal Janez Prosenik ml., Stane Hribar je bil tretji, Slavko Hrastar pa četrti. SEVNICA — ŠEMPETER 5,5:4,5 ŠEMPETER — V okviru sodelovanja med sevniškimi in šempetrskimi šahisti je bilo minulo nedeljo v Šempetru srečanje obeh ekip. V počasnem šahu je zmaga pripadla Sev-ničanom, zmagali so s 5,5:4,5. za zmagovalce pa so igrali: Levičar, R. Blas, Kolman, J. Blas. F. Derstvenšek, C vi ra, Lazič, Šorli, Šoper in Mesojedec. Šahisti obeh ekip so se potem pomerili še v hitropoteznem šahu, kjer pa so bili gostitelji precej boljši. J. BLAS Posebne pohvale je vreden rezultat Matjaža Zupančiča v skoku s palico, saj na novomeškem stadionu ni niti najosnovnejših možnosti za varen trening te zahtevne discipline. Kljub temu je v Celju osebni rekord izboljšal na 340 cm, videti paje bilo, da bi z nekoliko več treninga lahko kmalu skakal blizu 4 m. Toda kje trenirati? Kaj kmalu bo_razvoz!ano še eno veliko vprašanje. Če bo finalno srečanje najboljših jugoslovanskih moških mladinskih ekip daleč od Novega mesta, bo že sam prevoz 15"- članskega moštva tak strošek, da ga AK Novo mesto ne bo zlahka prenesel, zato novomeški atleti pričakujejo, da bo pokroviteljstvo nad njimi na državnem prvenstvu prevzela ena od novomeških delovnih organizacij. J. P. TEKMOVANJA ZA KRAJEVNI PRAZNIK STARI TRG — V počastitev krajevnega praznika je TVD Partizan organiziralo več tekmovanj. V streljanju je med pionirji zmagal Kobe. pri pionirkah Kastelčeva, pri mladincih Butalat mladinkah Maurinova, pri članih Špehar in članicah Majerletova. V malem nogometu je zmaga pripadla ekipi Kar jok pred Herz — Kompasom in Kočevskimi medvedi. Še posebej zanimiva so bila tekmovanja v šahu, s katerimi se je pričela vrsta prireditev ob 25-letnici organiziranega igranja šaha v Starem trgu. Pri pionirjih je zmagal Kobe, pri pionirkah Golo-barjeva, mladincih Štajdohar, mladinkah Kolaričeva, pri članih Pezdirc in članicah Kobe-Stare. V. KOBE KOLESARSKI MARATON ODPADEL NOVO MESTO — Zaradi izredno slabega vremena z močnim dežjem je za v nedeljo napovedani kolesarski maraton po partizanski magistrali, ki ga organizira novomeško kolesarsko društvo, odpadel. Ze danes so se odločili za nadomestni datum, ljubitelje kolesarjenja pa bodo o tem obvestili s plakati in panoji po mestih. Obstaja namreč možnost, da bi maraton izvedli že to nedeljo. Vojaka odločala o zmagi Na Veliki nagradi Astre je Šebenik v finišu za nekaj centimetrov ugnal S. Papeža V Dolu pri Ljubljani j e bil a v soboto kolesarska dirka za veliko nagrado Astre, na kateri je nastopila večina ta čas najboljših jugoslovanskih kolesarjev. Vojaka Šebenik in S, Papež sta v tej dirki dokazala, da sta dobro pripravljena in šele njun zaključni Uniš je odločil zmagovalca. Prvo mesto na 128 kilometrov dolgi progi je pripadlo Šebeniku (Rog) 2. je bil S. Papež (Novo mesto), 2. Povirk (Rog), 4. Smole, 5. D. Papež (oba Novo mesto). Uspeh Novomeščanov bi bil lahko še večji, če zaradi zarosenih očal v hudem nalivu ne bi imel težav Bojane, ki jeta-ko izgubil stik z vodilno skupino. Ob tem pa velja omeniti, da je S. Papež dobil gorski cilj na Ostenku pa tudi ekipna zmaga je prepričljivo pripadla Novomeščanom. V konkurenci stare-. jših mladincih sta Kruljac in Pavlič na letečih ciljih zasedla 2. oziroma 3. mesto, medtem ko so se mlajši mladinci ekipno uvrstili na 2. mesto. Le dan kasneje je bila na Vrhniki kriterijska memorialna dirka v spomin na lani tragično preminulega mladega obetavnega kolesarja Roberta Trampuša. V članski konkurenci je zmagal Čerin pred Lampičem, Šebenikom, S. Papežem in Ropretom (Robič je bil 10.), ZMAGA ZADRUŽNIKOV LJUBLJANA — Na kegljišču na Kodeljevem sta seže trinajstič pomerili ekipi JATE iz ZalOga in trebanjske KZ. Čeprav so bili doslej vselej boljši Založani, so tokrat trebanjski zadružniki zmagali pri moških z rezultatom 2.344:2.308, pri ženskah paje bil rezultat 652:583 za gostitelje. M. G. ekipno so bili Novomeščani 3., podobno je bilo v konkurenci mlajših pionirjev. Najboljši starejši in mlajši mladinci Novega mesta so se v nedeljo udeležili še dirke za nagrado Pazina. Med 60 kolesarji v konkurenci mlajših -mla-. dincev sta na 65 kilometrov dolgi progi zmagala s 7 minutami naskoka Smajdek in Ravbar (oba Novo mesto), med starejšimi mladinci na 82 kilometrov dolgi progi pa sta bila med 58 kolesarji Božič 3. in Kruljac 4. Balkansko kolesarsko prvenstvo Champkxmat balkaniaue de cydjsme Čmomeli, Metlika, Novo mesto 4.-7 VII. 1985 Do prvega starta še dvajset dni • Najpomembnejša novica vsega dvajset dni pred pričetkom 18. balkanskega kolesarskega prvenstva je, da so dolenjski cestarji na progah, kjer bodo potekale dirke, v presenetljivo pičlem času opravili domala večino svojega dela in tako organizatorje rešili velikeskrbi. Že ob koncu prejšnjega tedna so asfaltirali blizu kilometer dolg del makadamske cesta iz Otočca proti Strugi. Ni kaj, cestarji so se zares odrezali. ' ” • Sedaj je dokončno tudi jasno, da bo jugoslovanska reprezentanca takoj po zaključeni dirki po Jugoslaviji, na kateri pa kandidati za ekipno vožnjo na balkanskem prvenstvu ne bodo vozili, prispela v Novo mesto, kjer se bo pripravljala do pričetka prven-stva-Bolj ali manj dokončno je tudi, da bodo v ekipni vožnji barve Jugoslavije zastopali Novomešča-na Sandi Papež in Smoleter Marn, medtem ko išče Franc Hvasti četrtega moža ekipe med tretjim Novomeščanom Bojancem in Ug-renovičem. Nekoliko teže je napovedati sestavo naše ekipe za posamično vožnjo, v kateri vozi po 8 kolesarjev iz vsake države. Četverici, ki bo nastopila v ekipni vožnji, se bodo zanesljivo priključili Čerin, Bulič in Pavlič, osmega člana pa bo Hvasti izbral najverjetneje med Lampičem in Ropretom. • Veliko težje je sedaj goviriti o sestavi'mladinske ekipe, za katero so, po mnenju mnogih,tudi medalje veliko teže dosegljive. Vendarle pa lahko zapišemo, da bo v dresu z državnim grbom zanesljivo nastopil tudi Novomeščan Janez Božič, morebiti pa se mu bosta pridružila še Kruljac in Pavlič. • Prejšnji teden je organizatorje Bakopaobiskal Vojislav Morovič, predsednik strokovnega sveta Kolesarske zveze Jugoslavije, in si ogledal vse proge. Najbolj je bil navdušen nad mladinsko posamično progo, ki poteka v Beli krajini, organizatorjem je priporočil, da z njo kandidirajo za izvedbo mladinskega svetovnega kolesarskega prvenstva. • Eno najpomembnejših »stranskih« dogajanj v času Bakopa bo bržkone 4. julija zvečer, ko bodo predstavniki novomeškega kolesarskega kluba in tovarne zdravil Krka podpisali pogodbo, s katero bodo poslej skrb nad novomeškimi kolesarji prevzeli krkaši. S tem podpisom bo tudi kolesarsko društvo dobilo novo ime. Vsekakor koristna poteza za obe strani. i BODOČNOST NOVOMEŠKEGA ROKOMETA — Čeprav so novomeške rokometašice v članski konkurenci izpadle iz druge zvezne lige, se za bodočnost novomeškega ženskega rokometa ni bati, kajti v okviru kluba redno vadi 70 do 80 pionirk in mladink. Mladinska ekipa v spomladanskem delu tekmovanja v slovenski mladinski rokometni ligi ni doživela poraza. i r v r -j -..'Ua m _ ŠPORTNI V sekundi isadrS neti Nesreča v Avstriji je Srečku Glivarju zaprla tako imenitno začeto pot v članski konkurenci pomenih skorodii zanesljiv nastop na bliinjem balkanskem prvenstvu v Novem mestu. Tihe želje organizatorjev Bakopa. da bi na tej prireditvi v članski konkurenci vozili kar trije domači kolesarji, so tako šle po vodi. Po vodi je šla tudi G livarjeva želja, da bi svojo odlično formo potrdil na dirki po Jugoslaviji. ki starta v nedeljo. Hvasti pa ga je predvidel celo v jugoslovanski A reprezentanci. . Veliko tega je nesreča v Neue-kirchnu vzela Glivarju. ne pa tudi trme in zagnanosti. S poškodovano ključnico, le 10 dni po hujšem pretresu možganov je tedni že vadil na argometru. Na kolo zaradi mavca še ne more. Glivar se zaveda, kako krute • zakonitosti veljajo danes v našem vrhunskem športu. Ko enkrat temeljito ne izkoristiš ponujene priložnosti,, je potrebno vnovično dokazovanje, moraš po poti. ki si jo enkrat že prehodil. Pa vendarle ne dvomimo, da bo Glivarju že čez mesec ali dva večina najboljših jugoslovanskih kolesarjev ponovno gledala v hrbet. To pa bi vnovič pomenilo obleči dres z državnim grbom. B. BUDJA Kako kruta in negotova zna biti nemalokrat pot. po kateri hodi dandanes vrhunski športnik, kako malo je potrebno, da se izniči trud! V časopisnih stolpičih je bilo pred nedavnim moč prebrati le skromno notico, da se je mladi novomeški kolesar, član članske državne reprezentance Srečko Glivar. med treningom v Avstriji ponesrečil. Mar pomeni ta drobec s eku ne. ko se je pred Glivarjevim kolesom nenadoma pojavi! osebni avtomobil, konec vseh letošnjih upov in želja, konec tako imenitno začete poti v članski konkurenci? Srečko Glivar je bil še pred nekaj meseci mladinec. z odličnimi nastopi pa sije v vsega nekaj nastopih utrl pot v državno člansko reprezentanco. Selektor Franc Hvasti ga je poleg Čerina. Pavliča in Lampiča uvrstil celo v reprezentanco Jugoslavije za eno največjili amaterskih dirk. tekmovanje po Avstriji. In prav v času. ko bi Glivar moral potrdili zaupanje zveznega selektorja, je prišlo nekaj dni pred startom do usodne. nesreče. Zanesljivo bi bil Glivar, takq tudi sam ocenjuje, na tej dirki tretji član naše ekipe za Čerinom in Pavličem, to pa bi tudi Koliko dela, denarja, časa in živcev vam je že pojedla vaša bodoča hiša? PRIHRANEK PRI ČASU IN DENARJU BREZPLAČEN PREVOZ 00 100 KM pri nakupu v vrednosti nad 200.000 dinarjev KVALITETNO STAVBNO POHIŠTVO OKNA JELOBOR ST - zastekljena vezana okna OKNA TERMOTON - s termoizolacijskim steklom SENČILA po Izbiri - PVC rolete, polkna z nepremičnimi in premičnimi lamelami, Alu žaluzije VHODNA IN GARAŽNA VRATA - s kovanimi mrežami in kljuko STRANSKI ELEMENTI - za dopolnilo vhodnih vrat in prilagajanje zidni odprtini VSE STAVBNO POHIŠTVO JE IZ SMREKOVEGA LESA IN ZAŠČITENO Z IMPREGNACIJSKIM SREDSTVOM NOTRANJA VRATA - z nad-svetlobami ali brez, kompletna, krila ali podboji, v hrastovem ali mahagonijevem furnirju IN MONTAŽA JELOVICA lesna Industrija , Škofja Loka, Kidričeva 58 POSLOVALNICE: BAR, Bioteh. obraz, centar D. Vlahoviča, ekonom. dvorište centra CRIKVENICA, Vinodolska 31 KRAGUJEVAC, Naselje lličevo NlS, Ul. Nikodiie Stojanoviča NOVA GRADIŠKA, Krajačičeva 31 OSUEK. Cebinjska bb PULA, Fižela 7 a (na Stoji) SARAJEVO— Rajlovac, Ul. 21. maja 147 SKOPJE — Madjari, Ul. 821 br. 3 SPLIT, Kovanjinova 1 STARA PAZOVA, Kamenjarova 29 ŠIBENIK, Ul. Bratstva i jedinstva 98 ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58 VALJEVO, Kolubarska bb ZADAR, Biogradska bb ZAGREB - Sesvete, Zagrebačka 164 poletje 1985 V ŠPANIJI IN GRČIJI • Mallorca, 7 in 14 dni, letalo • Ibiza, 7 in 14, dni letalo • Tenerife, 7 dni, letalo • COSTA BRAVA, 12 dni, avtobus, letalo • Glifada, 12 dni, letalo • Atene, 12 dni, letalo • Kavala, 16 dni, avtobus PRIJAVE IN INFORMACIJE: PUIlilK MIKLOŠIČEVA 17, LJUBLJANA TELEFON: (068) 311-542, 314-889 INTEGRAL: Brežice, Sevnica IZLETNIK: K'ško IN OSTALE POOBLAŠČENE TURISTIČNE AGENCIJE OGLAS V DOLENJSKEM LISTU — ZANESLJIV USPEH Veliki družini se pridružuje nov član! Zeleni vlak med Zagrebom in Ljubljano! UŽITEK, PRIHRANEK, UDOBJE - ZELENI VLAK.. Za poslovne ljudi, za ljudi, ki jim je čas draaocen ZELENI VLAK... Iz Zagreba odpelje ob 6.25, iz Ljubljane pa se vrača ob 14.55. železniško gospodarstvo ljubljana OBVESTILO Obveščamo vse krajane in uporabnike parkirišča med stavbo Zavarovalne skupnosti TRIGLAV in športno dvorano MAROF v Novem mestu, da bo parkirišče zaradi prireditve v športni dvorani 14. junija 1985 od 5. do 14,30. ure zaprto za vsa vozila. NOVOLES, Novo mesto 415/24—85 Kovinarska, tovarna industrijske opreme in konstrukcij, n.sol.o., Krško Tozd Industrijska oprema, n.sub.o., Krško objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. 2 žerjavistov Pogoji: PK, tečaj za žerjaviste, 6 mesecev delovnih izkušenj 2. navezovalca — transportnega delavca Pogoji: NK, tečaj za navezovalce, 1 mesec delovnih izkušenj Prednost pri izbiri imajo kandidati z odsluženim vojaškim rokom. Dela in naloge so za nedoločen čas in s trimesečnim poskusnim delom. Obiava velja 8 dni po objavi. Prijavljene kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 30 dneh po izteku objavnega roka. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: Kovinarska, Krško, kadrovsko-splošna služba. Od 15. junija 1985 vam restavracije n nama priporočajo pripravljajo JEDI IZ SOJE Obvestilo osnovne šole Otočec o vpisu šolskih novincev Osnovna šola Otočec obvešča starše, da bo vpis šolskih novincev za šolsko leto 1986/87 v torek, 18. junija 1985, od 8. do 17.30 v OŠ Otočec. Vpisovali bomo otroke, rojene leta 1979 in do 31. 8. 1980. K vpisu pripeljite otroka in prinesite njegov izpisek iz rojstne matične knjige z vpisano enotno matično številko občana. Skupščine občin Črnomelj, Metlika, Novo m^sto in Trebnje Uprava inšpekcijskih služb Novo mesto razpisuje naslednja prosta dela in naloge: 1. Inšpektorja za parne kotle 2. lovskega in ribiškega inšpektorja 3. požarnega inšpektorja 4. veterinarskega inšpektorja 5. snažilke Pogoji: pod 1: visoka izobrazba strojne smeri in 5 let delovnih izkušenj, pod 2: visoka izobrazba veterinarske ali agronomske smeri in 5 let delovnih izkušenj pod 3: višja izobrazba požarne ali druge tehnične smeri in 3 leta delovnih izkušenj, pod 4: visoka izobrazba veterinarske smeri in 5 let delovnih izkušenj, pod 5: osnovna šola, poskusna doba 1 mesec. Za dela in naloge odi do 4 se zahteva še strokovni izpit in obvladovanje slovenskega jezika. Inšpektorji so delavci s posebnimi pooblastili in bodo imenovani za inšpektorje. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati, ki prebivajo na območju občin Novo mesto ali Trebnje ter imajo vozniški izpit. Prijave z ustreznimi dokazili in kratkim življenjepisom sprejema Uprava inšpekcijskih služb, Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 30, 15 dni po objavi razpisa. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb. TVZK1 CS12,5T i Kmetovalec Urban in Kmetovalec Neurban se pogovarjata. Neurban toži Urbanu: — Spet dežuje. Nujno bi moral s traktorjem v gozd, pa moram čakat da se zvedn. Vtdis. ce bi imel Rikovo zgibno kabino, ki je narejena ravno za tvoj traktor, saj imaš zgibmka, an ne, pa ti ne bi bilo treoa nič čakati Ali morda tudi to veš, kje bi se dalo kupiti kakšen dober vitel? Jasno! Enobobenski vitel EKV 30 D. RIKO jih dela. O tem pa velja premisliti. Ali si slišal, kako so letos drva draga? Se vsak krceljček bo prav prišel Doma imam nekaj meierskih hlodov. Moral bi jih razcepiti. EKV 30 D — Tudi za to obstaja enostavna rešitev — cepilni stroj, naložba, ki se slej ko prej obrestuje. Vprašaj na... RIKO! Vem, vem. Prepričal si me. Samo naslov mi še povej... — RIKO, Lepovče 23, 61310 Ribnica na Dol. telefon: (061) 861-611, 861-146, 861-147 labod tovarna oblačil Novo mesto Cesta herojev 29 objavlja razpis kadrovskih štipendij za šolsko leto 1985/86 TOZD Ločna: 1- tekstilno-konfekcijski tehnik, V. stopnja — 1 štipendija TOZD Commerce: 1- konfekcijski modelar, V. stopnja — 2 štipendiji Enota Commerce Ljubljana: 1- ing. tekstilno-konfekcijske stopnja — 1 štipendija tehnologije, VI. Prijave za kadrovske štipendije morajo prosilci vložiti do 15. julija 1985 v kadrovsko-socialno službo delovne organizacije Labod. Kandidati morajo vlogi (obr. DZS SPN-1—Vloga za uveljavljanje socialnovarstvenih prayic) priložiti: — potrdilo o vpisu v šolo M2j; : — overjen prepis oziroma fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oziroma potrdilo višje šole ali visokošolske organizacije združenega dela o opravljenih izpitih — potrdilo o dohodkih staršei/ v preteklem letu; navedeni morajo biti vsi dohodki iz delovnega razmerja, iz kmetijstva, obrti in dohodki iz dela v podaljšanem delovnem časi* in drugih virov. če so starši upokojenci, priložijo odrezek od pokojnine za december 1984. 408/24-85 OZD Avtopromet, gostinstvo in turizem »Gorjanci« — TOZD Tovorni promet Straža * * objavlja „ prosta dela in naloge vodja delavnice Pogoji: 1. višja strokovna izobrazba tehnične smeri ali 2.4-letna srednja (tehnična, delovodska) strokovna izobrazba, 3. 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in nalogah. Ponudbe z dokazili dostavite kadrovski službi podjetja v Straži v 15 dneh po objavi. 411/24-85 Komisija za delovna razmerja delovne organizacije »Dana«, tovarna rastlinskih specialitet in destilacija Mirna, objavlja prosta dela in naloge - vratarja-čuvaja (dva delavca) Pogoji: — srednješolska ali KV izobrazba — praksa zaželena Za opravljanje navedenih del in nalog sklenemo delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. Kandidati naj vlože pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: »Dana«, tovarna rastlinskih specialitet in destilacija Mirna. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izteku roka za prijavo. 