Dosežki med dvema občinskima praznikoma (1987—1988) ' 1. Finančni prikaz poslovanja ,_ (30. 6. 1988) Finančni rezultati gospodar-jenja so odraz visoke inflacije in stalnih sprememb obračunske-ga sistema, kar povzroča ne-primerljivost podatkov. Kvalitativni kazalct (akumu-lacija, reproduktivna sposob- 2. Investicije nost) gospodaijenja pa kažejo na slabšanje razvojnih možnosti gospodarstva, kar ima dolgo-ročne negativne posledice. Tak položaj je rezultat neusklajene porabe (osebne, skupne, sploš-ne in ostale) z učinkovitostjo gospodarjenja in