407/24-85 Komunalno podjetje Ljubljana Ljubljana, Povšetova 6 TOZD Dimnikarstvo Ljubljana, Cesta VII. korpusa 17 razpisuje za šolsko leto 1985/86 KADROVSKE ŠTIPENDIJE V USMERJENEM IZOBRAŽEVANJU, in sicer: stopnja pok. oz program zahtevnosti poklica število štipendijj dimnikar IV. 15 Prijave na razpis kadrovskih štipendij morajo nosilci vložiti do15.junija1985nanaslov:Komunalno podjetje Ljubljana, Kadrovski sektor, Ljubljana, Povšetova 6. Prijavi oz. vlogi (obr. DZS SPN—1 — vloga za uveljavljanje socialno varstvenih pravic) morajo prosilci priložiti: — potrdilo o vpisu v šolo, — .overjeni prepis oz. fotokopijo zadnjega spričevala, — potrdilo o premoženjskem stanju, — potrdilo o dohodkih staršev v preteklem kole- darskem letu. O podelitvi kadrovskih štipendij bodo prosilci obveščeni do 15. septembra 1985. TOZD Dimnikarstvo nudi svojim štipendistom celotno oskrbo v internatu ter plačilo vseh učbenikov. Poleg tega pripada vsakemu štipendistu žepnina po učnem uspehu: zadosten uspeh 2.500,00 dober uspeh 4.000,00 prav dober 5.000,00 odličen 7.000,00 Po končanem šolanju je možnost zaposlitve in nad- aljnjega izobraževanja. 413/24-85 OZD Avtopromet, gostinstvo in turizem »Gorjanci« Novo mesto — Straža Razpisna komisija razpisuje prosta dela in naloge vodja splošnega sektorja Pogoji: poleg splošnih pogojev iz člena 511 ZZD mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima končano visoko izobrazbo pravne smeri in najmanj 2 leti delovnih izkušenj pri upravno-organiza-cijskih opravilih, kadrovskih opravilih in socialno-zdravstvenih opravilih, oziroma — da ima končano višjo pravno ali višjo upravno izobrazbo in 3 leta delovnih izkušenj pri upravno-organizacijskih opravilih, kadrovskih opravilih in soci-alno-zdravstvenih opravilih. Delovne izkušnje morajo biti pridobljene v organizacijah združenega dela. Ponudbe z dokazili dostavite razpisni komisiji delovne organizacije v 15 dneh po objavi, Kandidati bodo v zakonitem roku pismeno obveščeni d izidu razpisa. 410/24-85 »SOP« Krško, specializirano podjetje za industrijsko opremo Delavski svet tozda Klepar, Krško, Giasilska 3, objavlja prosta dela in naloge: 1 delavca za elektro opravita Pogoji: — elektrotehnik ali K električar — 3 leta delovnih izkušenj — občasno delo na terenu — odslužen vojaški rok Delo je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim rokom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: »SOP« Krško, kadrovska služba, 68270 Krško, v 8 dneh po objavi oglasa. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. 406/24-85 Zaradi rekonstrukcije dela roške ceste na odseku od Podturna do Baze 20 obveščamo vse uporabnike, daje cesta od 6. junija do 31. oktobra zaprta za ves promet. Dostop na Bazo 20 je možen le iz Črmošnjic preko Ko-marne vasi. 403/24-85 St. 24 (1870) 13. junija 1985 * e, t- DOLENJSKI LIST 21 š t f * tedensi^le e ameriški film Eden proti vsem. 20. 6. hongkonški Ulm Tetovirana ve/. Četrtek. 13. junija — Anton Petek, 14. junija — Metod Sobota, 15. junija — Vid Nedelja. 16. junija — Beno Ponedeljek. 17. junija — Lavra Torek, 18. junija — Marko Sreda, 19. junija — Julijana Četrtek, 20. junija — Dan civ. /ašč. KOSTANJEVICA: 15. 6. angleški Ulm Človek, žena in banka. 16. 6. hongkonški film Smrtonosni angeli. KRŠKO: 15. in 16. 6. ameriški film Break Dance. 18.6. jugoslovanski film Pismo v glavi. 19. 6. nemški film Sled sokola. LUNINE MENE 18. junija ob 12.58 — mlaj BREŽICE: 14. in 15. 6. ameriški film Do zadnjega diha. 7. in 8. 6. japonsko-angleški lilm Srečen božič. G. Lawrence. 18. in 19. 6. ameriški lilm Petek, 13. — III. del. ČRNOMELJ: 13. in 16. 6. ameriški lilm Zvezde steze. 14. in 16. 6. italijanski tlim I jndnžerri z Arpazonke. 18 6 NOVO M ESTO — DOM J L A: O d 14. do 16. 6. francoski film Nova Em-manuelle. Od 17. do 19. jugoslovanski lilm Šoferji. SEVNICA: 13. 6. ameriški lilm Osvajalec. 14. in 15. 6. ameriški film Uboj prostitutke. 16. 6. hongkonški lilm Gola pest. 19. in 20. 6. nizozemski lilm Seks na motorju. SLUŽBO DOBI GOSTILNA »ŠPRINGER« Trebnje takoj zaposli priučeno ali kvalificirano natakarico (lahko začetnico) ki ima veselje do dela v gostilni. Dober osebni dohodek, hrana in stanovanje brezplačna in preskrbljena. Vsaka nedelja prosta. Osebne informacije dobite na naslovu: Gostilna Špringer Trebnje, Goliev trg 8. TAKOJ zaposlimo KV ali PK natakarico. Dober OD, stanovanje z vso oskrbo v hiši. Gostilna »VOLK« v Višnji gori, telefon (061) 784-031. Motorna vozila AMI 8 prodam. Telefon 21-202. P 126, letnik 1979, prodam. Meta Uhan, Mestne njive 9, Novo mesto. ZASTAVO 750, letnik 1977, prodam. Dular, Jurka vas 11, Straža. ZASTAVO 750, letnik december ;;76, prodam. Cesar, Rdeči kal 8, Dobrnič. Cena ugodna. ZASTANO 750, letnik 1984, ugodno prodam. Ogled možen vsako popoldne. Knez, Krmelj 23. R 4 TLS, letnik 1979, dobro ohranjen, prevoženih 30000 km, prodam. Marjan Dim, Brezovica 25, Mirua. R8, obnovljen motor, registriran, vozen, poceni prodam. Informacije na tel. (068) 82-031, popoldne. LADO 1200 prodam. Informacije po tel. (068) 22-865. ZASTAVO 750, karambolirano, lahko po delih, hrastove deske, 35 cm debele, suhe, prodam. Jože Kren, Vr-dun 11 pri Uršnih selih. ZASTAVO 750 LE, letnik september 1980, prodam. Košak, Družinska vas 2, Šmarješke Toplice, tel. 84-972. GOLF diesel, letnik 1983 in AUDI 80 diesel, letnik 1982, prodam. Informacije v četrtek po 15. uri na tel. 24-053. Z 750 L prodam. Smolenja vas 50, Novo mesto. FIAT 750, star 4 leta, prodam. Jože Rus, Meniška vas 71, Dolenjske Toplice. DOLENJSKI LIST IZDAJA: DIC, tozd Dolenjski list. Novo mesto. USTANOVITELJICE LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko. UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Anton Jakše (vodja novinarskega servisa in EPS), Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 50 din. Letna naročnina 1.500 din. Za delovne in družbene organizacije 3.000 din, za tujino 15 ameriških dolarjev oz. 50 DM (ali ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100-620-970-257300-128-4405/9 (Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 750 din, za razpise, licitacije ipd. 950 din, 1 cm na določeni srednji ali zadnji strani 900 din, 1 cm na prvi strani 1.000 din Vsak mali oglas do 10 besed 400 din, vsaka nadaljnja beseda 40 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščineSRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p. p 33, telefon uredništva (068) 23-606 in 24-200, telefon novinarskega servisa 23-610, telefon ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka 24-006. — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika. Novo mesto — Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. PRODAM pony ekspres puch in avto SKODA 110, potrebno manjšega popravila. Jože Bevc, Dol. Dobrava 10, Trebnje, telefon 44-761. NSU 1000 prodam. Bojan Bohte, Pot na Gorjance 26, telefon 24-891. LADO, 1200 cm’, karavan, nujno prodam ali zamenjam za stružnico. Informacije na tel. 74-886. Krško. NOVO MESTO — DOM KULTURE: 13. 6. ameriški film Beg iz New Yorka. 14.. 15. in 16. 6. ameriški lilm 1,5.5. (ob !6t uri) hongkonški film Živeli duhovi. 17. in 18. 6. (ob 16. uri) hongkonški lilm Kleopatra VVong. 17. in 18. 6. erotični film Zatočišče izgubljenih. 19. in 20. 6. ameriški lilm Break Dance. i! Kmetijski stroji :: UGODNO prodam žitni kombanj 780 v dobrem stanju. Ogled je možen vsak dan od 15. uredalje. Franc Božičnik, Vel. Kamen 40. Koprivnica. PRODAM novo kosilnico Alpina (80 cm) za 42.000 din. Franc Luzar, Gabrje 109, Brusnice. MLATILNICO s popolnim čišče— njem, v dobrem stanju prodam. Anton Malenšek, Maline 17, Semič. AUDI 50 SL prodam. Tel. 21-623, od 15. do 20. ure vsak dan. ZASTAVO 750. letnik 1975, karoserija obnovljena, registrirano do aprila 1986, prodam. Brane Blatnik, Do-bindol 26, Uršna sela. R 4 prodam. Gačeša, Drska 46, Novo mesto, tel. 20-237. R 4 TLS, letnik 1977, dobro ohranjen, prodam. Anton Kovačič, Mokronog 117. 126 P, letnik 1977, prodam. Rezelj, Danila Bučarja 18, Novo mesto. VVARTBURG turist, star 6 let, prodam. Informacije popoldne na telefon 23-664. TAM 2001 za B kategorijo, v dobrem stanju, prodam. Jože Kic, Škocjan 6 a. AVTO ZASTAVA 101, letnik 1974, neregistriran, prodam. Cena po dogovoru. Informacije na tel. 25-629. PRODAM fička, letnik 1976, za 8.5 M in trosed s fotelji. Banjac, telefon 24-794, popoldne. Z 101 SC, letnik december 1979, ugodno prodam. Marinka Ruperčič, Dol. Maharovec 5, Šentjernej. Z 750, letnik 1976, prodam. Mra-vinec. Cesta herojev 22, telefon 25-572. LADO 1200, letnik 1974, prodam. Darko Ašič, Cesta herojev 32, Novo mesto, tel. 25-945. VW, letnik 1965, prodam za 100.000 din. Stane Grahek, Lokve 16. Črnomelj. PRODAM KOLO BMX, staro 5 mesecev, za 2,8 SM din. Telefon 23-540, dopoldne 25-627- R 4, letnik 1977, registriran do aprila 1986, prodam. Informacije po telefonu (068) 51-436. Z 750, letnik 1979, prodam. Nemanič, Stopiče 75. ZASTAVO 750 LC, letnik 1979, prodam. Telefon 56-746. MZ 250 TS, letnik 1982, v zelo dobrem stanju, prodam. Jože Florjančič, Gor. Karteljevo 28. GOLF diesel, nov, z dodatno opremo, prodam za 160 M.Silvo Žonta, Potov vrh 4, Novo mesto. UGODNO PRODAM 125 P, letnik 1976. Cena 90.000 din. Tel.: 25-747 po 21. uri. FIAT 125 P, letnik 1976, karamboli-ran, prodam. Telefon (068) 81-356. TRAKTOR Masey Ferguson, prikolico za prevoz živine ter grablje za BCS prodam. Conta, Tolsti vrh 1, Šentjernej. NUJNO PRODAM KOSILNICO BCS (bencin, petrolej), rabljeno 5 sezon, dobro ohranjeno, lahko tudi na posojilo. Naslov v upravi lista (3233/ 85). KOSILNICO mini-padano prodam. Alojz Drab, Gornja Težka voda 15, Novo mesto. TRAKTOR Ursus C 335, kombajn Lanz prodam. Kastelic, Žabja vas 39, Novo mesto. GRABLJE Sonce prodam. Roje 14. Šentjernej. TRAKTOR Hanomag (20 KM) letnik 1955, prodam. Tel. 56-778. KOSILNICO BCS in traktorsko prikolico prodam. Baškovič, Jugorje, Suhor. PRODAM obračalnik za seno. Bevc, Gorenja vas 24, Šmarješke Toplice. TRAKTOR Goldoni 224 univerzal, dobro ohranjen, zamenjam za zetorja ali fergusona od 25 do 35 KS, Kličite na tel. 32-118. PRODAM PRODAM nove dele karoserije za R4. Petrič, Tiskarna Novo mesto, tel.: 21-134. PRODAM skoraj nov hladilnik, štiri leta in pol star TV Iskra — manjši ekran. Mešič, Gor. Straža 75. KOVINSKO cisterno (2100 1) in gorilnik CTC prodam. Andolšek, Vel. Bučna vas 48. V BLIŽINI Trebnjega prodam opeko BH 8 (3500 kosov). Fanika Gazvoda, Črmošnjice 28, Stopiče PRODAM dve leseni poslopji, primerni za vikendico. Franc Anči-mer, Zaloke 4, 68275 Raka ZARADI SELITVE prodam 4 omare, bojler, pipo in kopalno kad, antene: Zagreb I inll. program, Ljubljana, ojačevalec za antene: Zagrebi, in II. program, Ljubljana L in Koper. Fanika Gorenc, Ljubljanska 4, Novo mesto. PRODAM ojačevalec (končno stop-no) 2 x 120 W LBEA. Željko Mitrič, Zagrebška 8, telefon 23-966. PRODAM traktorsko prikolico ne-kiper, nosilnost 3 t. Cena po dogovoru. Jurij Medoš, Drenovec 10, 68344 Vinica pri Črnomlju. PRODAM družinski šotor, rabljen dve. sezoni, psa — nemškega ovčarja, starega dve leti, in 80-litrski hladilnik, primeren za kampiranje. Telefon 25-520. Prodam AVTORADIO Grundig z zvočniki, ojačevalec z radijem in boksi 2 x 40 W, ter levoročni stroj za šivanje usnja KAYSER. Tel.: 22-213 (int. 227) Cegelnica 45. OMARO in sedežno garnituro za dnevno sobo prodam. Lebanova 31, tel. 22-252. OKROGLO raztegljivo mizo s štirimi stoli prodam. Bršljin 42, Novo mesto. PRODAM 10 brejih in 5 ovac z mladiči. Stopiče, n.h. PONY EKSPRES, dobro ohranjen, prodam. Tel. 25-633. PRODAM dvoredni pletilni stroj Empissal z vzorčnimi karticami. Piletič, tel. 22-226, interna 142, od 7. do 15. ure. PRODAM barvni TV Iskra Azur, star 6 mesecev. Telefon (068) 40-134. PRODAM sivo brejo telico. Tone Primc, Straža 66. SURF Dl, kolo na 10 prestav ugodno prodam. Telefon 23-235, popoldne. PRODAM lepo belo poročno obleko št. 38 — 40. Nevenka Dajčman (Štrumbelj), Lobetova ul. 19. PRODAM globok in športni otroški voziček. Telefon 21-228, od 16. ure dalje. ŽARADI bolezni prodam 3 krave, breje, stare 5 let, enega vola, 700 kg, in žrebičko, brejo, 3-letno. Jože Kralj, Zajčji vrh. Novo mesto. ZLOŽLJIVO Kamp prikolico prodam. Tisovec, Gorenja Straža 18, telefon 84-518. PRODAM avtoradio s kasetofonom. Tel. 24-404, popoldne. MEŠALEC za beton in kavč prodam. Telefon 21-027, po 16. uri. PUNTE poceni prodam. F.K., Otočec 3. Tel. 85-102. PRODAM gumi voz (13 col), obračalnik za kosilnico BCS in vprežne brane Saks super. Janko Kočevar, Božakovo 9, Metlika. KUPIM HIŠO v bližnji okolici Trebnjega kupiva ali vzameva v najem dvosobno ali enosobno stanovanje. Naslov v upravi Usta (3232/85). PARCELO za stanovanjsko hišo v okolici Trebnjega ali Mirne peči kupim. Gliha, Dečja vas 22. Trebnje. TRAKTOR IMT (35-39 KM) kupim. Žonta. Potov vrh 4, Novo mesto POSEST PRODAM nov vinograd in zidanico v Hrušici. Naslov v upravi lista (3235/85). 47, preklicujem neresnične besede, ki sem jih izrekla VIDETU GOLOBU iz Birčne vasi, ker je posest IVANA GAŠPERJA njegova last. RAZNO PRODAM trame za ostrešje (grušt). otroško posteljico. Telefon (068) 20-514. zvečer. w OPEKO BH 8 (2000 kosov) ih BH 4 (1500 kosov) prodam. Miha Lešnjak, Gorjanska 9, Kostanjevica. HRASTOVE deske (4 cm) prodam. Jože Klobučar, Uršna sela 107. NOVA vhodna vrata (134 x'207) prodam s 25% popusta. Telefon 22-602. po 19. uri. OŽVOČENJEGitacord l00Whi-II prodam. Jože Vidmar, Gradenc25 pri Žužemberku. PRODAM belo poročno obleko št. 40, primerno tudi za nosečnice. Informacije na telefon 21-202. PRODAM nerabljen litoželezni umivalnik za garažo. Rems. Ragovska 34, Novo mesto. OTROŠKO POSTELJICO z jogijem prodam. Telefon (068) 64-275. PRODAM hladilnik Gorenje H DS 201 z zamrzovalno omarico v okvari. Rems, Ragovska 34, Novo mesto. PRODAM novo barvno televizijo Korting Gorenje, ekran 56. Naslov v upravi lista (3234/85). KOLO (10 prestav) francoske izdelave. novo, prodam. Telefon 22-650, po 14. uri. PRODAM dve novi traktorski gumi 16-9-28 Rekord. Tel. (068) 44-721. KAVČ štiri fotelje in razne obleke prodam. Tel. 23-561. PRODAM deske in punte (za šolengo) cca 130 m/ Tel. (068) 24-457. KOLO SENIOR (5 prestav), novo, prodam ceneje. Tel. 43-790. TROSED in dva fotelja ugodno prodam. Poljak, telefon 23-217, popoldne. PRODAM BCS kosilnico, rabljeno, 500 kg koruze, motorno žago Stihi. Telefon 22-007. BRAKO prikolico prodam. Drago Poljanec, Pod Trško goro .63, Novo mesto, telefon 24-712. ZAMRZOVALNO skrinjo (380 1) prodam. Stan, Nad mlini 28, Novo mesto. STRUŽNICO, dobro ohranj eno, 2,5 m stružne dolžine, prodam. Jože Androja, Šentjernej SKRINJO gorenje ugodno prodam. Telefon (068) 84-963, od 8. do 10. ure, sobota, nedelja in ponedeljek. RABLJENO STREŠNO OPEKO (1200 kosov) ročno črpalko za gnojevko, kombinirano peč za kopalnico prodam. Peter Predovič, Jugorje 14. Sl NEVEZAN abrahamovec, inteligenten, visoke, vitke postave in te samota ubija? Za družbo in prijateljstvo te išče vdova tvojih let. Šifra-••KRKA« USPEŠNO inštruiram angleški jezik. Telefon 22-428. ZAZIDLJIVO parcelo za hišo v okolici Novega mesta išče družina Sanič, Šegova 1. Drska. Dragi in skrbni mami ROZALIJI VOVKO (Žontovi) z Rateža H želijo ob 75. letnici rojstva še mnogo srečnih, j predvsem pa zdravih let, sinovi Tone. . Jože, Branko, Janez in Milan zdrah' 11 NEVENKA PUNGERČAR, Roje 2, 68231 Trebelno, preklicujem žaljive besede, ki sem jih izrekla zoper ZDENKO FLORJANČIČ iz Roj 10. BRANKO ŠEGA, Stopiče 8, prepovedujem pašo, vožnjo po parcelah, sekanje lesa ali delanje kakršnekoli škode po mojem imetju. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Preklic je stalen. JOŽICA KOČEVAR Križevska vas 22. sporočam, da sem edini pravni zastopnik, oziroma oskrbnik posestva mojega brala, ki sedaj živi v Kanadi. Posestvo pa je v Čurilih pri Metliki. Kdor bo nasedel goljufom, bo nasedel na svoj račun. ANTON JAKELJ, Lašče 11, Dvor, prepovedujem družinama KODELIC iz Lašč 10, pašo po naši zemlji ter hojo mimo hišnega praga in vzdolž vrta pare. št. 76 in širjenje pota za vožnjo s traktorjem na isti parceli št. 76. Če tega preklica ne bodo upoštevali, jih bom sodno preganjal. TEREZIJA KOVAČIČ Birčna vas nami ter hčerka Rozika z družino-Vnučki pa ji pošiljajo 75 poljubčkov. ALOJZIJI ŽITNIK s Trške gore-vse najboljše za praznik. Cvetka. IVANKI RIBIC želi za rojstni dan vse lepo. Cvetka. Dobremu in skrbnemu očetu Alojzu Jeniču iz Gabrja pod Gorjanci, želijp za 50. rojstni dan in praznik vse najboljše žena Marija, mama Terezija. Bojan, Slavka, Milena, mali Jure pa mu pošilja 50 poljubov. Enake želje tudi staremu očetu in Slavku za praznik. ^obvestila! PRODAJAMO jarkice, rjave, prvovrstne nesnice, stare tri mesece. Cena ugodna. Cesar, Prečna 76, Novo mesto. GD PREČNA priredi veliko vrtno veselico z bogatim srečelovom dne lo-junija ob 16. uri. Igral bo ansambe SAMORASTNIKI. Vljudno vabljeni-POPRAVEK oglasa servisa analitskih preciznih in ostalih tehtnic, objavljenega v prejšnji številki: ime lastnika servisa je JANEZ RAVBAR, in ne STANE, kot je bilo pomotoma objavljeno. LjubiI si življenje in zemljo, ljubil si dom in v tem tihem cvetočem poletju odšel si v večni dom. ZAHVALA V 80. letu starosti _nas je zapustil naš dragi oče, stari oče, brat in stric ANTON GOLE iz Starega trga 26, Trebnje Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki so nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih, nam ustno in pisno izrazili sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje. Posebej se zahvaljujemo Mercatorju za podarjeno cvetje in drugim, ki ste pokojnega v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, govorniku za občutene poslovilne besede, pevcem ter župniku za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njegovi STARO KMEČKO HIŠO, vseljivo, v Malinah 6, 2 km od vasi Jugorje pod Gorjanci, prodamo. Pismene ponudbe pod šifro- »BELA KRAJINA«. V SEMIČU prodam njivo in tri parcele v Semiški gori. Brane Lukač, Ljubljana, Skopska ulica 2, telefon (061)441-912. PRODAM izredno lepo posestvo (cca 12 ha) z gospodarskim poslopjem. Posestvo je v Čurilih št. 18 pri Metliki. Informacije: Stane Kočevar, Križevska vas 22. HIŠO z vrtom in nekaj zemlje v novem naselju v Šmarju — Sevnica prodam. Vse informacije dobite po 16. uri na tel. (068) 81-437. HIŠO z nekaj ari zemlje v Dol. Suši-cah pri Dolenjskih Toplicah po ugodni ceni prodamo. Resni kupci naj se zglasijo v Dol. Sušicah 15 pri Dolenjskih Toplicah. Ogled hiše bo 16. junija od 9. do 17. ure. HIŠO, novejšo, prodam. Leopold Zupančič, Cerov log 50 b, Šentjernej. NA LEPEM sončnem kraju v Vinjem vrhu prodam vikend z vinogradom (500 trt). Furar, Šmalčja vas 14, 68310 Šentjernej. ZAHVALA V 81. letu je za vedno zaspala naša dob; ra mama, stara mama, prababica, sestra in teta JOŽEFA MEDIC roj. Rus iz Meniške vasi 58 Najlepše se zahvaljujemo za nesebično pomoč sosedom, sorodnikom, vaščanom, prijateljem in vsent, ki ste sočustvovali z natni. pokojnici darovali vence in cvetje in jo spremili na zadnji poti. Hvala tudi GG-tozd Vrtnarstvo in hortikultura, SDK Novo mesto, IMP-tozd TEN Ljubljana za podarjene vence, pevcem ter g. župniku za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njeni Težko je spoznanje, da te ni in da te ne bo nikoli več med nami. Odšel si tja, kjer ni trpljenja in ne gorja, te večni mir. Tvoj korak je zastal, glas onemel, v našem domu je praznina, v srcih naših bolečina, ki ne bo nikoli minila, dokler tudi nas ne bo črna zemlja krila. ZAHVALA V 70. letu starosti nas je po težki bolezni nenadoma zapustil naš nadvse dobri mož, oče, stari oče, brat, stric in svak JOŽE MOHAR Kržeti 17, Gora Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, izrazili sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala kirurškemu oddelu Splošne bolnice Novo mesto za pomoč in nego ter Kliničnemu centru v Ljubljani za lajšanje bolečin. Hvala tudi GD Gora ter župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Justi, sinovi Jože, Stanko, Mirko in Tone z družinami ter ostali sorodniki Tiho si živel, tiho si odšel, tvoje življenje je bilo trplenje. ZAHVALA Po težki bolezni nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in svak JOŽE PLANINC Valvasorjevo nabrežje 11. a, Krško Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom in prijateljem, ki ste v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, pokojnega spremili na zadnji Poti, nam pa izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo patronažni sestri Nevenki za lajšanje bolečin. Iskrena hvala g. župniku za opravljeni obred in poslovilne besede. Žalujoči: Marija, sinova Jože in Lojze z družinama ter ostalo sorodstvo im&: ZAHVALA V 70. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož. oče in stari oče FRANC SKUŠEK z Obrha 17 pri Šmarjeških Toplicah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za podarjeno cvetje in izraze sožalja. Posebna zahvala družini Kraševec in sosedi Ančki za pomoč v težkih trenutkih. Zahvala tudi kolektivu Zdravilišča Šmarješke Toplice, LB—TDB Novo mesto za podarjeno cvetje kakor tudi duhovniku za pogrebni obred. Žalujoči: vsi njegovi v* ZAHVALA V 80. letu nas je zapustila dobra in skrbna mati MARIJA ZUPANČIČ iz Cirnika 7, Mirna Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, patronažnemu osebju, prijateljem in znancem za pomoč, sočustvovanje in spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za opravljeni obred in pevcem. v Žalujoči: mož Alojz, hčerka Slavka z družino in ostalo sorodstvo Ljubi! si polje in dom, v pomladnem jutru odšel si v večni dom. V SPOMIN Te dni mineva žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat in stric JOŽE MATKO iz Gabrja 14 Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate svečke in obiskujete njegov zadnji dom. Vsi njegovi! ZAHVALA 4. junija nas je v 75. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, brat, stric in svak FRANC JORDAN upokojeni delovodja iz Vel. Bučne vasi 20 Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter kolektivoma ŽTP-tozd VVP ter tozd U.VP, OKZK Novo mesto za podarjeno cvetje in vence ter govornikoma tov. Potočarju in tov. Dragmanu za poslovilne besede. Še enkrat vsem prisrčna hvala! Žalujoči: vsi njegovi Že ptički v logu pesmico pojo. že na vrtu rožice cveto. ali ta gruda črna pokriva ti telo. V očeh se solza nam iskri, zaman srce si. L ADI, te nazaj želi. zaman oko te išče naokrog, saj praznina je povsod. V SPOMIN 15. junija bo minilo prežalostno leto dni, odkar je nepričakovano prenehalo biti plemenito srce ljubljenemu sinu in dobremu bratu LADIJU FERKOLJU iz Zavinka 10 pri Škocjanu Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate lučke in krasite njegov prerani grob. Žalujoči: mama in vsi njegovi OSMRTNICA Sporočamo, da je umrla naša upokojena sodelavka NADA KOLENC Pogreb pokojnice je bil 4. junija na ljubljanskih Žalah. Delavci in upokojenci KRKE, tovarne zdravil. OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je v 76. letu starosti dotrpela naša ljubljena mama, stara mama, sestra in teta MARIJA BOBIČ roj. TRBANC Pogreb pokojne bo dne 13. 6. 1985 ob 17. uri izpred hiše žalosti na Selih pri Beli Cerkvi. Žalujoči: mož Jože, hčerke Tinca, Anica, Minka z družinami ter sinovi Vinko, Pavel, Ivan, Franci in Jože z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA 30. maja je v 69. letu starosti umrl naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in svak JANEZ SEPIC — HRASTARJEV Žan udeleženec NOV iz Stare gore pri Mirni Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje in pokojnega spremili na njegovi zadnji poti. Hvala godbi iz Trebnjega, pevskemu zboru iz Velikega Gabra in govorniku tov. KOZOLCU z Mirne. Še enkrat hvala vsem, ki ste pokojnega imeli radi in ga boste z nami pogrešali. . . . . Žalujoči: vsi njegovi Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, saj veste, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi naše drage žene in skrbne mamice STANKE PAVLOVIČ iz Drašič pri Metliki se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in v najtežjih trenutkih stali ob strani. Zahvaljujemo se tudi zdravnikom in zdravniškemu osebju žilnega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto za skrb in nego ter župniku iz Metlike za opravljeni obred. Žalujoči: mož Peter, hčerka Anica ter sinova Peter in Joži ZAHVALA O prerani in boleči izgubi dragega moža, očeta, sina, deda, brata in strica FRANCA ŠKRUBEJA iz Šegove 105, Novo mesto, se najlepše zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem in sosedom, ki ste nam v teh žalostnih trenutkih stali ob strani, nam pismeno in ustno izrazili sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se zdravnikom in sestram pljučnega oddelka, ki so pokojnemu lajšali bolečine. Najlepša hvala tov. Martinu Mlakarju in sodelavcem. Tovarni zdravil KRKA — tozd Marketing, Mercatorju — tozd Standard, delavnici Ivana Koračina, GD Šmihel ter kaplanu za tako lepo opravljeni obrfcd. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči in tragični smrti našega dragega moža, očka, brata in strica m*- 3 ■ / FRANCA RETLJA z Dol. Kamene 59 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam nesebično stali ob strani v težkih trenutkih, izrazili sožalje, darovali cvetje in vence ter pokojnega pospremili nazadnji poti. Zahvaljujemo se delovni organizaciji Cestnega podjetja, zlasti TOZD Gradnje, za vso pomoč ter izrečene poslovilne besede, prav tako tudi predstavnikom KS Bučna vas in Gasilskemu društvu, župniku pa za opravljeni obred. Prisrčna zahvala družinam Turk, Dragman in Jurak. Žalujoči: žena Lojzka, sinovi Borut, Igor in Franci ter ostalo sorodstvo DOLENJSKI LIST 23 24 (1870) 13. junija 1985 B.B. SHOP — Šankarsko zafrkantski metliški novovalovski ansambel B.B SEVNICA — Travniki na Lovrencu in drugih pobočjih Lisce se v maju spremenijo v slikovito modro preprogo tisočerih cvetov encijana. Tam dobro uspeva še mnogo drugih redkih gorskih cvetic. Revirni gozdar pri sev-niškem tozdu kooperantov GG Brežice Jože Guštin, ki študira na višji gozdarski šoli v Ljubljani, je na pobudo V Novem mestu parada rock skupin V petek in soboto NOVO MESTO — Po dveh letih, ko je bil na Otočcu znani dvodnevni rock festival, se na vrtu gostišča Loka obeta podobna prireditev. V petek in soboto, 14. in 15. junija, bodo občinstvu iz vseh koncev Slovenije in tudi Hrvaške muzicirali številni znani in nekaj manj znanih ansamblov. Glasbena zadruga, ki srečanje rockovskih ustvarjalcev prireja, je pripravila strokovno izredno raznolik program. »Na naš razpis se je odzvalo preko 30 različnih ansamblov in pevcev, ker pa vseh nismo mogli povabiti na prireditev, smo izbrali tiste, ki tačas na jugoslovanskem oz. slovenskem rockovskem prizorišču kaj pomenijo. Med nastopajočimi bodo kar trije beograjski ansambli, od katerih sta Point Blank in Piloti vredna posebne pozornosti, NVhiteRabbit Band pa je trio, v katerem sta basistka in bobnarka dekleti. Med neslovenskimi izvajalci smo za sodelovanje pridobili še obetavno reško skupino Ogledala (letošnjo zmagovalko festivala v Subotici za najboljša besedila) in znani zagrebški Sandal. Sicer pa je vrstni red nastopajočih znan. V petek, 14. 6., bodo ob 17. uri pričeli Casanova, nadaljevali pa Pandan, In-dust bag. Preporod, Point Blank, Avtomobili in Piloti. Sobotni spored se bo pričel uro prej, ob 16h: Flud, Škandal, Goga band, White Rabbit Band, Gas Max, B. B. Shop, Agropop, Ogledala in Martin Krpan. Poleg glasbenikov iz drugih krajev se bosta poslušalcem predstavili tudi dve novomeški in metliški sk-upini, od katerih tudi veliko pričakujemo. Sicer pa so v programu povečini ansambli, ki imajo za seboj že po nekaj LP plošč, manj znani pasov glavnem letovanji udeleženci prireditev YURM in Novi rock,« je o nastopajočih povedal programski vodja Glasbene zadruge Drago Vovk. mentorja dr. Boštjana Anka to enkratno floro celoviteje obdelal v svoji diplomski nalogi, ki jo bo te dni zagovarjal. Jože Guštin je kot logar in navdušen planinec tamkajšnji svet že predtem dobro poznal, ob pripravi diplomske naloge pa ga je še natančneje raziskal. Severna stran Kozja je v času cvetenja povsem rumena od avriklja. Tam uspeva tudi sloviti bla-gajev volčin, simbol naših naravovarstvenih prizadevanj, kije znan lev Polhograjskih Dolomitih. V Zelencih je moč najti tudi dlakavi sleč, ki tam uspeva le na 300 m nadmorske višine. Med posebnostmi so še zlato jabolko, spomladanski zaspanček in opojna zlatica. Ljubitelji gora z veseljem opažajo, da je na Lisci vsako leto več narcis, na katere je opozarjal že domoljubni planinec Blaž Jurko. Za nameček še zanimivost iz živalskega sveta: na Velikem Kozju živijo celo gamsi. Jože Guštin Vse tamkajšnje prelepe hribovske predele lahko najde ljubitelj narave označene na dopolnjeni drugi izdaji sevniške turistične karte. Toda zanjo bo treba narediti še več. Jože Guštin in njegovi planinski tovariši predlagajo, da se ta lepi kos naše zemlje zaščiti kot krajinski park. Na karti v Guštinovi diplomski nalogi je že zarisan. Obsegal naj bi Lovrenc, Veliko in Malo Kozje in del Lisce. Radež — Zavrate, Lovrenc, Veliko in Malo Kozje, Mrzla Planina in Mokro Polje naj bi bili strožje varovani kot botanični rezervat. Pretežni del tega sveta je v sevniški občini, kjer so to že upoštevali pri izdelavi prostorskega načrta. Jurjevanje v novi preobleki TONE FOR Tone Fortuna, predsednik skupščine krajevne skupnosti Veliki Gaber, je že dolga leta stalen in neutruden pobudnik napredka. In lahko bi rekli, da imajo Gabrčani veliko srečo (Fortuna je bila prt starih Rimljanih boginja sreče), ker imajo jakega človeka med seboj. Šele zdaj so pravzaprav spoznali, kaj vse se da narediti s skupnimi močmi, kako veliko lahko pomeni soglasje med vasmi. ki ga je bilo včasih tako težko doseči. Zdaj se v tej krajevni skupnosti ne ustrašijo nobene akcije več. Če pa jeza kakršnokoli pametno naložbo ogret tudi Fortuna, odpro tudi svoje mošnjičke. »Začetek mojega delovanja sovpada z vrnitvijo od vojakov. Videl sem, da pri nas, kjer zemlja niti ni tako skopa, ne živimo najbolje. Ceste so bite slabe, električno omrežje prav tako, vodovodi so 'bili redko posejani, v krajevni skupnosti pa nismo imeli skupnega prostora, kjer bi se lahko sestajali. Počasi smo se zakopali v delo, zadnja štiri leta pa krepko pljunili v roke. Zdaj je velika večina cest asfaltiranih, zgradili smo novo poštno poslopje in postavili 100 telefonskih priključkov, tako da imajo v vsaki vasi telefon. Lani smo opraviti ag-gromelioracije na 100 hektarih, kar je veljalo milijardo starih dinarjev, pripravljamo se na gradnjo novega pokopališča,« pripoveduje tiho in skromno Tone Fortuna. Gabrčani pa vedo povedati, da je bil tako rekoč pri vsakem delu zraven, za poštno poslopje pa je celo sam nažagal les za ostrešje. Ko gre za skupnost, za vasi iz krajevne skupnosti Veliki Gaber, Fortuna ne gleda niti na uro niti na denar. Pri vsem tem pa je še kmet. z 19 hektari zemlje. »Čeprav senekaterim zdi kar čudno, kako zmorem vse skupaj uskladiti, se to meni ne zdi nič nenavadnega. Kot kmet si še lažje vzamem čas za skupnosti in s tem nikomur ne škodujem. Malo drugače je seveda za tiste, ki so zaposleni v delovni organizaciji. Seveda skoraj nimam prostega časa. Dan traja zame od 5. ure zjutraj do 10. ure zvečer.« V Velikem Gabru je zdaj zavelo novo življenje. Mnogi, ki so se pred leti izselili, ker niso videli prihodnosti v domačem kraju, se zdaj vračajo. Lahko bi rekli »na gotovo«. Tu so zdaj lepe asfaltirane ceste, po vaseh je napeljan telefon, v krajevno središče so dobili tudi proizvodni obrat Kemije impex iz Ljubljane, ki bo v prihodnjih letih zaposlila nekaj deset novih delavcev. In v sleherno od teh pridobitev je vgrajen tudi delež Toneta Fortune. Zato ob nedavnem krajevnem prazniku, ko so namenu predajali novo cesto proti Gombišču, ni manjkalo v resnici iskrenih stiskov rok in čestitk prav zanj. JOŽE SIMČIČ g r smr j j* *mr * *ar * jmr * /r Jk ČRNOMELJ — Kresovanje in jurjevanje, prireditvi, ki ju je konec preteklega tedna posebna skupnost za jurjevanje že 23-ič zapored pripravila v jurjevanjski dragi v Črnomlju, sta bili letos sicer nekoliko bolj pestri kot pretekla leta. vendar še vedno ne toliko, kot je bilo pričakovati po napovedih prirediteljev. Dolnojebilo za to krivo deževno vreme, ki je pokvarilo nedeljski dopoldanski program, nekoliko pa tudi vsi tisti, ki bi pri tej tradicionalni folklorni prireditvi morali sodelovati, a so odrekli. Tako kljubtemu.dajurjevanjevelja za prireditev, ki naj bi spodbujala ohranjanje ljudskih pesmi, plesov in običajev pri belokranjskih folklornih skupinah, niso nastopile vse skupine. Metličani so gostovali v Italiji, Draga-tušci začasno ne delujejo, Starotržani pa so svojo odsotnost opravičevali s tem, da nimajo tamburašev, čeprav so ti nastopili na sobotnem koncertu. Prav ta koncert, kjer je nastopilo 6 ta-mburaških skupin iz črnomaljske občine, je bil prijetna popestritev pred kresovanjem, prav tako kot tudi poletne igre časopisa »Delo«, na katerih so morali tekmovalci spoznavati belokranjske melodije, izdelati rog iz lubja in »pisati pisanice« na balon. Najbolj se je izkazal Janez Jerman, član črnomaljske folklorneskupine, ki je zmagal tudi na Delovih igrah v Kamniku ob lanskem dnevu narodnih noš. V nedeljo so Črnomaljci zaman čakali na budnico piskačev in sprevod želenega Jurija, kar je razumljivo, saj je prireditelje presenetil dež, zato pa so toliko manj odgovorno ravnali člani mestne godbe na pihala, kijih ni bilo od nikoder na napovedani koncert, kljub temu da sojih ljudje čakali in da seje izza oblakov že kazalo sonce. Tako je ves nedeljski program, ki naj bi popestril običajno jurjevanje, padel v vodo, obiskovalci pa-so si lahko ogledali le popoldanski nastop folklornih skupin iz Bele krajine in tiste iz Križevcev, ki je predstavila prleške plese. Veliko zanimanja pa s-o zbudile pastirske igre, ki sojih po pripovedo- Botanični rezervat pri Lisci? Pobuda ljubiteljev narave — Iz diplomske naloge Jožeta Guština Toda pravo delo za zaščito se s tem šele začenja. Naravo lahko varuje le človek, ki tam prebiva, žal pa so tamkajšnji kraji vse redkeje naseljeni. Guštinu ni bilo treba poseči daleč v zgodovino: »Po zbranih podatkih iz leta 1946 sem ugotovil, da je takrat živelo na območju od Mrzle Planine do Mokrega polja 49 ljudi, sedaj pa vztrajata le še dva. Kaže, da bo pred propadom obvarovana vsaj Jurkoškova domačija.« - v A.ŽELEZNIK NAJBOLJŠI JE BIL MLADINEC KOČEVJE — Na nedavnem tekmovanju v lovu rib s plovcem »Rinža 85«, ki ga organizira vsako leto ribiška družina, Kočevje, je sodelovalo 18 tekmovalcev, od tega 9 članov in prav toliko mladincev, ki so skupno uplenili 293 rib. Prvičvdosedanjihtekmova-njih se je število članov in mladincev — tekmovalcev izenačilo, medtem ko je bilo doslej vedno več članov. Prvič se je tudi zgodilo, daje najboljši mladinec uplenil več rib kot najboljši član. Rezultati: Člani: I. Marjan Janež 38 uplenjenih rib. 2. Igor Pajk 31,3. Peter Poznič 23 itd. Mladinci: 1. Tomaž Baučar 39 rib, 2. Tomaž Obranovič 23, 3. Borut Vitoševič 22 itd. Vsi trije najboljši v posamezni konkurenci so prejeli diplome ter zlato, srebrno oz. bronasto medaljo. Uplenjene ribe so preselili v čistejše vode. J. P. Organizatorji največje belokranjske floklorne prireditve popestrujejo jurjevanje, še vedno pa se premalo vključujeta turizem, domača obrt vanju staršev pripravili črnomaljski osnovnošolci. Prireditelji so obljubljali, da bodo obiskovalci lahko kupili izdelke domače obrti in da bodo postreženi zdo-mačimi specialitetami, vendar je bila ponudba skromna. K sodelovanju so povabili 24 domačih obrtnikov, a sta se sestanka pred prireditvijo udeležila le dva. Pripravili so sicer stojnico z belokranjskimi vezeninami in lutkami v narodnih nošah, člani črnomaljske folklorne skupine so prodajali tudi pisanice in domače jedi, a za vse skupaj pri domačinih, ki so med okrog6 tisoč obiskovalci prevladovali, ni bilo zanimanja. Nekoliko bolj so se za izvirne belokranjske spominke zanimali le turisti, ki pa jih je bilo bore malo. Znova se je potrdilo tisto, kar v Črnomlju poudarjajo vrsto let: da ni dovolj privabiti le domačine, pač pa bi se morali povezati s turističnimi agencijami in pripeljati goste tudi od drugod. Zato pa bi jim morali znati ponuditi še kaj več kot le prijetne belokranjske pesmi in plese. M.BEZEK KAKO SO SE NAKDAJ IGRAL NA PAŠI —Črnomaljski šolarji na nedeljskem jurjevanju presenetili s pastirskimi igrami, ki sojih nekdaj igrali na paši njihovi predniki, danes pa jih skoraj ne poznajo več. Tokrat so prikazali prašičanje (na fotografiji), pastirsko kombinacijo hokeja na travi, kriketa in mini golfa ter kozanje. Za prihodnje leto pa so obljubili cel niz iger, ki so jih že zbrali po pripovedovanju svojih staršev. (Foto: M. Bezek) Kulturno-umetniško društvo »Maks Henigman«, Dolenjske Toplice, in Krka-Zdravilišče Dolenjske Toplice vas vabita na veliko tombolo v Dolenjske Toplice v nedeljo, 16. junija, ob 13. uri. Srečne dobitnike čaka: — zastava 128 — zastava 850 — počitniška prikolica Adria — motokultivator honda s prikolico — jedilnica Novoles — sto drugih nagrad v skupni vrednosti 300 starih milijonov. j V prijetnem okolju gozdne .jase, v družbi MITA TRE-I FALTA, ob dobri hrani in pi-: jači boste preživeli prijetno, ; srečneži pa tudi bogato : popoldne. VABLJENI! AMERIČANI SNEMAJO PARODIJO NA GROZLJIVKE MOKRICE — Jugoslavija je postala še bolj cenjeno in poceni prizorišče /a producente filmov, ki premorejo manj zelenih bankovcev. Naši filmski delavci radi z obema rokama zgradijo za koprodukcije s takimi tujimi filmarji za snemanja v naši lepi deželi, l ak primer je tudi snemanje nekakšne parodije na trillerje ali grozljivke, kot po domače rečemo izdelkom na celuloidnem traku, kjer strašijo razni Drakule, Frankensteini in njim podobne »pošasti«. Snemanje poteka že približno dva meseca v okolici Mokric in Samobora. Zagrebški Jadran film je zadovoljen z Američani, ti paše bolj z našimi, za dolarske »oči« smešno nizkimi gostinskimi in drugimi cenami. Bomo videli, če se bo to kaj poznalo pri filmu, ki ima delovni naslov »Transsvlvania 6.000 do 5.000 «,idejo za ime pa so ameriški filmarji dobili po . znani skladbi Glenna Millerja »Penn-sylvanija 6.500.« Shop je pred kratkim posnel za ljubljanski radio dve skladbi, kiju bodo izvajali tudi na prireditvi Novi slovenski rock. Eno teh pesmi že nekaj časa vrtijo na Radiu študent, naslov pa ji je »Jožko, nc rjovi v mesečino«. Gre za zabavno skladbico, ob kateri se nasmehnejo celo najbolj zagrizeni pesimisti. (Foto: A. Bartelj) »Za Dolenjce \ tretjega i tisočletja« .J »Ko daš otroku lahko sanjo darilo, mu daj zdravje,« je pral:£ tično že geslo akcije »Za Dolenj : tretjega tisočletja« akcije, ki jo® nakup inkubatorja za novomesk porodnišnico, v kateri TOle'f3n mamice iz vseh štirih dolenjskih' še krške občine, vodita svet i spremljanje družbenoekonomsk ga in političnega položaja žens pri novomeški občinski konfer** ci SZDL in Dolenjski list. V akcj) je treba zbrati 1,5 milijona narjev. Toliko namreč stane sod bnr inkubator domače izdelave dodatno opremo. Kaj bi tak in* bator pomenil za novomesk porodnišnico, o tem smo sep°8^ varjali z dr. Marjeto Pavlin T Metelko, ki v novomeški porodn šnici skrbi za novorojence. Število nedonošenih otrok, p**-zgodnjih porodov narašča, ne 1 takih, ki jim do zrelosti ne maniL dosti,tehtajo samo 1000 do _l50y gramov. Nedonošen otrok ni Prl’ lagojen življenju v zunanjem svetu, zato mu je treba dati možnOs“ da se bo prilagodil. Predvsem m0" dr. Marjeta Pavlin — Metelk0 ramo paziti, da se ne podhlaJ1, zato ga je treba ogrevati. V inkubatorju je najbolj primerna klim3' toplota, vlažnost, po potrebi s. dovaja kisik v primerni količin*' Inkubator je tudi izolacija pred zunanjim svetom, varuje nedonošenega otro“ka pred okužbami. F®! sebna prednost inkubatorjajetud* ta, da lahko otroka vsesko2 opazujemo golega, razlaga <“■ Pavlinova. Z inkubatorjem, ki ga imajo* daj — v bistvu gre le za ogreval*) košare, so sposobni oskrboval* nedonošenčke, ki tehtajo nad 200 gramov, če seveda nimajo pose** nih težav, predvsem z dihanje*^; Vse druge morajo pošiljat* Ljubljano. »Pravi inkubator bi najt*™ potrebovali za izrazito ned°n.noO ne otroke, s porodno težo od m do 2000 gramov. Doma bi p*)1 ,0 lahko negovali tiste od 1500 2000 gramov, ki nimajo posebh težav, izrazito nezrele in nedonošene novorojenčke, ki i*1* ■ jo težave, pa bi morali še nap* pošiljati v Ljubljano. Toda z m batorjem bi lahko zanje >n nzivno poskrbeli, dokler čakaj0 prevoz s posebno ekipo, kar tf ■* os 3 do 6 ur. Inkubator bi sejf^{ potrebovali tudi za donos bolne novorojenčke. 'kozerija i/n /i h 'S f f a fe a* f . m M U Hnm w m % S §&** Govorili so o kulturi. Najglasneje seveda tisti, ki niso premaknili še niti stola v kulturnem domu, kaj šele, da bi storili kaj več. —• Kultura niso samo filmske, gledališke, baletne, plesne, operne in druge predstave, kultura so tudi naši medsebojni odnosi. — Kultura, tovarišice in tovariši, se kaže v našem odnosu do dela. — Tudi do okolja. Le poglejmo, kako smo ga že zasvinjali! Zanamcem bo primanjkovalo kisika. — Kdo, prosim vas, pa še hodi na kulturne predstave? Nekaj ••••••••••• brezdelne mladine, nekaj zanesenjakov in pika! Delavci skorajda ne. — In kdo bere knjige? Lahko nas je sram, kako majhno število prebranih knjig pride na sto tisoč prebivalcev. Pa se imamo za visoko razvit kulturni narod. — Pa ne samo to. Na kulturnih prireditvah se obnašamo nekulturno. Po predstavi je kulturna dvorana nastlana kot hlev. — Res imamo v Repičevi dragi nekaj ljubiteljskih skupin. Delajo, nihče jim tega ne odreka. Toda dvigniti bi bilo treba kvaliteto. — Tu bi lahko odigralo pomembno vlogo učiteljstvo. Ta- koj po vojni so bili učitelji prosvetljitelji, veliko bolj so bili delavni, aktivni. Zdaj so se zavlekli v svoje lupine in največkrat je slišati iz njihovih ust le pritožbe zaradi prenizkih osebnih dohodkov. — Da, učitelje bi bilo treba zbezati iz njihovih jazbin. Na: mesto da ob popoldnevih razmišljajo, kako jih družba slabo ceni ali pa jih sploh ne, bi lahko vodili kakšno igralsko skupino. Glasbeni učitelji pa tamburaško. Nekaj pa lahko naredijo iz ljubezni! — Ugotovili smo, da imamo v Repičevini kulturno življenje Zgrajeho na amaterskih teme- ••••••••••• ljih. Ne premoremo plačevati ni' J ti enega profesionalca. Hkrati f pa lahko ugotovimo, da imam0 f družbenopolitične stolčke zas^-jl dene s plačanimi ljudmi, T>° \ zadnjega. I) — Jasno nam mora biti, b strani. DVE ZMAGI ŠENTJERNEJČANOV V KOMENDI KOMENDA — Šentjernejski rejci konj so na nedeljskih velikih kasaških dirkah v Komendi dosegli odlične rezultate. Tako je v dirki mehanični handicap za dvoletne kasače na progi 1400 m Sentjernejčan Pavlič na Firanu zasedel drugo mesto, še večji uspeh pa je dosegel v naslednji dirki Jože Antončič, ki seje tako po petih letih odmora nadvse uspešno vrnil na dirkališče steze. V drugi skupini dvoletnih kasačev je namreč s svojo Pento celo zmagal, prvo mesto pa je v časovnem handicapu za 3- do 12-letne kasače na 1.800 m dolgi progi s temeljem 1,35 dosegel tudi Završek na Minolti. 4. KROS V DOBLIČAH DOBLIČE — Krajevna skupnost Dobiče—Kanižarica pripravlja za nedeljo, 23. junija, množični poletni kros. Kros, četrti zapovrstjo, je dolg 2 kilometra, določen je kot izbirni za jesenski kros dela, na njem pa lahko sodelujejo vsi od cicibanov do veteranov obeh spolov. Zborno mesto, start, ki bo ob 8. uri, in cilj bodo pred gasilskim domom v Dobičah. Ekipne prijave prejemajo na KS Dobliče-—Kanižarica do danes, 20. junija, posamične pa do začetka starta. Balkansko kolesarsko prvenstvo Championnat balkanioue de cyclisme Črnomelj, Metlika, Novo mesto 4.-7VII. 1985 Napočil je čas odštevanja! 0 Za organizatorje 18. balkanskega kolesarskega prvenstva so se pričeli dnevi odštevanja, saj je do svečane otvoritve-3. julija še natanko 13 dni. Kot smo že omenili, bo otvoritev ob 18. uri na novomeškem Glavnem trgu, prvenstvo pa bo odprl Marjan Rožič, član predsedstva Zvezne konference SZDL. Uro pred pričetkom otvoritvene slovesnosti bo na Glavnem trgu koncert godbe milice iz Ljubljane. • Posebna atrakcija v dneh balkanskega prvnestva bodo nedvomno kolesarji iz ČSSR, ki bodo 4. julija nastopili na Pungar-■tu v Metliki, dan kasneje v Črnomlju in v soboto ob 20. uri v novomeški športni dvorani. Gre za ta čas najspretnejše svetovne akrobate na kolesih, z njimi pa bo pripotovaja tudi najboljša ekipa ciklobala na svetu (gre za igro, podobno nogometu, le da so igralci na kolesih), v kateri nastopata svetovno znana brata PospišyI. • Med številnimi delovnimi organizacijami Dolenjske, ki so priskočile na pomoč organizatorjem Bakopa, je tudi mirenska Dana, ki bo v dneh prvenstva eksluzivni dobavitelj brezalkoholnih pijač za vse udeležence balkaniade. • Zapisali smo že, da bodo vse štiri dirke (obe mladinski v Beli krajini in članski v okolici Novega mesfa) potekale pod popolno zaporo. To seveda pomeni.da bodo V času dirk zaprti vsi dostopi na ceste, kjer bodo proge potekale. Organizatorji naprošajo krajane, da dosledno upoštevajo navodila redarjev in miličnikov, o podrobnostih zapore pa bodo še dodatno obveščeni preko sredstev javnega obveščanja in letakov. 0 V času balkanskega prvenstva bo v Novem mestu še več pomembnih dogodkov. Omenimo le sejo predsedstva Kolesarske zveze Jugoslavije, ki bo že 3. julija, 6. julija pa bo v Novem mestu konferenca balkanskih držav, uder leženk prvenstva. • Omenimo ob koncu še pokrovitelje. Za Grke bo poskrbela metliška Beti, za reprezentanco Bolgarije črnomaljski Bell, 'za Turke ljubljanski SCT, za Romune sozd Iskra, pokrovitelj jugoslovanske reprezentance je sozd Emona, medtem ko je skrb za akreditirane novinarje (doslej se je prijavilo že 37 domačih prevzel novomeški Novoteks. ZAKLJUČENE SEMIŠKE ŠPORTNE IGRE SEMIČ — Tukajšnji TVD Partizan je v semiški krajevni skupnosti pripravil športno rekreacijsko tekmovanje, ki je trajalo kar 9 mesecev in na katerem se je v devetih disciplinah pomerilo 238 tekmovalcev. V zadnji disciplini, košarki, ki se je končala pred kratkim, so zmagali Blokarji pred Kotom in Kaščo. Sicer pa so bili v celotnem tekmovanju, ki je bilo najbolj množično doslej in ki ga nameravajo v prihodnji sezoni še razširiti, najboljši Blokarji (86 t.), sledijo pa jim Kašča (75 t.). Kot (62 t.), Vavpča vas, Štrekljevec, Semič, Črešnjevec. Rožni dol, Črmošnjice in Stranska vas. Pokal za fair plav je prejela ekipa Rožnega dola, ki se je v vsaki igri borila pošteno do zadnjega sodnikovega žvižga, imela pa je tudi največ tekmovalcev, kar 38. SOLSKI ŠPORT SPOSOJENO TRNJE Mi smo lepa dežela. Toda pamet in lepota gresta redko vkup. (Iz Politike ekspres) Kot smo na kratko že omenili, je bil prejšnji teden v Novem mestu republi finale atletskega pokala Slovenije za srednje šole usmerjenega izobraževanja, h vzlic vročemu popoldnevu in slabi, prašni stezi je bilo doseženih nekaj dob rezultatov. Dijaki novomeških srednjih šol so, kot že običajno, tudi letos poseg po visokih mestih kot v ekipni tako posamični razvrstitvi. Srednja šola | dagoške, tehnične in naravoslovne usmeritve je bila pri fantih s 44 točkami dru srednja šola tehniških in zdravstvene usmeritve pa-šesta pri fantih in deklet Škoda, daje štaieta SSTZU na zadnji predaji prestopila mejo predajnega pros ra in tako poleg' 1. mesta izgubil a še 12 točk, kar, bi at lete te šole zanesljivo uvrst kako mesto višje. V posamični konkurenci je največ dosegel dijak SŠTZU Te Zulič, ki je v teku na 400 m zmagal z osebnim rekordom 50,2 sekundo, Jerič (SŠ fZU) pa je bil v isti disciplini tretji. Bronasti medalji sta osvojila še Fabjai teku na 1000 metrov in Vidmarjeva (oba SŠPTNU) v teku na 400 metrov z ost tlim rekordom 60,8 sekunde. Mladim novomeškim atletom so pripadla še tri če ta mesta, ki sojih osvojili Gorenc s 513 cm vskoku v daljino, Matijašič, ki ji višino skočil 160 cm, in Zupančič s časom 61.6 na 400 metrov. Lipa SŠPTNU bila v štafeti 4-krat 100 metrov druga, med ostalimi dosežki pa velja pohvaliti dosežek mladega Grahka iz EAŠC. ki je v polfinalu teka na 100 metrov dosej odličen rezultat 11,2 sekunde. (J. Penca) Slovenci I Turisti so na pragu naše dežele. Zasedli bodo naše ceste. Za-sedli bodo naša mesta in vasi. V naše gore se bodo vzpenjali. Poselili bodo našo obalo in uživali v našem morju. Slovenci in Slovenke! Ti turisti so naši gostje! Od nas ne bodo terjali ničesar, pričakovali pa veliko. Poskrbimo le, da bodo radi prihajali k nam in da se bodo domače počutili. Poskrbimo, da se bodo še vračali, ker jim bo všeč dežela in njeni ljudje. Tega smo zmožni! Zmožni smo ohraniti deželo lepo. Zmožni smo odstraniti ekološke posledice starih grehov in preprečiti nove. Zmožni smo premagati miselnost, ki je uničila in še uničuje najlepše primerke naše tradicije. Zmožni smo, naposled, tudi v teh časih ohraniti dostojanstvo, ne da bi zapravili prijaznost, ki si jo vsakdo želi, kadar pride v tujo deželo. V turizmu je naša prihodnost! Ohranimo in razvijajmo svojo deželo tako, da bodo tudi drugi prihajali k nam. Odprtost je pogoj za preživetje in razvoj malih narodov. Bodimo odprti, bodimo samozavestni, ohranjajmo tisto, kar je že stoletja temelj naše samobitnosti! Slovenija t--' Moja dežela. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE NOVO MESTO Novo mesto, Novi trg 6/11 Številka: 2-45/85 - Datum: 13. 6. 1985 Na podlagi 29. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto SDL št. 14/83) je odbor za gospodarjenje s stanovanjskim skladom v skladu z določili 11. in 12. člena pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj (SDL št. 2/85) sprejel na seji dne 13. 6. 1985 naslednjo PREDNOSTNO LISTO UPRAVIČENCEV ZA PRIDOBITEV SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ Zap Priimek in ime Naslov Zaposlitev Kate- St. St. Upravičen do št. gorija druž. dosež uvrste stanovanja druž. čl. točk 1 2 3 4 5 6 *7 8 I DRUŽINE Z NIZKIMI DOHODKI IN MLADE DRUŽINE Germ Valerija Novak Drago Bohte Silvo Strupih Jožefa Miklič Drago Aleksič Jovo Zoran Milan — Vardič Marko Cahič Sadija Jakopin Borut Tudija Cvetko Turk Silva Crnoja Kristina Majerič Marjeta Kupljenk Jožica Cerček Minka 2upan Vida Brajdič Ignac Radoš Ivan Dujmovič Damir Mirtek Milena Graša Miran Cutura Ivan Miškovič Mato Milosavljevič Melča Eršte Franc Stojanovič Marko Stojčevič Vukan Tomašič Franc Medle Zdenka Udovič Jože Gabeljič Adil Zupančič Vesna Cimprič Dragoslava Robek Igor Bračun Marica Čavič Zdravko Fideršek Majda Klemenčič Ema Spilar Marija Hodnik Alojz Mijajlovič Ida Turk Ignac Rodič Jovanka Zuparič Ivo Bele Anton Klančar Sonja. Tisovec Franc 50. Dragišič Cirila 51. Balažič Marta 52 Škrbec Jožica -53. Hrovatič Regina 54 Dananovič Avdo 55. Vidic Martin 56 Gojkovič Ljubomir 57. Granda Marinka 58 Mandič Slavica 59 Romih Metka 60. Savkovič llija 61. Petrič Cvetka 62 Jerkovič Mirko 63 Boškovič Blaženka 64. Mikič Mirjana 65 Simunovič Milka 66. Taraniš Ruždija 67. Dabelič Antun 68. Lulič Ana 69 Markelič Marija 70. Cerček Pavle 71. Lindič Angelca 72. Adrovič Cerim 73 Poplašen Peter 74. Drkušič Marko 75 Jovanovič Tomislav 76 Selak Silva 77. Simič Nedo 78. Ilič Anica 79 Pogačnik Avgust 80. Sere Jožica 81. Hrvatin Stanka ' 82. Milijevič Milovan 83 Manojlovič Zlatko 84. Džudovič Bernarda 85. Krajačič Cvetka 86. Poljakovič Jusuf 87 Koncilja Dragica 88 Muždeka Milka 89. Urek Vladimir 90 Bobnar Alojz Bukovec Ciril 9 10. 11. 12. 13 14. 15 16. 17. 18 19. 20. 21. 22 23 24. 25 26. 27 28 29 30. 31. 32. 33. 34 35. 36 37. 38. 39. 40. 41. 42. 43. 44 45 47. 48 49 91. 92. Stepanovski Blagoje 93 Kermc Jožica 94 Paulič Vlado 95. Rajk Rajko 96 Bajrič Dulejman 97 Slak Zvonka 98. Žabkar Martin 99 Božič Borinka ’00. Kocjan Jože 101. Puljič Branka 102. Fmk Hinka 103 Kočjaž Jože 104 Davidovič Milan 105 Malič Manda 106. Džinič Štefka 107 Kostič Sredo 108 Cutura llija 109 Marolt Franc 110. Furdi Jože 111 Malivojevič Jovo 112 Mihelič Makarij 113. Kobe Pavla 114 Imamovič Ishab 115. Kazič Hikmet 116 MilotiC Milena 117. Lamut Mirko 118 Hudorovac Srečko 119 Petrič Marina 120. Šušteršič Nada 121. Mihalič Darko 122. Škrbec Joži 123 Abazovič Goran 124. Zupančič Ana 125. Staniša Milena 126 Janc Martin 127. Rifelj Jože 128. Zagrljača Salko . 129. Podboršek Danica 130. Obradoyič Marija 131. Zupančič Irena 132 Košir Alojz 133 Mežik Marjan 134 Zadnik Jožice 135 Jakobčič Suzana 136 Brulc Marjan 137 Fabjan Manja 138 Platajs Darinka 139 Strne Cecilija 140. Zibert Dušan 141 Bertoncelj Danica 142 Mehle Tomaž 143 Stular Olga Straža. Potok 9 Dom star. obč. DND 4 1050 2 do 21/2-s do 70 m* Nm. Jedinščica 10 IMV Novo mesto DND 7 965 3-sobno do 115 m2 Nm. Ul. 12. ud. br. 15 SGP -Pionir MD 4 955 2 do 21/-s do 70 m2 D. T., Poljane 16 Gorjanci DND 2 895 1 do 11/2-s do 45 m2 Nm. Stranska v. 51 a IMV Novo mesto MD 3 875 11/2 do 2-s do 58 m2 Nm, Zalog 19. IMV Npvo mesto MD 4 864 2 do 21/2*s do 70 m2 Nm, Prečna 11. Tovarna obutve MD 4 860 2 do 21/2-s do 70 m2 Zbk . Gor Ajdovec 11 NOVOLES DND 4 855 2 do 21/21 /2-s do 70 m2 Dol. Toplice 20 IMV Novo mesto DND 4 845 2 do 21/2-s do 70 m2 Nm. Na Lazu 4 zap pri zas obr DND 4 845 2 do 21/2-s do 70 m2 Nm, Šmihel 77 IMV Novo mesto MD 4 840 2 do 21/2-s do 70 m2 Brus , Leskovec 9 KRKA — tov. zdr. MD 4 840 2 do 21/2-s do 70 m2 N m. Regerča vas 83 b NOVOLES MD 4 840 2 do 21/2-s do 70 m2 Nm. Zaiog 21 NOVOLES DND 3 ' 840 11/2 do 2-s do 58 m2 Sred. Grčevje 26 KRKA - tov. zdr. MD 4 820 2 do 21/2-s do 70 m2 Nm, Šolska 12a . ISKRA DND 2 819 1 do 11/2-s do 45 m2 Stj., Razdrto 1 . Spl bolnišnica MD 4 815 2 do 21/2-s do 70 m2 Nm. Zabjak Vodnogosp. podj. DND 6 810 3-sobno do 100 m2 Nm, Drska 46 NOVOTEKS DND(s) 5 810 3-sobno do 85 m2 Nm. Segova 8 NOVOTEKS DND(s) 5 810 3-sobno do 85 m2 Nm. Ragovo 14 a NOVOTEKS MD 4 810 2 do 21/2-s do 70 m2 Nm. Partizanska la NOVOTEKS DND 2 805 1 do 11/2-s do 45 m2 Nm. Zalog 21 Opekarna Zalog DND 5 , 800 3-sobno do 85 m2 Nm, Segova 6 NOVOTEKS DND(s) 5 800 3-sobno do 85 m2 Dol Toplice 13 NOVOTEKS DND 4 790 2 do 21/21/2-s do 70 m2 Sred Grčevje 2 NOVOTEKS MD 3 765 11/2 do 2-s do 58 m2 Nm. Zabjak NOVOLES DND 5 760 3-sobno do 85 m2 Nm, Brod 6 SGP »Pionir« MD 4 760 2 do 21/2-s do 70 m2 Nm. C. herojev 43 ISKRA MD 3 760 11/2 do 2-s do 58 m2 N m. Potov vrh 55 KRKA — tov. zdr. MD 4 755 2 do 21/2-s do 70 m^ Nm, Trubarjeva 3 SGP Pionir DND 5 755 3-sobno do 85 m2 Nm, C. herojev 35 Podj za PTT prom. MD 3 750 11/2 do 2-s do 58 m2 Dol. Toplice 25 KRKA — tov. z dr. MD 4 745 2 do 21/2-s do 70 m2 Ul. 12. udar br. 21 Standard konf. Nm MD 3 745 11/2 do 2-s do 58 m2 M. peč. Gor Kart. 13 KRKA — tov. zdr MD 3 745 11/2 do 2-s do 58 m2 Nm, Prešernov trg 15 Sr. šola za tur MD 4 742 2 do 21/2-s do 70 m2 Nm, Segova 4 IMV Novo mesto DND(S) 4 740 2 do 21/2-s do 70 m2 Nm. Pot na Gorj. 11/b NOVOTEKS DND 2 740 1 do 11/2-s do 45 m2 NM, Drska 46 LABOD DND(s) 4 740 2 do 21/2-s do 70 m2 Nm, Majde Sile 22 NOVOTEKS DND(s) 4 740 2 do 21/2-s do 70 m2 Nm. Ragovska 16 zap. pri zas. obr DND(s) 4 740 2 do 21/2-s do 70 m2 Nm, Na Lazu 3 LABOD MD 4 738 2'do 21/2-s do 7D m2 Nm. Drska 46 zap. pri zas. obr. DND(s) 4 735 2 do 21/2-s do 70 m2 Nm. Ragovska 16 SOB Novo mesto DND(s) 4 735 2 do 21/2-s do 70 m2 Nm, Segova 8 Gozdno gospod. DND(s) 4 735 2 do 21/2-s do 70 m2 Nm, Žabja vas 1 IMV Novo mesto MD 3 729 • 11/2 do 2-s do 58 m2 Nm, Trdinova 39. Spl. bolnišnica MD 3 725 11/2 do 2-s do 58 m2 D T. Podturn 20 GORJANCI MD 3 725 11/2 do 2-s do 58 m2 Stj Loka 19 LABOD MD 3 725 11/2 do 2-s do 58 m2 Nm. Kandijska 3 NOVOTEKS DND 3 720 11/2 do 2-s do 58 m2 N m. Ratež 43 LABOD MD 4 720 2 do 21/2-s do 70 m2 Nm, Stranska vas 50 IMV Novo mesto DND 2 715 1 do 21/2-s do 45 m2 Nm, Segova 8 SGP »Pionir« DND(s) 4 715 2 do 21/2-s do 70 m2 Nm. Segova 20 IMV DND(s) 4 715 2 do 21/2-s do 70 m2 Nm, Adamičeva 47 SGP »Pionir« MD 3 715 11/2 do 2-s do 58 m2 Mirna p. Biška v. 7 ■DO Elektro MD 3 715 11/2 do 2-s do 58 m2 N m. Majde Sile 22 Ljub. dnevnik DND(s) 4 710 2 do 21/2-s do 70 m2 Nm. Ragovska 16 KRKA - tov. zdr. DND(s) 4 710 2 do 21/2-s do 70 m2 Stj.. Hrastje 16 SGP »Pionir« DND 4 705 2 do 21/2-s do 70 m2 N m. Segova 20 ISKRA DND(s) 4 705 + 2 do 21/2-s do 70 m2 Vel. Brusnice 78 IMV Novo mesto DND 4 705 2 do 21/2-s do 70 m2 • Nm. Drska 46 SGP »Pionir« DND(s) 4 705 2 do 21/2-s do 70 m2 N m. Smolenja v. 28 NOVOTEKS MD 3 700 11/2 do 2-s do 58 m2 N m, Brod 23 GORJANCI D 3 700 11/2 do 2-s do 58 m2 Uršna sela. Laze 18 NOVOTEKS MD 3 697 11/2 do 2-s do 58 m2 Nm. Segova 6 ZTO ^DND(s) KRKA - tov.zdr. ~DND 4 695 2 do 21/2-s do 70 m2 Nm, Šolska 6 3 695 11/2 do 2-s do 58 m2 Nm, Maistrova 5 KRKA — tov.zdr. DND 2 695 1 do 11/2-s do 45 m2 Nm. Segova 8 IMV Novo mesto DND(s) 4 695 2 do 21/2-s do 70 m2 NM. Drska 46 NOVOTEKS DND(s) 4 695 2 do 21/-S do 70 m2 N m. Segova 8 GORJANCI DND(s) 4 695 2 do 21/2-s do 70 m2 N m. Podhost a 2a NOVOLES MD 4 691 2 do 21/2-s do 70 m2 N m. Segova 8 IMV Novo mesto DND(s) 4 690 2 do 21/2-s do 70 m2 Nm, Regerča v. 70 SGP »Pionir« MD 3 690 11/2 do 2-s do 58 m2 Dolenja vas 1. Otočec NOVOTEKS DND 2 685 1 do 11/2-s do 45 m2 N m. Sego.va 8. SGP »Pionir« DND(s) 4 685 2 do 21/2-s do 70 m2 Nm. Majde Sile 22 NOVOTEKS DND(S) 4 685 2 do 21/2-s do 70 m2 Nm. C. herojev 58 KRKA - tov. zdr. DND(s) 4 685 2 do 21/2-s do 70 m2 Nm. Hudo 10 Spi. bolnišnica MD 3 685 11/2 do 2-s do 58 m2 N m. Kotarjeva 4 zap pri zas. obr. DND 3 680 11/2 do 2-s do .58 m2 Nm, Ivana Roba 17 IMV Novo mesto MD .3 680 11/2 do 2-s do 58 m2 NM. Dilančeva 13 KRKA - tov. zdr. MD 3 680 11/2 do 2-s do 58 m2 Nrn. Segova 6 Mladinska knjiga (DND(s) 4 680 2 do 21/2-s do 70 m2 Nm, Segova 6 LABOD DND(s) 4 675 2 do 21/2-s do 70 m2 Nm. Segova 8 NOVOLES DND(s) 4 675 2 do 21/2-s do 70 m2 Zbk . Dvor 10 ISKRA MD 3 675 11/2 do 2-s do 58 rti2 Nm. Breg 3 NOVOTEKS DND 3 670 11/2 do 2-s do 58 m2 Nm. C. herojev 60 SGP »Pionir« DND(s) 4 670 2 do 21/2-s do 70 m2 M. peč. Sr.Globod 1 ELEKTRO MD 3 670 11/2 do 2-s do 58 m2 Straža. Potok 1 LABOD MD 3 670 11/2 do 2-s do. 58 m2 Nm, Danila Bučarja 10 IMV Novo mesto DND(S) 4 665 2 do 21/-S do 70 m2 Ul M. Kozine 31a NOVOT EKS MD 3 665 11/2 do 2-s do 58 m2 Nm. Hladnikova 1 IMV Novo mesto MD 4 660 2 do 21/2-s do 70 m2 Nm, Volčičeva 7 ISKRA MD 4 660 2 do 21/2-s do 70 m2 Nm. Kett. drevored 32 SGP »Pionir« MD 3 660 11/2 do 2-s do 58 m2 M. peč. Dol. Globod. 3 NOVOTEKS DND 2 660 1 do 11/2-s do 4£ m2 Nm. C. herojev 58 ;4V Novo mesto DND(s) 4 660 2 do 21/2-s do 70 m2 Nm, Brod 31 NOVOTEKS DND 3 657** 11/2 do 2-s do 58 m2 N m. Segova 6 Gozdno gospod DND(s) 4 655 2 do 21/2-s do 70 m2 Nm. Žabja vas 1 NOVOTEKS MD 3 653 11/2 do 2-s do 58 m2 Nm. C herojev 62 IMV Novo mesto MD 4 650 2 do 21/2-s do 70 m2 Nm. C hgrojev 20 ISKRA MD 4 650 2 do 21/2-s do 70 m2 Nm. Žabja vas 4 NOVOTEKS MD 3 650 11/2 do 2-s do 58 m2 Straža. Gabrje 5 Nm. Kett. drev*‘40 NOVOLES MD 3 650 11/2 do 2-s do 58 m2 NOVOTEKS DND 2 645 1 do 11/2-s do 45 m2 Nm Podgora 1 NOVOLES MD 4 645 t 2 do 21/2-s do 70 m2 Nm. Vrh pri Ljubnu NOVOLES M D 3 645 11/2 do 2-s do 58 m2 Nm. Bršljin 43 NOVOT EKS DND 4 645 2 do 21/2-s do 70 m2 Nm. Ragovo 7 IMV Novo mesto MD 3 640 11/2 do 2-s do 58 m2 Nm. Kandijska 7 NOVOTEKS MD 3 640 11/2 do 2-s do 58 m2 Gor Straža 20 GORJANCI MD 3 640 11/2 do 2-s do 58 m2 Nm. Partizanska 29 Spl bolnišnica MD 3 640 11/2 do 2-s do 58 m2 Nrn. Drska 58 SGP » Pionir« MD 3 635 11/2 do 2-s do 58 m2 Nm. Drska 41 IMV Novo mesto MD 3 634 11/2 do 2-s do 58 m2 Nm, Drska 36 NOVOTEKS DND 2 633 1 do 11/2-s do 45 m2 Nm. Ragovska 20 KRKA — tov zdr MD 3 632 11/2 do 2-s do 58 m2 N m. Stranska vas 49 IMV Novo mesto MD 4 630 2 do 21/2-s do 70 m2 Nm. Ratez 56 NOVOTEKS DND 3 630 11/2 do 2-s do 58 m2 Nm. Mestne njive 2 LABOD DND 2 630 1 do 11/2-s do 45 m2 Nm, Segova 14 KOVINAR MD 3 630 11/2 do 2-s do 58 m2 Šentjernej 208 IMV Novo mesto DND(s) 3 625 11/2 do 2-s do 58 m2 Nm. Drska 20 IMV Novo mesto MD 3 625 11/2 do 2-s do 58 m2 Nm. egova 12 Emona — Dolenjka MD . 3 625 11/2 do 2-s do 58 m2 Nm. egova 12 Mercator, Tozd St. DND 2 625 1 do 11/2-s do 45 m2 Male Brusnice 3 zap. pri zas. obr. MD 3 625 11/2 do 2-s do 58 m2 Nm, Gubčeva 31 ISKRA MD 3' 621 11/2 do 2-s do 58 m2 Nm. Ulica talcev 1 SGP »Pionir MD 3 620 11/2 do 2-s do 45 m2 Škocjan. Dobrava 15 LB-TDB DND 2 620 1 do 11/2-s do 45 m2 Nm, Kotarjeva 4 IMV Novo mesto DND 3 620 11/2 do 2-s do 58 m2 Nm. Srebrniče 9 IMV Novo mesto DND 2 619 1 do 11/2-s do 45 m2 C. kom. Staneta 13 Opekarna Zalog DND 4 615 2 do 21/2-s do 70 m2 Nm. Kotarjeva 5 Krka — tov zdr MD 3 615 11/2 do 2-s do 58 m2 Nm Ragovska 7 Spl. bolnišnica MD 3 615 11/2 do 2-s do 58 m2 Nm. Ragovska 14 IMV Novo mesto MD 3 610 11/2 do 2-s do 58 m2 Nm. Šmihel 86 IMV Novo mesto MD 4 605 2 do 21/2-s do 70 m2 M peč, Dol Kamen 16 NOVOT EKS DND 3 605 11/2 do 2-s do 58 m2 Nm. Btrčna vas 4 ISKRA DND 4 605 2 do 21/2-s do 70 m2 D. T , Gor Sušice 24 SŠTZU »B. Kidrič« DND 4 600' 2 do 21/2-s do 70 m2 Nm. Ragovska 14 GP »Gradbenik« DND 6 595 & , 3-sobno do 100 m2 Nrn. C herojev 32 LABOD DND(S) 3 595 * 11 2 do 2-s do 58 m2 Nm, Cvelbarjeva 2 IMV Novo mesto MD 3 595 11/2 do 2-s do 58 m2 N m. Segova 3 ISKRA DND 2 590 1 do 11 '2- do 45 m 144 Cingarov Oordi Nm. Na Lazu 13 NOVOLES MD 3 586 11,2 do 2-s do 58 m 145. Jevnikar Janez Otočec ob Krki 21 KRKA — tov zdr. DND 4 585 2 do 21/2-s do 70 nv’ 146. Pintarič Jože Nm. Zagrebška 14 IMV Novo mesto* MD 3 585 11/2 do 2-s do 58 m ' 147. Mikec Bojan Nm. Mali -Slatnik 10 IMV Novo mesto MD 3 585 112 do 2-s do 58 n’2 148. Miletič Milica Nm, Pot na Gorj. 26 OŠ Novo mesto MD 3 580 11/2 do 2-s do 58 m- 149. Renovčevic Dragan Nm, V Brezov log 11 IMV Novo mesto MD 3 580 11/2 do 2-s do 58 m2 150. Brulc Jelka Nm. M. njive 5 ISKRA DND 2 580 1 do 11/2-s do 45 m2 151. Poplašen Niko Straža 163 NOVOLES MD 3 580 11/2 do 2-s do 58 m2 152. Šušteršič Fani N m, C. herojev 30 LABOD DND 3 ' 575 11/2 do 2-s do 58 m2 • 53. Lejič Vasilije Nm, Ragovska 6 SGP »Pionir« DND 3 575 1.1/2 do 2-s do 58 m2 154. Ourdevič Radmila Nm. Žabja vas 2 NOVOTEKS DND 3 575 11/2 do 2-s do 58 m2 155. Aščič Manda Nm, Ob Težki v. 22 IMV Novo mesto DND 2 570 1 do 1-1/2-s do 45 m2 156. Gojkovič Jelenko - Nm. Podgora 1 IMV Novo mesto MD 4 570 2 do 21/2-s do 70 m2 157. Crv Sonja Nm, Ljubljanska 19 Mladinska knj. DND 3 570 11 / do 2-s do 58 m2 158. Šega Danijel Nm, Drska 46 KOVINAR MD 3 570 11/ do 2-s do 58 m2 159. Tekavec Zvone Nm. Ragovska 16, NOVOLES MD 3 570 11/2 do 2-s do 58 m2 160. Bobnar Ladislav NM, Brod 27 KRKA — tov. zdr MD 3 568 11/2 do 2-s do 58 m2 161 Kodrič Jože Nm, Kett. drev. 41 SGP »Pionir« MD 4 565 2 do 21/2-s do 70 m2 162. Cerček Peter Nm, Drska 46 ISKRA DND(s) 2 560 1 do 11/2-s do 45 m2 163. Krist Gordana N m. C. herojev 68 KRKA — tov. zdr. DND 2 560 1 do 11/2-s do 45 m? 164 Škrbec Jožica Brusn . Ratež 26 SGP »Pionir« DND 2 555 1 do 11/2-s do 45 m2 165. Gimpelj Zvone Nm. Jurčičeva 6 ISKRA MD 4 550 2 do 21/2-s do 70 m2 166. Kranjc Bojana Brusn., Jugorje 9 NOVOT EKS DND 2 550 1 do 11/2-s dO 45 m2 167. Crmč Zdenka Nm, . Jarca 18 IMV Novo mesto DND 2. 550 1 do 11/2-s do 45 m2 168. Bubič Ljeposava Nrn, Brod 29a NOVOTEKS DND 2- 550 1 do 11/2-s do 45 m2 169. Petrovič Zoran Nm, Potočna vas 14 Podj za PTT pr. MD 3 549 11/2 do 2-s do 58 m2 170. Negovanovič Darja Nm. Šegov a 8 t LABOD DND(S) 2 545 1 do 11/2-s do 45 m2 171. Hančič Marija N m, Cankerjeva 2 Zdr. cent. Dol. DND 2 545 1 do 11/2-s do 45 m2 172. Hrastar Jožica N m, šegova 20 VVO Novo mesto DND 2 540 1 do 11/2-s do 45 m2 173. Pilih Marica Nm. Milke Šobar 22 IMV Novo mesto MD 3 540 11/2 do 2-s do 58 m2 174. Pirh Vera Nm, Majda šile 22 IMV Novo mesto MD 3 540 11/2 do 2-s do 58 m2 175. Mlakar Jožica Nm, Nad mlini 41 KRKA — tov. zdr. DND 3 540 11/2 do 2-s do 58 m2 176. Tašič Marija Nm, šegova 12 NOVOTEKS DND(s) 2 540 1 do 11/2-s do 45 m2 177. Pungerčar Milena Nm, Glavni trg2 NOVOLES MD 3 540 11/ do 2-s do 58 m2 178. Žnidaršič Cvetka Šentjernej 135 NOVOTEKS DND 2 535 1 do 11/-S do 45 m2 179. Vidic Marjan Nm, Dilančeva 13 ISKRA MD 3 • 535 ' 11/ do 2-s do 58 m2 180. Bačar Stanka Brusn.. Ratež 9a Gozdno gospod MD 3 535 11/2 do.2-s do 58 m2 181. Zupančič Pavla Nm. Prečna 2 KRKA — tov. zdr. DND 3 528 11/2 do 2-s do 58 m2 182. Malič Saša Nm, Kristanova 14 UNZ—Postaja mil. DND 2 1 525 1 do li/2-so do 45 m2 183. Mesojedec Silvo Nm, Partizanska 14 ISKRA MD 3 525 11/2 do 2-s do 58 m2 184. Marolt Jana Nm. Stritarjeva 4 IMV Novo mesto MD 3 520 11/2 do 2-s do 58 m2 185. Irt Jožica Nm, Drska 46 NOVOTEKS DND 2 515 1 do 11/-s do 45 m2 186. Medved Dane Nm. Kotarjeva 5, IMV Novo mesto MD 4 515 2 do 21/2-s do 70 m2 187. Zupan Milka Nm. Nad mlini 25 LABOD - DND 3 515 11/9 do 2-s do 58 m2 188. Juran Slava Nm, C: herojev 4 Dom st. občanov DND 2 515 1 do 11/2-s do 45 m2 189. Bele Rozika Nm. M. Šilc 22 ISKRA DND 2 515 1 do 11/-S do 45 m2 190. Milijevič Miladin Nm, Ob Težki v. 28 GORJANCI MD 3 515 11/2 do 2-s do 58 m2 19T. Vardič Stipo Straža 86 NOVOLES MD 3 510 11/2 do 2-s do 58 m2 192. Lazarevič Petar Nm, M. Sile 3 NOVOLES DND 4 510 2 do 21/2-s do 70 m2 193 Petkovič Vida .. Nm, Kett. drev. 49 SGP »Pionir« DND 2 510 1 do 11/2-s do 45 m2 194. Vehar Jolanda N m, Lobetova 34 NOVOT EKS DND 2 510 1 do 11/2-s do 45 m2 195. Brajer Zdravka Nm. Nad mlini 41 OS -Baza 20« D. T. DND 2 505 1 do 11/2-s do 45 m2 196. Hribar Zdenka Nm. Dol. Težka v. 22 IMV Novo mesto DND 1 500 garsonjera do 32 m2 197. Jakše Milena N m, Šegova 11 IMV Novo mesto DND 2 495 1 do 11/-s do 45 m2 198. Jakša Zdenka Nm. Šmihel 13 Tov. obut. BOR MD 3 490 11/ do 2-s do 58 m2 199. Stojanovič Milena Nm, Bršljin 11 NOVOTEKS DND 2 488 1 do 11/2-s do 45 m2 200. Brajdič Branko Nm, Stranska v. 49 KOMUNALA MD 3 485 11 /2-s do 58 m2 201 Lovrekovič Danica Gor. Sraža 15& NOVOLES DND 3 485 11/2 do 2-s do 58 m2 202. Jamnik Marjana N m. Mestne n j. 10 Spl. bolnišnica MD 3 480 11/2 do 2-s do 58 m2 203. Zupančič Jožica N m. C. herojev 4 VVO Novo mesto DND 1 480 garsonjera do 32 m2 204. šalja Ljubica Nm. Glavni trg 19 'ISKRA DND 1 465 garsonjera do 32 m2 205. Kneževič Radmila Nm. Partizanska 14 Spl. bolnišnica MD 3 463 11/2 do 2-s do 58 m2 206. Marjanovič Radmila Nm. Zagrebška 29 NOVOTEKS DND 1 461 garsonjera do 32 m2 207 Aleksič Milan Nm, Kett. drev 43 GP »Pionir« MD 3 460 11/2 do 2-s do 58 m2 208 Kotar Danica Šentjernej 114 KRKA — tov. zdr. DND 2 460 1 do 11/2-s do 45 m2 209. Mikolčič Ana Nm. C. herojev 20 Tov. obutve DND 3 460 11/2 do 2-s do 58 m2 210. Grabnar Jožica Nm, Žabja vas 51 IMV Novo mesto DND 1 460 garsonjera do 32 m2 211. Planinšek Anica Nm. Muzejska 4 zap. pri zas. obr. DND 1 460 garsonjera do 32 m2 212. Blatnik Karmen Nm. Pot na Gorj. 9/c IMV Novo mesto DND 1 460 garsonjera do 32 m2 213. Sikošek Drago—Karl Nm. Prečna 25a UNZ Novo mesto MD 3 460 11/2 do 2-s do 58 m2 214. Delič Selida Nm. Partizanska 14 Spl. bolnišnica DND 2 459 1 do 11/2-s do 45 m2 215. Potokar Nevenka Nm. šolska 12a IMV Novo mesto DND 3 455 11/2 do 2-s do 58 m2 216. Primc Jože Nm, Vel. Cikava 16 SGP »Pionir« MD 3 450 11/2 do 2-s do 58 m2 217. Petrič Slobodan Nm, Strojarska p. 3 NOVOLES MD 3 446 11/2 do 2-s do 58 m2 218. Vičentič Ljubinka Nm, Ragovska 10 LB-TDB DND 2 445 1 do 11/2-s do 45 m2 219. Kraševec Marjan Dol. Toplice 46 KRKA — tov. zdr. MD 3 445 11/2 do 2-s do 58 m2 220. Delimar Izidor Nm, Tavčarjeva 1 IMV Novo mesto MD 4 440 2 do 21/2-s do 70 m2 221. Goleš Marija Nm, šegova 12 zap pri zas. obr. DND 2 - 435 1 do 11/2-s do 45 m2 £22. Stanič Irena Nm, Šegova 1 Tov. obutve DND 3 435 11/2 do 2-s do 58 m2 223. Halilovič Ruždija Nm, Levstikova 6 NOVOLES MD 3 340 11/2 do 2-s do 58 m2 224. Smailovič Senadija N m, C. herojev 26 NOVOLES MD 4 425 2 do 21/2-s do 70 m2 225. Balabanič Mirjana Nm, K Roku 29 KZ »KRKA« DND 2 425 1 do 11/2-s do 45 m2 226. Dolmovič Andrej N m. Šegova 16 zap. pri zas. obr. MD 3 425 11/ do 2-s do 58 m2 227. Dukič Radmila Nm. Zagrebška 11 IMV Novo mesto DND 3 420 11/21/2-s do 58 m2 228. Bogovac Janjka N m, C. herojev 32 Zdravstveni dom DND 4 400 2 do 21/2-s do 70 m2 229. Islamovič Sanija Nm, šegova 10 IMV Novo mesto DND 3 395 11/2 do 2-s do 58 m2 230. Brulc Željko Nm, Šmihel 86 IMV Novo mesto DND 2 385 1 do 11/2-s do 45 m2 231. Stojčevič Jožo Nm, K Roku 106 IMV Novo mesto DND 2 383 1 do 11/2-s do 45 m2 232. Petrič Milenko Nm, Kett. drev. 43 SGP »Pionir« DND 3 375 11/2 do 2-s do 58 m2 233. Rifelj Jožica Otočec, Lešnica 3 zap. pri zas. obr. DND 1 370 garsonjera do 32 m2 234. Stipič Zdenka Nm, Segova 8 IMV Novo mesto DND 1 370 garsonjera do 32 m2 235. Gazvoda Stanka Stopiče. Podgrad 21 IMV Novo mesto DND 1 350 garsonjera do 32 m2 236. Stankovič Milica Nm, Dilančeva 1 KRKA — tov. zdr. MD 3 345 11/2 do 2-s do 58 m2 237. Skupek Rudi Brusn., D. Suhadol 25 IMV Novo mesto DND 1 345 garsonjera do 32 m2 238. Pevec Milan Nm. Kotarjeva 1 IMV Novo mesto DND 1 270 garosnjera do 32 m2 239. Brajdič Rudi Nm, naselje Žabjek IMV Novo mesto DND 1 265 garsonjera do 32 m2 b.Dolenjske Toplice 1. Perme Gorazd Dol. Toplice 59 IMV Novo mesto MD 3 564 11/2 do 2-s do 58 m2 c. Straža 1. Perič Dušan Straža. Vavta v. 20 SGP »Pionir« DND 4 843 2 do 21/2-s do 70 m2 2. Karlo Ivica Str.. Dol. Hruševec 11 NOVOLES MD 4 762 2 do 21/2-s do 70 m2 3. Vasic Ivka Straža 160 NOVOLES DND(S) 4 705 2 do 21/2-s do 70 m2 4. Zadravec Mojca Straža 74 NOVOLES MD 3 615 11/2 do 2-s do 58 m2 5. Mihič Lidija Nm, Koštialov»28 NOVOLES MD 3 590 11/2 do 2-s do 58 m2 6. Kokalovič Živko Sraža 42 NOVOLES MD 3 560 11/2 do 2-s do 58 m2 7. Košir Marija Straža 158 NOVOLES DND 4 560 2 do 21/2-s do 70 m2 8. Trupina Mara Nm. Podgora 1 IMV Novo mesto MD 4 540 2 do 21/2-s do 70 m2 9 Aščič Ivo Str.. Vavta v. 80 IMV Novo mesto DND 3 500 11/2 do 2-s do 58 m2 d. Škocjan w 1. Kalčič Pavla Škocjan 12 Tov. obutve DND 3 825 11/2 do 2-s do 58 m2 2. Zupančič Lidija Škocjan 66 ISKRA Stj. DND(s) 4 675 2 do 21/2-s do 70 m2 e. Šentjernej 1. Brajdič Silvo Šentjernej 353 KOMUNALA DND 7 900 3-sobno do 115 m2 2. Brajdič Bogdan Šentjernej 20 a IMV Novo mesto DND 6 * 830 3-sobno do 100 m2 3. Jurečič Vinko štj.. Šmarje 26 IGM Strešnik MD 4 715 2 do 21/2-s do 70 m2 4. Zagorc Marjeta Stj., Dol. Maharov. 11 Spl. bolnišnica MD 4 720 2 do 21/2-s do 70m2 5. Gorenc Franc Šentjernej 209 IMV Novo mesto DND(s) 4 690 2 do 21/2-s do 70 m2 6 Hostai Cvetka Šentjernej 135 IMV DND 3 610 11/2 do 2-s do 58 m2 7 Kuhar Zlatka Stj , Volčkova v 21 VVO DND 2 610 1 do 11 /2-s do 45 m2 8. Kos Anica Stj. Loka 10 zap. pri zas. obr. DND 1 520 garsonjera do 32 m2 9. Hrovat Angela Šentjernej 46 ISKRA Šentjernej DND 2 510 1 do 11/2-s do 45 m2 10 Strajnar Danica Stj.. Dol. Stara v. 7 zap. pri zas. obr DND 1 510 garsonjera do 32 m2 11 Tijanič Mladena Šentjernej 159 IMV DND 1 450 garsonjera do 32 m2 f. Žužemberk 1. Pavlin Adrijan Žužemberk 162 NOVOLES MD 3 600. 11/2 do 2-s do 58 m2 II. UPOKOJENI OBČANI • a. Novo mesto * 1. Brezar Antonija Nm., Šmihel 76 _ U 7 960 3-sobno do 115 m2 2. Rozman Marija Mirna peč. Grčvrh 11 — U 2 775 1 do 1 1/2- do 58 m2 3. Dezelan Nada Nm., šegova 6 — Ufs) 4 740 2 do 2 1/2-s do 70 m2 4. Sajnovič Ciril Nm.. Šmihel 71 — U 5 730 3-sobno do 85 m2 5. Kosec Ana Brusnice. Gabrje 60 — „u 1 575 garsonjera do 32 m2 6 Brajdič Franc Nm.. Naselje Žabjak u 2 400 1 do 1 1/2-s do 45 m2 7. Novak Janez Nm.. Kett drevored 49 — u 390 1 do 1 1/2-s do45 m2 8. Sodič Rozalija Nm.. Cankarjeva 4 ~ u 1 350 garsonjera do 32 m2 b. Sraža 1. Jakubovič Jakob Nm.. Podgora 1 - u 2 450 1 do 1 1/2-s do 58 m2 Zoper razvrstitev upravičencev na prednostno listo imajo pravico do pritožbe n a zbor uporabnikov pri skupščini samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto v roku tridesetih dni po objavi vsi prizadeti in neprizadeti občani ter organizacije z območja občine Novo mesto. Po preteku pritožbenega roka sprejme zbor uporabnikov samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto dokončno prednostno listo upravičencev za pridobitev solidarnostnega stanovanja, ki ostanev veljavi dosprejemanove prednostne liste m je ni mogoče dopolnjevati. 426/25-85 DOLENJSKI UST 119 ■ Novotehna f Novo mesto GRADBENA SEZONA JE TU! V vseh naših prodajalnah gradbenega materiala prodajamo stavbno pohištvo in ostali gradbeni material renomiranih proizvajalcev Po meri pa vam izdela okna, vseh vrst vrat s prevleko ULTRAPAS in vse vrste predelnih'sten NAŠ MIZARSKI OBRAT V MIRNI PEČI kjer sprejemajo tudi naročila osebno ali po telefonu (068) 84-307. Prodajalne: Novo mesto, Trebnje, Krško, Kostanjevica in Metlika. Delavci kolektiva Hotelsko-gostinskega podjetja Nova Gorica vas sprašujemo in vabimo k sodelovanju: Ljubite dinamično in zanimivo delo? Se počutite mlade in kreativne? Radi delate z ljudmi in med njimi? Imate ustrezno kvalifikacijo, oz. si jo želite pridobiti? Se želite pri svojem delu izpopolnjevati?... ’ „ Če vam je uspelo na večino vprašanj pozitovno odgovoriti, vas vabimo k sodelovanju pri izvajanju in nudenju kvalitetnih storitev na področju strežbe, kulinarike, recepcije, drugih hotelskih in turističnih storitev domačim in tujim gostom v naših poslovnih enotah — od manjših bifejev, restavracij, specializiranih restavracij, igralnic do hotelov B kategorije. Zagotavljamo vam uspešne delovne pogoje, ustrezen osebni dohodek, možnost nadaljnega usposabljanja in specializacije ter s tem pridobitev visoke kvalifikacije, možnost uspešnega reševanja potreb s področja družbenega standarda tako na področju lastnih počitniških kapacitet kakor na področju reševanja stanovanjske problematike od koriščenja samskih sob do kasnejše možnosti pridobitve stanovanjske pravice, kakor tudi vse druge zahteve in potrebe, ki bi učinkovito prispevale k našemu medsebojnemu sodelovanju. Če ob našem oglasu razmišljate, obiščite nas, oz. pokličite našo kadrovsko službo na telefon 065-23-083 ali 065-21-324, kjer vam bomo rade volje postregli s podrobnejšimi informacijami. Naš naslov: HGP GORICA, Nova Gorica, C. IX. Korpusa35, 65000 Nova Gorica 418/25-85 poletje 1985 V ŠPANIJI IN GRČIJI • Mallorca, 7 in 14 dni, letalo • Ibiza, 7 in 14, dni letalo • Tenerife, 7 dni, letalo • COSTA BRAVA, 12 dni, avtobus, letalo • Glifada, 12 dni, letalo • Atene, 12 dni, letalo • Kavala, 16 dni, avtobus PRIJAVE IN INFORMACIJE: MIKLOŠIČEVA 17, LJUBLJANA TELEFON: (068) 311-542, 314-889 INTEGRAL: Brežice, Sevnica IZLETNIK: Krgko IN OSTALE POOBLAŠČENE TURISTIČNE AGENCIJE POTREBUJEMO VAS Potrebujemo dinamične, odgovorn e in zanesljive ljudi za prometnik e, sprevodnike, kretnike in premik ače. Če iščete zaposlitev ali pa si nemara želite spremeniti delov no okolje, se nam pridružite! Vaša edina »naloga« je, da ste končali srednjo šolo (postali boste prome tnik), poklicno šolo (sprevodnik) ali osnovno šolo (kretnik in prem ikač). Za te poklice bomo na vaše m območju organizirali izobraževa nje in vam ga v celoti materialno omogočili. Pozneje vam bomo za gotovili delo v bližini domačega kraja in seveda soliden osebni d ohodek. Imeli boste vse možnosti nadaljnega izobraževanja. Za »s veže« maturante je morda zanimi vo to, da lahko prelože služenje vojaškega roka. Prijavite se v Že lezniško srednjo šolo v Ljubljani. Vse podrobnejše informacije dobi te na telefonu (061) 325-353. ZAUPANJE ZA ZAUPANJE Obrtna zadruga »Hrast« Novo mesto Razpisna komisija razpisuje prosta dela in naloge direktorja zadruge Poleg z zakonom določenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še tele pogoje: 1. da ima višjo ali srednjo izobrazbo strojne, gradbene, ekonomske ali lesne stroke, 2. da ima najmanj 4 oz. 8 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih, 3. da je organizacijsko in moralno-politično sposoben organizirati ih voditi poslovanje zadruge. Kandidati naj svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju . pogojev dostavijo v 15 dneh po objavi razpisa na zadrugo in z označbo na kuverti »ZA RAZPIS«. 427/25—85 Konfekcija Komet Metlika objavlja Prosta dela in naloge 1. Vodje komercialnega sektorja 2. Vodje finančno-računovodskega sektorja Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: pod 1: visoko ali višjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri, 5 let delovnih izkušenj v komercialnem poslovanju, znanje enega svetovnega jezika, sposobnost vodenja, družbeno-politične vrline in pozitiven odnos do samoupravljanja, pod 2: visoko ali višjo šolsko izobrazbo ekonomske smeri, 5 let delovnih izkušenj v finančno-računovodskem poslovanju, sposobnost vodenja, družbeno-politične vrline in pozitiven odnos do samoupravljanja. Kandidati naj pošljejo prijave v 15 dneh po dnevu objave. Kandidati bodo o izidu izbire obveščeni v 15 dneh po poteku roka za zbiranje prijav. 433/25-85 Mercator—Agrokombinat Krško — TOZD Sadjarstvo Krško po sklepu komisije za delovna razmerja objavlja razpis podelitve kadrovskih štipendij za šolsko leto 1985/86 za poklic kmetijski traktorist, x IV. stopnja — 3 štipendije za poklic kmetijski tehnik za sadjarstvo, V. stopnja — 3 štipendije Vloge za podelitev kadrovskih štipendij na obrazcu SPN — 1 zbira kadrovska služba delovne organizacije Mercator—Agrokombinat, Krško, Cesta krških žrtev 52, in sicer 30 dni po dnevu objave. O rešitvah prošenj bomo prosilce obvestili do 31. 8. 1985. 417/25-85 Osnovna šola 29. Oktober Šmarjeta Komisija za delovna razmerja razpisuje dela in naloge — učitelja razrednega pouka za določen čas (od 1. 9. 1985 do 31. 8. 1986) — 2 učiteljev razrednega pouka za določen čas (nadomeščanje de.lavk med porodniškim dopustom — začetek dela september 1985) Pogoji: končana PA Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po izteku roka za prijavo. 431/25-85 železniško polnoči. 25. in 20. 6. ameriški lil ni Psiho — 2 Oknomi U: 20. m 23. o. konški Ulm l etdvirana ve/. 21. 6. ameriški Ulm C imerka. 25. 6 ški Ulm /ena \ plamenih. 27. 6 ški lllm Kihe ubijalke. hong-in 23. 0. nem-. ameri- KOS I ANJI VICA: 22. 6. ameriški Ulm Bland Raner — i/trebljevalee. 23. 6. ameriški film Goljufiva igra. KRŠKO: 22. in 23. 6. jugoslovanski lil m Kakršen ded. takšen vnuk. 26. 6. nemški Ulm Kako je njena sladkadoli-na. 26. 6. hongkonški lllm Zmajeva igra smrti — II. del. MIRNA PIC: 21. 6. jugoslovanski lllm Veselo gostiivanje. NOVO Ml STO — DOM KIJL-I liRP: 20. 6. (ob IX. in 20. uri) ter od 21. do 25. (ob 16. in IX. uri) ameriški lllm Break Dance, od 21. do 24. 6. (ob 20. uri) ameriški Ulm Nočni jastrebi. 25. in 26. 6. (ob 20. uri) film Cultcrjev obračun. 26. in 27. 6. ob IX. uri ameriški Ulm Jcsus Christ super star. 27. 6. švedski lilm Jesenska sonata. NOVO Ml-STO —'DOM JLA: Od 21. do 23. 6. jugoslovanski lllm Molj. Od 24. do 26. 6. hongkonški UJm /maj Bruce Lee. SLVNICA: 20. 6. ni/o/emski lllm Seks na motorju. 21. in 22. 6. ameriški lilm Šok. 23. 6. ameriški film Detektiv I lari jeta Zapcr. 26. in 27. 6. hongkonški lllm Leteča pošast. SLUŽBO DOBI Gostilna ŠPRINGER. Trebnje,, takoj zaposli priučeno ali kvalificirano natakarico (lahko začetnico) ki ima veselje do dela v gostilni. Dobe. osebni dohodek, hrana in stanovanje brezplačna in preskrbljena. Vsaka nedelja prosta. Osebne informacije dobite na naslov: Gostilna ŠPRINGER. Trebnje, Goliev trg X. ZAPOSLIM ključavničarja in kovinostrugarja. Lahko tudi priučen. Ostalo po dogovoru. Slapničar, Cegel-nica 39 a. Novo mesto, tel. (068) 22-706. SPREJMEM takoj frizersko pomočnico. Salon Stojka Šiško, like Vašte-tove K), Novo mesto S TANGVANJA SOBO ali garsonjero v Novem mestu išče zaposleno samsko dekle. Na-,!ov v upravi lista (3364/85. ZAMKNJAM dvosobno stanovanje s centralnim ogrevanjem v Karlovcu za enako v Novem mestu. Informacije po telefonu (068) 24-586, med 20. in 22. uro. STANOVANJK v Otoku 12, Gradac. oddam mladi družini za manjšo pomoč na kmetiji. Jože Primožič. Motorna vozila JUGO 45 prodam. Blažič. Ždinja vas 9 b. Otočec. PRODAM ali zamenjam MZ 250 za Tomosov motor. Janez Makse. Dečja vas 9. Trebnje. VKSPO P 200 L prodam. Tel. 22-650. ZASTAVO 101, letnik 1974, neregistrirano. prodam za 60.000 din. Telefon popoldne (068) 23-461. ZASTAVO 101. letnik 1976. obnovljeno, prodam. Telefon (068) 44-089. popoldne. LADO 1500, staro dve leti. zelo ohranjeno, ugodno prodam. Kati Mirt. Leskovec pri Krškem, telefon 71-592. UGODNO PRODAM APN 6. Tel. 23-964. VW pasat, karamboliran, prodam. 'Tel. 24-695. PRODAM LORD ESCORT 1.1 letnik 1969. registriran do 2. 1986. Zvone Radašek, Vel. Podlog 11, tel. 75-748. PRODAM Z 750 za 4.5 M. Deželan Bojan, Vel. Brusnice. . PRODAM Z 750. letnik 77. Pečjak, Crmošnjice 49 pri Stopičah. PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1977 (december), odlično ohranjen. J el. (068) 82-128. UGODNO PRODAM P 125, letnik 1976, registriran do oktobra. Vladimir Antič, Bršljin 45, Novo mesto. PRODAM kolo Favorit z. dvema rezervnima tabularjema. Informacije na tel.: 25-226 od 18. do 19. Z 101, letnik 1973, dobro ohranjeno, in cirkular C 400, enofazni, prodam. J. Janc, Gor. Vrhpolje 82, Šentjernej. PRODAM ZASTAVO 750, odlično ohranjeno, letnik 1979. Podturn 30, Dol. Toplice, Stane Avguštin. KAMION FIAT KIPER, letnik 1937, poceni prodam. Urbančič, Gor. straža 115. PRODAM NOVO LADO 1300 in zračno puško. Tel. (068) 22-020. PO UGODNI CENI PRODAM JUGO 45, star dve leti. Tel. dopoldne 22-441 ali 22-711 im. 615. ZASTAVO 750 LE, letnik 81,dobro ohranjeno, prevoženih 21.000 km. prodam ali zamenjam za večje vozilo. Kralj, Zalog 15. 68275 Škocjan. ZASTAVO 101, registrirano do aprila 1986 prodam. Tel. 23-219. AUDI 100 LS, letnik 1972, obnovljen, registriran celo leto. prodam za 22 M. Tel. (0687 84-916. PRODAM LADO, letnik 1981, prevoženih 17.000 km. Vinko Lakner. Šentjernej 25. PRODAM LADO ŽIGULI v voznem stanju, neregistrirano, celo ali po delih, in 96-basno harmoniko SCAN-DALL1. Ogled vsak dan popoldne. Zupančič, Kurirska pot 15, Novo mesto. DOBRO OHRANJEN FIAT 850, letnik 1981. prodam. Marta Urbanč. Brod 43, Novo mesto, tel. 22-395. od X. do 15. ure ali od 17. do IX. ure. DOLENJSKI LIST IZDAJA: DIC. tozd Dolenjski list. Novo mesto USTANOVITELJICE LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj. Kočevje, Krško. Metlika. Novo mesto. Ribnica. Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko. UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (glavni urednik in vodjatoz-da). Marjan Legan (odgovorni urednik). Ria Bačer, Andrej Bartelj. Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek. Bojan Budja. Anton Jakše (vodja novinarskega servisa in EPS). Zdenka Lindič-Dragaš. Milan Markelj. Pavel Perc. Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey. Ivan Zoran in Alfred Železnik. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 50 din Letna naročnina 1.500 din Za delovne in družbene organizacije 3.000 din. za tujino 15 ameriških dolarjev oz. 50 DM (ali ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100-620-970-257300-128-4405/9 (Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 750 din. za razpise, licitacije ipd. 950 din. 1 cm na določeni srednji ali zadnji strani 900 din. 1 cm na prvi strani 1.000 din. Vsak mali oglas do 10 besed 400 din. vsaka nadaljnja beseda 40 din Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. TEKOCl RAČUN pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624 Naslov: Dolenjski list. 68001 Novo mesto. Germova 3. p p. 33. telefon uredništva (068) 23-606 in 24-200. telefon novinarskega servisa 23-610. telefon ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka 24-006 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC. tozd Grafika. Novo mesto — Tisk: Ljudska pravica. Ljubljana. PRODAM Z ASI A VO 101, Jetnik 1978. Jože Šprajcar, Majde Šilc 2. Novo mesto. PRODAM Z 750. letnik 1974, neregistrirano, v voznem stanju. Gabernik 2. Škocjan. PRODAM R 16, komplet ali po delih, in VW Bugi. Hočevar, Gorenja vas 20, Šmarješke Tdplice. Prodam R 4 GTL, letnik 82. Tel. 25-862. PRODAM KOMBI 850. zaprt, letnik 1979, ali zamenjam za osebnega. TeT. 24-140. NOVO ŠKOLJKO za R 4 prodam po polovični ceni. Tel. 23-600. DVANA 6, letnik -1977, prodam. Martina Jankovič. Dol. Brezovica 12, Šentjernej. P 126, letnik 77, registriran do junija 86, prodam. Rovan, šegova 90, Novo mesto, tel. 25-757. PRODAM ZASTAVO 101, letnik 1979, registrirano do 22. 11. 1985. Tel. 24-244 popoldne. ZASTAVO 101/73, registrirano do avgusta, prodam za 7 M. Potrebno je delno popravilo. Informacije na telefon (068) 71-381, Kragelj. Prodam R 4, letnik 1976, Koplenik, Šmarješke Toplice 25. PRODAM Z 750, letnik 81, prevoženih 30.000 kilometrov. Informacije na tel.: 51-963. ZASTAVO 750 in PZ 125, oba letnik 1976 prodam za 17 M. Cesta herojev 38, stan. 4. Novo mesto. TOMOS APN 6, letnik avgust 1984, prodam. Tel. 85-104, zvečer ŠKODO letnik 1978, prodam. Informacije po telefonu (068) 75-548. GS 1,2 breag, letnik 1978/79, prodam. Telefon 72-332. ZASTAVO 750, letnik 1974, prodam. Tine Tomič. Gazice, Cerklje. MOTOR 15 SLC letnik 1981. prodam. Janko Hočevar, Zloganje 32, Škocjan. MOPED trobrzinec prodam. Jere-le, Senovo, telefon 79-357, zvečer. ZASTAVO 101, letnik 1976, prodam. Mikolič, Velike Brusnice 41. Ogled popoldne. Z 750 SC, letnik 1981, registriran do junija 1986, prodam. Stane Tršinar, Stara vas 17, Škocjan. || Kmetijski stroji PRODAM motokultivator — freza MIOstandard 350. Telefon 21-218. TRAKTORSKO prikolico (3 t) prodam. Ivan'Venetič, Vrčice 3, Semič. TRAKTOR ford 2000 s kosilnico prodam. Anton Nemanič, Zelebej, Metlika. GRABLJE na 4 sonce prodam. Žnidaršič. Roje 14. Šentjernej. TRAKTOR steier diesel (18 KM), v dobrem stanju, prodam. Janez Golobič, Sefa, 17, Semič. TRAKTOR lerguson 533. letnik 1973, motor generalno urejen, gume nove, s kabino in kompresorjem, prodam. Josip Ferenac, Ferenci 10,47280 Ozalj, Hrvatska. UGODNO prodam novo kosilnico ligaro diesel ali zamenjam za nov motokultivator goldoni (14 KM) Frančiška Peterle. Drejčji vrh 19, 68231 Trebelno. PRODAM rabljen dvobrazdni plug slavonac. Ivan Setinšek, Dobrava 6, Senovo MLATILNICO znamke lanz, š popolnim čiščenjem, prodam. Franc Gorenc, Mali Podlog 7, 68273 Leskovec. PRODAM tračni obračalnik, rabljen eno sezono, in mortel hidravlična kosilnico za traktor deutz 4006 v dobrem stanju. Janez. Abram, Dobrava 9. telefon 69-730. TRAKTOR štore 404, letnik 1982. in prikolico 3t kiper prodam. Jože Kambič. Mali Nerajec 2, 68343 Dragatuš. KOSILNICO mini-padano ugodno prodam. Tel. 84-531. PRODAM skoraj novo kosilnico minipadano. Jakše. Jurka vas 28, Straža. MOTOKULTIVATOR Ferrari (14 KS) in Irezo prodam. Alojz Pavlič. Šentjernej 169. TRAKTORSKI mešalec SIP prodam. Berk. Prelesje. Šentrupert, tele-iin 40-197. TRAKTORSKI obračalnik SIP 165. nov, prodam. Cegelnica 51. Novo mesto. KOSILNICO BCS 127 prodam. Vel. Bučna vas 6, Novo mesto. SAMONAKL.ADALKO (17 m')zelo dobro ohranjeno, prodam. Oglasitese od 18. ure dalje. Vovk. Rumanja vas 22. Stražil. UGODNO prodam generalno ob-jiovljeno motorno kosilnico Laverda (bencin, petrolej) s sedežem. Železnikar, Spodnji Brnik 40. 64207 Cerklje na Gorenjskem. PRODAM mlatilnico, slamoreznico. traktorsko prikolico (domače izdelave). železne kroge, primerne za mlinsko kolo (premer 2.30 m). Janez Rifelj. Lešnica 4. TRAKTOR IMT 560. star dve leti. prodam. Omrzel, Raztez 25. Brestanica. OBRAČALNIK za BCS prodam. Amon Zagorc. Dol. Vrhpolje 23. Šentjernej. TRAKTOR Porsche (14 KS) prodam. Jožef. Šmarješke Toplice I. PRODAM PRODAM lamelni parket (hrast) 100 m2. 'Telefon 21-218. PRODAM motorno škropilnico znamke Solo. Jože Primožič, Otok 12, Gradac. KOZO z mladiči prodam. Seničar, Krka 7, Novo mesto. ELEKTROMOTOR, trifazni, 5 KW, prodam. Janez Turk, Gor. Straža 165. PRODAM spalnico, kuhinjsko mizo, deško ležišče z omarico in šolsko mizico. Kalčič, Cesta herojev 56 (blok). Novo mesto, telefon 24-765. PRODAM komplet trodelno vezano okno z balkonskimi vrati, vse z roletami in zastekljeno, po polovični ceni. Telefon 22-814. ZELO ugodno prodam barvni TV Sehaub Lorenz 67 z deklaracijo, ter Iskra, ekran 56, barvni. Telefon (068) 40-120 ali 40-121, dopoldne. KOZJE MLADIČE prodam. Anton Grandljič, Dol. Dobrava 17, Trebnje. PRODAM eno sezono rabljeno etažno peč za centralno kurjavo (23000 kalorij). Cugelj, Medvedje selo L Trebnje, tel. 44-196, dopoldne. MAKSI PONI ter sesalec za prah Super 600 Sloboda prodam. Telefon 24-064,od 16. do 18. ure. H1DROFOR (80 litrov), enofazni, prodam. Veličevič, Kržišče 9, 68274 Raka. PRODAM rabljena tridelnaokna, zastekljena, opremljena z roleto — MACESEN, in vrata. Informacije na tel. (068) 81-259. NOV barvni televizor ISKRA prodam za IO'/r ceneje . Naslov v upravi lista (3366/85). PRODAM kravo po prvi telitvi, dobro mlekarico. Tel. 85-975. PRODAM otroški postejici z jogiji. Barič, Mirana Jarca 30, tel. 22-418. SPEKTRUM 48 K in 9 kaset, prodam. Tel. 24-776 popoldan. PRODAM koze, mladiče in molznice, ter kozla. Alojz Oven, Regerča vas. Sv. Rok 177, Novo mesto. PRODAM prašiča in spalnico. Božo Šušteršič, K Roku 82, Novo mesto. PRODAM 2 m’hrastovih plohov ali deske 3,2 cm in 12 kom špirovcev. Stane Hostnik, Račje selo 17, Trebnje. PRODAM visoko brejo kravo, staro 3 leta. Jeralič, Mačkovec 11, Novo mesto. PRODAM poni expres avtomatik. Marko Bevc, Luterško selo 15, Otočec, tel. (068) 84-975. PRODAM 4 gume z zračnicami znamke fulda. Jože Košale, Mali Cerovec, Novo mesto. PRODAM pograd 120 x 200 in kavč. Tel. 24-825 po 14. uri. PRODAM žago STIH L 050. Naslov v upravi lista (3365/85. PRODAM kombiniran štedilnik gorenje (plin, elektrika). Mirko Flaj-nik, tel. 51-400. PRODAM nov železni gumi voz 12 col. Tel. (068) 82-490 PRODAM prikolico za osebni avto, velikost kasona 2,2 m x I m. Tel. (068) 22-706. GAJBE za krompir prodam. Rozman, Vrhpeč 17, Mirna peč. PONY expres Puch, dobro ohranjen, prodam. Tel. 25-526. MOTORNO ŽAGO Stihi 050 prodam. Zaman, Hrvaški Brod 10, Šentjernej. ŽELEŽJE za žago vcnicijanko in molzni stroj prodam. Fink, Orh 15, Dol. Toplice. PRODAM 4 m' suhih javorovih plohov (8 cm). Olovec, Oštrc 19, Kostanjevica. UGODNO prodam 200 betonskih blokov (20 cm) in 4 mreže 2 x6 m,0 10 x 6 mm, ter obnovljen varilni agregat Uljanik. Tel. 24-900. LOVCI! Prodam mladiče — nemške prepeličarje. Franc škoda. Straža 26 pri Raki. UGODNO PRODAM več parov rabljenih ženskih čevljev št. 37. Tel. 23-097. PRODAM mlado brejo kravo. Franc Zorn. Potoki 1, Semič. 10 m' BUKOVIH DRV prodam. Jablan 30, Mirna peč. TRAJNO ŽAREČO PEČ Kucpper-sbusch. otroško posteljo z jogijem ter bojler (10 I prodam. Informacije na tel. (0687 71-381 — Kragelj. PRODAM kravo dobro mlekarico s teletom ali brez. Šril Franc. Bušinec3. Dolenjske Toplice. PRODAM pralni stroj Gorenje. Tel. 20-439. FLIPER Conex Island. letnik 1978, prodam. Informacije na telefon 61-348. REVOLVERKO stružnico RTS 28 Prvomajska ugodno prodam. Telefon (068) 79-301. PRODAM brejo kozo, prevozno bencinsko škropilnico in 100 metrov nove cevi. Hočevar, Šmalčja vas. Šentjernej. PRALNI STROJ in plinski štedilnik prodam. Pralni stroj in štedilnik sta rabljena eno leto. Mihaela Matič, Jerebova 16 a. Novo mesto. TRAME za ostrešje (grušt) in otroško posteljico prodam. Telefon (068) 20-514, zvečer. UGODNO prodam 1500 kosov opeke Strešnik — Vesna. Andrej Simčič, Orehovec 37 a. Kostanjevica. ŽAGO za razrez kovine do 200 mm in štor za štiri osebe prodam. Telefon 32-047. RABLJENO POHIŠTVO m črno-beli televizor prodam. Telefon (068) 72-966, popoldne. SI ROJ za izdelavo izravnalnih tlakov prodam. Telefon (068)72-966, popoldne. STROJ za izdelavo izravnalnih tlakov prodam. Karl Vrtovšek, Vel. Kamen 42, 68282 Koprivnica. UGODNO prodam kopalno kad Kolpa-san, rjave barve (140 cm). Telefon 51-293, dopoldne. TERMOAKUMULACIJSKO PEČ prodam. Jože Vrščaj, Cesta brigad 23, Novo mesto, tel. 25-109. PRODAM počitniško prikolico za 3 osebe, starejši tip. Prapreče 3, Straža. KUPIM KUPIM, ra&ljeno staro blagajno. Ponudbe z opisom in ceno pošljite na naslov Jože Kic, Škocjan 6 a. STARO kmečko hišo ali staro zidanico v okolici Novega mesta kupim. Telefon 24-332, popoldne. POSEST PRODAM starejšo hišo z vrtom (900 m2) blizu Krškega. Pojasnila na tel. (061) 210-059 od 13. do 15. ureali pod šifro: »ZDOLE«. POLOVICO HIŠE (81 m2) z vrtom v centru Novega mesta prodam. Informacije na tel. 24-172. DVA GOZDA (po 50 m2) v Hrvaški gori prodam. Cena po dogovoru. Albina Per. Šmalčja vas 9, Šentjernej. PARCELO (cca 1500 m2) na Bizeljskem, odlična lega, nižinska, cel dan sončna, približno 150 m od asfaltne ceste, prodam. Informacije na tel. (061) 343-500, Franjo Škof, 61000 Ljubljana, Rožanska 8. PARC EI.(M25 a) v Hrušici prodam. Telefon (068) 47-017 od 19. do 21. ure. POSEST poslopjem v izmeri 12,5 ha prodam. Naslov v upravi lista (3363/85). POCENI prodam vinograd in zazidljivo parcelo, primerno za vikend na območju Leskovec—Krško. Informacije: Malči Pacek, Pristava 20 pri Krškem,ali tel. (061) 722-063. NJIVO in gozd pri Črnomlju (Čudno selo) prodam. Cena po dogovoru. Vida Novak, Sela pri Še-miču 2, Semič. NAPRODAJ je manjše kmetijsko posestvo na Mačkovcu pri Žužemberku (2 ha obdelovalne površine in pašnikov, 1 ha gozda). Hišo je možno adaptirati ali jo nanovo zgraditi. Informacije po telefonu (068) 21-098, vsak dan od 18. do 20. ure. NAPRODAJ je Župevčeva kmetija na Dobravi 8, Šenovo. Vprašajte pri Ivanu Setinšku, Dobrava 6, Senovo. HIŠO z vrtom v Trebnjem ugodno prodam. Telefon (068) 44-189 POD GORJANCI na Cerovcu prodam gozdove, eden je ob Gorjanski cesti, in parcelo za vikend, drugo parcelo za vinograd, ter njivo blizu Malega Cerovca. Ana Poklukar, Prihodi 29, Jesenice, na Gor. NJIVO na Dominčku, k.o. Podzemelj, v izmeri 75 arov prodam. Telefon (061) 556-754. od 7. do 15. ure. PARCELO (930 m2) v Beli krajini v bližini Kolpe, sončna lega, prodam za 18 SM. Ponudbe pod šifro: »PODZEMELJ«. HISO v centru Šentjerneja z gospodarskim poslopjem, primerno za obrt dam v najem. Inf. Jenez Jankovič. Šentjernej. RAZNO KALIFORNIJSKE deževnike prodam. Informacije po telefonu (061) 444-053. Dne 14. 6. 1985 sem izgubil ročni kalkulator CASIO MG 888 od ulice Nad, mlini do Valantičeve ulice: Pru-sim poštenega najditelja, da mi ga proti nagradi vrne. Tel. 26-629. PREDRAG ALEKSIČ iz Ljubljane, Rašiška 9, prepovedujem pašo kokoši na parceli št. 337 in 338 v Kotu pri Semiču. Lastnike kokoši opozarjam, jih bom za vsako nadaljnjo ugotovljeno škodo sodno preganjal. NEVENKA PUNGERČAR, Roje l 68231 Trebelno, preklicujem žaljive besede, ki sem jih izrekla zoper ZDENKO FLORJANČIČ iz Roj 10- BRANKO ŠEGA, Stopiče 8, prepovedujem pašo, vožnjo po parcelah, sekanje lesa ali delanje karšnekoli škode po mojem imetju. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Pre klic je stalen. JOŽICA KOČEVAR, Križevskava 22, sporočam, da sem edini pravni zastopnik, oziroma oskrbnik posestva mojega brata, ki sedaj živi v Kanadi-Posestvo pa je v Čurilih pri Mčtliki-Kdor bo nasedel goljufom, bo nasedel na svoj račun. MARTIN KOSTELEC, Drašiči 5. Metlika, preklicujem žaljive besede, ki sem jih izrekel proti ANTONU NE-MANIČU iz Drašič 9. •" MAJDA KRANJC, Male Brusnice9, Brusnice, opozarjam Marijo Kuple-nik, Male Brusnice, naj preneha z obrekovanjem in neresničnimi govoricami o moji družini. V nasprotnem primeru bom sodno postopala. ANTON JAKELJ, Lašče II. Dvor, prepovedujem družinama KODELlC iz Lašč 10 pašo kokoši po naši zemU' ter hojo mimo hišnega praga in vzdolz vrta pare. št. 76 in širjenje pota za vožnjo s traktorjem na isti parceli št. 76. Če tega ne bodo upoštevali, jih bom sodno preganjal. Te dni praznuje rojstni dan draga sestra MICI ZUPANČIČ iz Tržišča.Se mnogo zdravih in srečnih let ji želi sestra PEPCA z družino. ANGELCI POTOČAR želim za rojstni dan vse najboljše, Cvetka. ^OBVESTILA \ CENJENE STRANKE obveščam, da sem po meri začela izdelovati ženska krila, moške in ženske hlače-Rozalija Vesel, K Roku 8, Novo mesto. Za obisk se priporočam! IZDELUJEM VINOGRADNIŠKE HIDRAVLIČNE STISKALNICE s pritiskom navzgor (100 1 in 180 1), Sprejemam prednaročila. Informacije na tel. (064) 23-870 JALEN, Kranj, Huje 23 424/25-85 ZAHVALA * 1SMET BAŠIČ, Stranska vas 46, * zahvaljujem gasilcem, JLA Pogancf GG Novo mesto in vaščanom, ki so m' priskočili na pomoč ob nesreči, ki me je prizadela. ABC Pomurka, Gostinsko podjetje Sevnica, razpisuje prosta dela in naloge: — KV natakarja za delo v obratu družbene prehrane v Krmelju (možnost stanovanja) Pogoji: končana poklicna šola gostinske oz. trgovske smeri — IV. stop. zahtevnosti, delovne izkušnje— 1 leto. Približni OD 30.000 din, poizkusno delo 2 meseca. Delo je za nedoločen čas. Rok prijave je8 dni po objavi v časopisu, rok obvestila pa 10 dni. Kandidati naj pošljejo prijave v splošni sektor DO-ABC Pomurka, Gostinsko podjetje Sevnica, Trg Svobode 1. V SPOMIN 27. junija bo minilo tri leta, odkar nas je za vedno zapustila naša draga mama PEPCA BADOVINAC Stopiče 34 Hvala vsem, ki obiskujete njen grob in ste jo ohranili v lepem spominu! Žalujoči: vsi njeni Še so tu tvoje poljane, še so tu tvoje vinske gore. Vetrič ti z njih prinaša pozdrave, saj on nikoli ne umre. Umrla ne bo tudi naša ljubezen, saj žive! bo tod še naprej tvoj rod: klen. trden, pošten da uresniči tvoj večni sen. ZAHVALA Ob smrti naše drage žene. mame, stare mame, prababice, sestre, tete, svakinje in dobre tašče MARIJE BOBIČ s Sel pri Beli cerkvi se vsem, ki ste ji pomagali, ko je trpela bolečine, in ji stali ob strani, ko je umirala, prisrčno zahvaljujemo, posebno dr. Janezu Kramarju in dr. Novakovi. V času, ki je obstal in smo z njo ponovno v mislih prehodili našo skupno pot ter brezupno iskali nemogočo rešitev, ste nas tolažili. Ob uri slovesa ste nas spremljali k njenemu zadnjemu počivališču, zasuli njen grob s premnogim cvetjem. Hvala za zadnji pozdrav iz njene rojstne hiše, delovnim kolektivom GRADIS Ljubljana, INSTITUT Boris Kidrič Ljubljana, Pivovarne UNION Ljubljana, KOTO Ljubljana—Zagreb, KZ Krka Novo mesto, Tovarna zdravil Krka-TOZD Zdravila in TOZD Zdravilišča, obrtni zadrugi Hrast Novo mesto, Kerinovima ter Ireni in Anici za dragoceno pomoč iji vsem ostalim, ki ste počastili spomin pokojne s cvetjem lepo mislijo. Hvala za blagozvočno petje Šentjernejskemu oktetu, Marjani Vidic'za lepe poslovilne besede in župniku, ki je pospremil našo drago mamo v njeno večno bivališče. VSI NJENI ZAHVALA V 86. letu življenja se je iztekla življenjska pot FRANCU ŽUGLJU iz Čuril 22 pri Metliki Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom ter Sob Metlika, DO INDOS Ljubljana in Mercator—TOZD Dolomiti Ljubljana za izrečeno sožalje, darovano cvetje in vence ter spremstvo na zadnji poti. Najlepša hvala dr. Markovičevi iz ŽD Metlika, zdravnikom in strežnemu osebju nevrološkega oddelka ter dr. Starcu za vso skrb v času bolezni. Posebej se zahvaljujemo organizaciji ZZB NOV Rosalnice, tov. Vraničarju za poslovilne besede ob odprtem grobu, moškemu pevskemu zboru ter gospodu župniku za tolažilne besede in lepo opravljeni obred. Žalujoči: vsi njegovi Čurile, dne 9. junija 1985 ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta in starega očeta MATIJE KUZMA iz Perudine 14 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom za nesebično pomoč, DO Novoteks Vinica, OŠ Semič, LD Vinica, čebelarskemu društvu, KO ZB Vinica, govornikom tov. Ostroniču, Stegnetu in Moravcu za ganljive besede, zdravnikom ZD Črnomelj, posebno dr. Špeco-vi, za lajšanje bolečin in župniku za lepo opravljeni obred. Hvala vsem za darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti Žalujoči: vsi njegovi Brez slovesa si odšel, a v srcjh naših boš živel. ZAHVALA Sredi dela in skrbi je nenadoma zastal korak našega dobrega moža, očeta, brata, svaka in strica JOŽETA MURNA z VI alkov ca in zarezal v naša srca globoko žalost in bolečino. Tudi vi ste z nami delili bolečino, dragi sorodniki, prijatelji in znanci, to smo spoznali ob vašem zadnjem pozdravu našemu dragemu Jožetu. Vsem, ki ste nam v tem najtežjem trenutku stali ob strani, z nami sočustvovali in izrazili sožalje, iskrena hvala! Prisrčna hvala za izredno pozornost kolektivom Metalne Krmelj, PV Novo mesto in SDK Novo mesto. Iskrena hvala organizatorjem pogreba, našim dobrim sosedom Pungarčevim, Jamškovim, Škoporčevim in vsem vaščanom, ki ste nam kakorkoli pomagali. Zahvaljujemo se obema govornikoma. godbi rudnika Hrastnik, pevcem iz Mokronoga, duhovniku za opravljeni obred, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki ste pokojnega v tako velikem številu spremili do njegovega zadnjega doma. Žalujoči: žena Tončka, sinova Mirko in Branko z družinama, hčerka Majdi z družino, sestra Pepca in ostalo sorodstvo Ob smrti našega očeta, starega očeta, brata in strica ŽABKARJA se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in vaščanom za podarjeno cvetje in vence in vsem, ki ste nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo družini Kerin in Slavku Razpetu za vso pomoč. Hvala vsem, ki ste pokojnega spremili na zadnji poti in duhovniku za pogrebni obred. Žalujoči: vsi njegovi A ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi moje žene MARIJE BUK roj. Gorše iz Novega mesta se najlepše zahvaljujem vsem sorodnikoiii, sosedom in znancem, ki ste mi izrazili sožalje, pokojni darovali vence in cvetje ter jo Pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož in ostalo sorodstvo Že leto dni v grobu spiš. a v naših srcih še živiš, ne mine ura, dan ne noč. povsod si z nami pričujoč. V SPOMIN 21. junija mineva žalostno leto, kar nas je zapustil ljubljeni mož, ati, sin, ^et, svak. nečak in bratranec TONE STAREŠINIČ Krasinec 44 Hvala vsem, ki obiskujete njegov prerani grob mu prižigate sveče. Vsi njegovi Že eno leto v grobu spiš, a v naših srcih še živiš: i ne mine ura, dan, ne noč, povsod si z nami ti navzoč. V SPOMIN 20. junija bo minilo žalostno leto, odkar je prenehal#biti site našega ljubega moža, očeta in starega ata LEOPOLDA STRAJNA RJA iz Dol. Jesenic pri Šentrupertu Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prinašate cvetje ter prižigate svečke. Vsi njegovi V s*#- I ***#- ■ JaH UT M ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi dragega ata, starega ata in pradedka JOŽETA. SCHVVEIGERJA upokojenega obrtnika Na bregu 25, Črnomelj se najlepše zahvaljujemo za vso pomoč, sorodnikom, prijateljem ■n znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in vence. Posebej se zahvaljujemo Milanu Šimcu za lepe poslovilne besede ■n duhovniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! < Žalujoči: vsi njegovi V SPOMIN Minilo je leto, polno bolečin, žalosti in praznine v naših srcih, odkar je za vedno ugasnilo mlado življenje našega nadvse ljubljenega sina, brata, strica in prijatelja TONČKA SREBRNJAKA Zahvaljujemo se vsem tistim, ki postojite pri grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče.. Vsi njegovi V SPOMIN Danes mineva žalostno leto, odkar seje nepričakovano poslovil od nas naš nepozabni sin, brat, stric MILAN LUZAR s Pristave 21 * Čas neizogibno beži, a bolečina ostaja. Ostal boš večno v naših srcih in mislih. Hvala vsem, ki sega spominjate, prinašate cvetje in prižigate svečke na njegovem mnogo preranem grobu. Vsi njegovi 3* os s: < > sSssj n' v' > n V' SsS 5? * ' * § 5 V. šS? V podzemnem svetu ni meja MARIJA Z »Prav nobenih zaslug nimam, da se kulturi v tovarni zdravi1 godi bolje kot v drugih delovnih organizacijah,« pravi Marija Žveglič. »Ko sem pred tremi leti postala predsednica Krkinega kulturno-umetniškega društva, je bilo že vse vpeljano, vse. oblike kulturnega udejstvovanja so bile utečene, za njimi je bila dolgoletna tradicija. To pomeni, da smo imeli od vsega začetka dobre predsednike, take, ki so se bili pripravljeni razdajati. A če se prav spomnim, so društvo že pred mano vodile same ženske.« Žvegličevi oziroma društvu pod njenim vodstvom ni bilo treba ničesar nanovo začenjati, če pa bi se taka potreba le pokazala, ne bi šlo težko. »Na srečo imamo v kolektivu dovolj ljudi, od delavcev do strokovnjakov, ki jim kultura veliko pomeni, vsekakor več kot samo ko-J njiček,« ugotavlja sedanja predsednica in skromno doda, da je tudi sama ena takih. Ob zagretosti tolikerih pa v Krki ni bilo težko kulturno dejavnost vnesti v planske dokumente tovarne in jo tudi ovrednotiti. »Vzdajšnjih, zaostrenih gos-gospodarskih razmerah gre kulturi resda nekoliko teže, vendar nam še na misel ni prišlo, da bi se čemu odrekli. Vse deluje, kakor je delovalo, od pevskega zbora in dolenjskega knjižnega sejma do likovnih razstav (v Novem mestu in Ljubljani) in likovne kolonije. Trudimo se. da bi bili vsi deležni kulture. Ob otvoritvah razstav često ustavimo delo, da se jih lahko udeleži čimveč delavcev. Imamo večje število abonmajskih vstopnic za gledališke predstave v Novem mestu, organiziramo PRAZNIK CESENJ SOTOŠEK ZMAGOVALEC KOSTANJEK — Nedeljsko, drugo občinsko tekmovanje harmonikarjev v Kostanjku sta tamkajšnji vaški odbor in aktiv kmečkih žena spet izjemno dobro pripravila. Kmečke žene so poskrbele za domačo jedačo, tako so postregle z ajdovim kruhom s primesjo ječmenove moke, ker pa je bila ravno Vidova ncdeljaniso manjkali češnjev zavitek in druge dobrote. Okoli 1.500 obiskovalcev je toplo pozdravilo zmago še ne 15-lelnega Tonija Sotoška iz Koprivnice, ki je osvojil 1. mesto — po oceni občinstva — in si za to pridobil lično izdelan 15 I sodček, pa tudi po oceni strokovne žirije, ki je »zlati harmoniki Lubečne« izročila še lesen pokal. Podobno odličje oz. nagrado sta prejela še drugo in*lretje uvrščena harmonikarja, medtem ko so ostali izmed 15 harmonikarjev bili hvaležni že za topel sprejem. Končni cilj prireditve, zbrati čimveč denarja za zbiralnico mleka in vaški dom ter za poldrugi kilometer asfalta od Raven do Kostanjka, je dosežen. Temu je pripomogla tudi Ela Erži-šnik, ki pa je po lepo sprejetem polurnem sporedu odbrzela s svojimi milijoni. skupinske obiske gledaliških in opernih predstav ter koncertov v Ljubljani in Zagrebu, poleg tega pa še ekskurzije z ogledom kulturnozgodovinskih znamenitosti.« Žvegličeva poudarja, da je kulturno-umetniško društvo vseskozi posvečalo posebno pozornost širjenju dobre knjige med Krkine bralce. Ta trud se je že večkrat poplačal, kar se kaže v številu izposojenih knjig, ki jih v tovarno pripelje potujoča knjižnica, še posebej pav dogajanju na dolenjskem knjižnem sejmu, ko prav Krkini bratci pokupijo razmeroma največ knjig. Ta' sejem Mariji Žveglič od vseh oblik kulturnega deta največ pomeni. »S knjigo sem tudi začela,« pripoveduje. »Doma v Krki, tisti v Jurčičevih krajih, na kar sem zelo ponosna, smo imeli veliko knjig. Polno podstrešje jih je bilo in vsi smo jih radi prebirali. Smo pa tudi prepevali. Navsezadnje sta bili knjiga in pesem vse, kar smo premogli. Ko sem v začetku petdesetih let šla od doma v Ljubljano na farmacevtsko šolo, še radia nismo poznali.« Sicer pa Žvegličeva pravi, da je že v osnovni šoli imela srečo, da so jo učili za kulturo navdušeni učitelji. Zelo rada se spominja pokojnega Janeza Šol-majerja, saj je takrat lahko igrala na odru in pela v šolskem pevskem zboru. Dodaja, da je tudi na srednji šoli imela kulturno usmerjene pedagoge, ki so znali v njej zanimanje za kulturo in umetnost še poglobiti. Zdaj se dopolnjuje že sedemindvajseto telo. kar je Marija Žveglič prišla v Krko z diplomo farmacevtskega tehnika. Ko so v tej delovni organizaciji ustanovili mešani pevski zbor, je bila med prvimi, ki so s e vključili. Toda s kulturo se je začeta ponovno temeljiteje ukvarjati ■ potem, ko je s hčerkami ostala sama. »Zgodaj sem izgubila moža in sem potrebovala nekaj, kar bi ublažilo to bolečo izgubo. »To pa je bila kultura, bile so vse kulturne prireditve v Novem mestu, in tudi hčerke so mi v tem začele slediti. To pa je prijeten občutek.« Kultura potrebuje ljudi s srcem in voljo, takih pa ni na pretek. Žal tudi v Krki še ne. »Zdi se mi, da je še vedno največji problem, kako zainteresirati ljudi za nematerialne vrednote, to pa je bito tudi naše sporočilo v nedavnih partijskih razpravah o kulturi v novomeški občini.« I. ZORAN S srečanja jamarjev treh dežel, ki je bilo letos na Kočevskem DOLGA VAS PRI KOČEVJU — Tukaj je bilo 8. in 9. junija srečanje jamarjev treh dežel, ki se ga je udeležilo okoli 30jamarjev iz Avstrije, 50 iz Italije in 60 iz Slovenije. To srečanje, imenovano »Trikotnik prijateljstva«, je bilo ze peto po vrsti. Prvo tako srečanje je bilo na Doberdobu, kjer deluje edini slovenski jamarski klub v Italiji, imenuje pa se »Kraški krti«. Gotovo pa je bilo tu le zato, ker je član tega kluba Stanko Kosič, ki je dal pobudo za srečanja jamarjev treh dežel in je torej, kot so ga vsi imenovali v Kočevju, »oče prijateljskega sodelovanja jamarjev treh dežel«. Na letošnjem srečanju na Kočevskem so si jamarji prvi dan srečanja ogledali Vančevo jamo pri Koblarjih. Ledeno jamo na Mestnem vrhu, težja raziskovalna akcija pa je bila v Skortenskem hribu. Popoldne je bilo v brunarici v'Dolgi vasi še srečuje, na katerem so se dogovorili za bodoče sodelovanje.in izmenjali mnenja o dosedanjem sodelovanju. Po večerji je bila razprava o računalniški obdelavi jamarskih podatkov in vodenju jamarskega katastra. Zadnji dan srečanja pa je bil namenjen ogledu Taborske jame pri Grosupljem. Kočevskemu društvu za raziskovanje jam, ki je bilo organizator srečanja, so v znak zahvale za dobro organizacijo srečanja in za prijateljsko sodelovanje izročili priznanja in darila jamarskega društva iz Tržiča (Italija), iz Beljaka, Jamarskčga društva na Koroškem, jamarskega kluba »Kraški krti« z Doberdoba, razen tega pa še priznanja župana mesta Beljak, Obrt-no-kmecke hranilnice Doberdob, občine Doberdob in občine Sovodnje. Posebnih priznanj sta bila deležna predsednik Društva za raziskovanje jam Kočevje Dušan Tošaj, ki je med drugim prejel »Znak prijateljstva treh rok« jantarjev s Koroške, inočeidejeo prijateljskem sodelovanju jamarjev treh dežel Stanko Kosič z Doberdoba. ZAHVALA ORGANIZATORJU — Predstavniki jamarskih organizacij Avstrije,Italije in Slovenije so se zahvalili Društvu za raziskovanje jam Kočevje za odlično organizacijo letošnjega srečanja jamarjev treh dežel. Na fotografiji: Rudolf Messanegger, predsednik Koroškega jamarskega društva (levo), izroča priznanje predsedniku Društva za raziskovanje jam Kočevje Dušanu Tošaju. (Foto: Primc) Kopitarna z njim še ni rekla zadnje besede SEVNICA — V Kopitarni se je slednjič posrečilo nekaj, o čemer so tamkajšnji modelarji sanjali desetletja. Izdelali so leseni podplat, gibljiv v prstnem delu stopala. Znano je. da se dosedanje cokle doslej niso pregibale pri prstih, tako imenovani fleksibilni zgib pa bo poslej omogočal, da se bo krog uporabnikov cokel še razširil, saj nekateri sedanjih togih cokel niso mogli nositi. To novost bodo začeli uporabljati prihodnje leto. na gradnja skladišča za proizvodnjo lesene obutve in pomožne službe. V tovarni skrbno sledijo svetovni tehnologiji. Za zanimiv izvozni posel v Zvezno republiko Nemčijo so pripravili troje programov tako imenovane obutve za prosti čas. I zbor so dopolnili tudi s plutovinastimi podplati,ki se prilagodijo stopalu. V proizvodnjo je šel tudi program antistatičnih podplatov za uporabnike v bolnišnicah in računalniških centrih. , A.ZELEZN1K ' jmr * jmm rt jmr. A Sicer se v tej najstarejši sevniški tovarni smelo lotevajo naložbe v nove proizvodne programe v skupni vrednosti 225 milijonov dinarjev. Pri tem so vključeni v mednarodno posojilo znane 1FC korporacije iz Washingto-na. Po tem načrtu bodo v marsičem izboljšali tehnologijo in delovne razmere. Med večjimi posegi je predvide- BRUSNICE — Kljub nedavnemu deževju so brusniške češnje dozorele nekoliko prej, kot so pričakovali prireditelji t. i. praznika češenj v tej vasici pod Gorjanci. Zato bo prireditev že to nedeljo, 23. junija. Ob 10. uri bo v brusniški osnovni šoli na ogled razstava češenj, ob 14. uri bo šla skozi vas povorka ljudi, ki bodo prikazali raznovrstne načine obiranja tega sladkega sadeža, zatem pa bo obiskovalce na veliki vrtni veselici razveseljeval ansambel Objem iz Šentjerneja. Prireditelji obljubljajo, da češenj in dobrega počutja ne bo manjkalo. Vabljeni! Črnomaljci najuspešnejši Regijsko proizvodno-delovno tekmovanje kovinarjev NOVO MESTO — V Srednji šoli tehniških in zdravstvene usmeritve Boris Kjdričje bilo v soboto, 15. junija, 2. regijsko proizvodno-delovno tekmovanje kovinarjev, ki ga je pripravil medobčinski svet Zveze sindikatov za Dolenjsko. Udeležilo se gaje skoraj sto tekmovalcev i t vseh štirih občin. Na republiško tekmovanje, ki bo od 26. do 29. junija v Titovem Velenju, so (IMV, tozd THS), varilca (mag)Pre-drag Dordevič (IMV, tozd TA) in Franc Hudoklin (Iskra Šentjernej), tozd Upori), avtomehanika (diesel) Marjan Matotek (Integral Črnomelj) in Vinko Puhek (ZŠAM Črnomelj) avtomehanika (Otto) Jože Ivanušič (Integral Črnomelj in Franc Vranac (Uior Stari trg), ključavničarja konst- se uvrstili: strugarja Mjloš Dragoš (Belt) in miha Drenšek (IMV, tozd THS), rezkalca Vinko Panjan (Unior Stari trg) in Anton Ogulin (Iskra Semič, orodjarja Franc Janžekovič (Iskra, tozd Hipot)in Vlado Magličič (Belt Črnomelj), varilca (reo) Anton Flek in Jože Vranešič (oba SCT Kovinar Črnomelj), plamenska varilca Anton Malnarič (Iskra Semič) in Stane Žagar ruktorja Dušan Gajič (Belt Črnomelj) in Bogdan Vlašič (SCT Kovinar Črnomelj), livarja: Božidar Čemas in Janez. Prijanovič (oba Belt Črnomelj): TV mehanika Igor Šintec in Roman Iven (Iskra Semič), varilca (TIG) Anton Jakša in Anton Jakša (oba lska Pemič, brusilca Martin Šprejcer (Iskra Semič) in Danijel Veselič (Belt Črnomelj). Zlati medved Lovci zahodne Dolenjske prikazali trofeje lani uplenjene divjadi DOLENJA VAS — Razstava lovskih trofej divjadi, uplenjene na območju Lovske zveze Kočevje, je bila 15; in 16. junija v DoLenji vasi pri Ribnici. Tokrat je bila tu že ■deseta taka razstava. Skupno je 11 lovskih organizacij iz območja občin Kočevje, Ribnica in Ljubljana-Vič-Rudnik predstavila prek 300 trofej srnjakov, 124 trofej jelenov, 18 divjih prašičev, 9 gamsov,2 'medveda, risa in volka. Posebno pozornost so pri obiskovalcih vzbudile trofeje risa, gamsov (gams Antona Škulja iz LD Sodražica je bil ocenjen s 104,15 točke in prejel bronastood-ličje), obeh medvedov in še nekatere. Največ občudovanja pa je bila deležna trofeja medveda, ki ga je lani uplenil v Bosni kočevski lovec Piškur. Ocenjena je bila kar s 360 točkami, tako da bo lovec zanj dobil zlato medaljo. J. P. Kočevski jamarji pa so ob tej priložnosti podelili udeležencem srečanja 17 spominskih plaket. Jamarji treh dežel so se med drugim dogovorili, da bo prihodnje tako srečanje na Koroškem v Avstriji. • CARLO PADOVESE, predsednik društev za raziskavo jam Posočja v Italiji: »Naša srečanja poglabljajo prijateljstvo in solidarnost med ljudmi sosednjih držav. Z njimi naj bi nadaljevali in jih iz jamarskega kroga raširili tudi na druga področja,za kar naj bi poskrbele lokalne oblastne in druge avtoritete.« • HEINZ KERN, predsednik jamarskega društva iz Beljaka: »Zame je velika čast in zadovoljstvo, da se srečujemo jamarji treh dežel v tako velikem številu. S Kraškimi krti sodelujemo že 15 let. Nikdar pa medjamarji še ni bilo tako prijateljskega sodelovanja, kot je naše v zadnjih letih. • RUDOLF MESSANEGGER, predsednik »Landesverein fiir Hohlen-kunde in Karnten« (Jamarskega društva na Koroškem): »Predvsem se veselimo naših prijateljev na tej strani meje, kijih ponovno vidimo in s katerimi lahko preživimo dva lepa dneva. Naše srečanje se ne imenuje zaman »Trikotnik prijateljstva«. m Bienjce imieaal Sprejeto je bilo tudi povabilo italijanskih' jamarjev na skupni ogled sejma jamarske opreme, ki bo te dni v Perug-gi v Italiji. Predsednik Jamarske zveze Slovenije Vido Kregar pa je jamarje treh dežel povabil tudi na zborovanje slovenskih jamarjev, ki bo prihodnje leto v Kamniku. Srečanje jamarjev treh dežel je med drugimi v« imenu občinske skupščine Kočevje in občinskih družbenopolitičnih organizacij pozdravil predsednik občinske konlerence SZDL Alojz Petek. JOŽEPRIMC V DOLENJSKIH TOPLICAH: PRVI LUTKARSKI TABOR DOLENJSKE TOPLICE—Tu bo od jutri do nedelje prvi pionirski lutkarski tabor. Na njem bo sodelovalo enajst šolskih lutkovnih skupin izraznih krajev.Slovenije ter skupina pionirskega doma iz Celja, ki so pripravile trinajst predstav. Nastopila bo tudi lutkovna skupina novomeške OŠ Katja Rupena, in sicer z igro »Zajčkova hišica« dane Milčinski. Ob predstavah, ki bodo potekale v to-pliškem kulturnem domu, bodo pogovori in predavanja o lutkarstvu. Udeleženci bodo bivali pod šotori na prostoru bodočega pionirskega doma. Na računu za nakup | modernega inkubato-rja je 240.000 din Več kot 200 pisem Minuli teden je občinska konR' renca SZDL Novo mesto poslala več kot 200 organizacijam z(1' ruženega dela in ustanovam n°" vomeške občine pismo, v katerem Dolenjski list in svet za spre-mljanje položaja žensk pri novomeški ZDL pojasnjujeta in utemeljujeta akcijo za nakup inkubatorja, ki bi bil mladim Dolenjkam111 Dolenjcem na voljo v novomeš^1 porodnišnici. Pismo z enako vsebino bodo tedni prejela tudi vodstva in sindikalne organizacije gospodarskih in drugih organih" cij občin Črnomelj, Metlika, Trebnje in Krško. Mamice iz tehobčm namreč tudi rojevajo v novomešk1 porodnišnici. • Denar za nakup modernegainkf" batorja so darovali še: Dolenjski projektivni biro Novo mesto (9.5®* din), Jože Rom iz Bistrice 2 (1.00® din), Marjeta Švajger iz Kašč Prl Semiču (1.000 din7, Jože Slak i1 Bršljina 60 (1.000 din), Aleks št* mfelj iz Novega mesta (2.000 dink Elektro Novo mesto pa se je rezalo s 30.000 dinarji. Kot smo že večkrat napisal1' stane moderen inkubator za neg0 nedonošenčkov okoli 1,5 milijo11* din. Kako hitro bi se ta strošek obrestoval, pove med drugim tud1 podatek, da stane 3 tedne bivanj* nedonošenčka v ljubljanskem kij' ničnem centru 50 do 80 starih n11"' lijonov. Če bi torej lahko nedon?" šenčke (predvsem tiste, ki nimaj1! dihalnih in podobnih težav) vsa) delno donegovali doma, v Novel11 mestu, bi lahko prihranili zelo ve" liko denarja. . Pričakujemo, da bo akcija z* nakup inkubatorja kmalu v poi' nem teku. Na računu 52IOO;60< 30372.Zdravstveni center Dolenj ske-tozd Splošna bolnišnica, inkubator«, se je nabralo že ve° kot 24O.OO0 din. PLODNO SODELOVANJE — Dvodnevni obisk naših delavcev, ki s®1’. začasnem delu v Nuernbergu in okolici, povezujejo pa se v slovenskem11 turnem in športnem društvu Simon Jenko, so krški gostitelji dobro Pr'*L. vili. Zdomci so se v nedeljo predstavili z igro »Kje je meja,« folklorno s* pino, moškim pevskim zborom in recitatorji senovskemu občins* Pnc nnfab in i n nninninnn ifirn v Hnirm 1J rlivi^iin OKMncLa L’tinfpf™ . Posnetek je iz omenjene igre v Domu 14. divizije. Občinska konfet1-SZDL Krško — organizator obiska — bo tudi letos omogočila otrok zdomcev letovanje v Nerezinah. (Foto: P. Perc) NOČEJO CENTRALNE KURJAVE RIBNICA — Ni še znano, kako se bodo v prihodnji ogrevalni sezoni greli stanovalci dveh največjih naselij v Ribnici, Prijateljevega trga in Trga Veljka Vlahoviča. Glavni vzrok je draga kurjava in želja ali celo zahteva mnogih stanovalcev v stanovanjskih stavbah, kjer so dimniki, da bi se odpovedali centralnemu ogrevanju in si kurili sami v okviru svojih denarnih možnosti. Lani sta se odpovedala centralnemu ogrevanju dva bloka na Trgu Veljka Vlahoviča in eden na Prijateljevem trgu. Tudi stanovalci novega bloka na Prijateljevem trgu so se skoraj vsi odločili, da nočejo centralne kurjave. Ogrevanje obeh naselij s centralno kurjavo in vsem drugim delom okoli tega naj bi po novem občinskem odloku prevzela ribniška Komunala. Kaže pa,dajebilotostanovaleempremalo (ali pa preveč) pojasnjeno, saj je večina stanovalcev spet proti temu. M. G. • • kozerija1 Kot strela z jasnega seje pojavil na vratih moj nemški prijatelj Fritz. tukaj! Guten Tag! Ponofno sem Razveselil sem se ga, a hkrati postal zaskrbljen, kajti spomnil sem se na skromno vsebino hladilnika. Vendar najde bistra buča hitro rešitev. — Dragi moj Fritz, danes bova kosila v hotelu Večna izguba: Fritz je rekel samo »sehr gut«. Na natakarja sva čakala pol ure. Nekdo mi je namignil, da kupuje od nekega kmeta jajca za vrati, ki vodijo v kuhinjo. Kose je prikazal, je bil mrk. ••••••••••• — Dva konjaka, prosim. V vsak kozarec dajte dve kocki ledu. — Ledu nimamo, bo tudi brez tega dobro, mislim. In je izginil. S Fritzem sva žulila po desetih minutah topel konjak. — Hladilnik se jim je pokvaril. Slučajno danes, sem vlekel sebe in natakarja iz blamaže. — Jedla bova. Kaj nama lahko priporočite? — Zrezke. — Nimate kakšne specialitete? — Povedal sem vam: zrezke. — Dva naravna zrezka z gobicami, pomfri in dve mešani solati. •••••••••••• — Imamo samo paradižnikovo solato. Držati kaj več se nam ne izplača. — Slišim, da nas boste dali v * časopis, gospod. Zrezek je prišel na mizo hladen in trd, imel je okus po oglju, tudi pomfri je bil ožgan, paradižnik pa uvel. Protestiral sem, natakar'pa je ostal hladen. Rekel je: »Tam imate kuharico, pa se stresite nad njo.« — Natanko tako. Vse, kar t sva naročila, ni podobno niče- f mur: konjak — topel, zrezek trd, | ožgan in hladen. Se pes ga ne bi povohal. — Zahtevam šefa strežbe! — Narišite si ga, če ste v tej smeri talentirani! — Da veste, dai vas bom v časopis! To je zaleglo. Natakar je zdrvel in čez. dvajset sekund je stal ob najini mizi lepo oblečen, sveže obrit človek. — Razumeti nas morate. Ve- f like težave imamo z osebjem. a ' slabo je plačano pa še nekvalib" j cirano povrhu. Povejte, ys? f bomo storili, samo da ne bi pri^.11 t v časopis. Poglejte, pričela seje ^ turistična sezona in takšno p1" . sanje bi bilo sila slaba reklama I za naš hotel Večna izguba. | TONI GAŠPERIČ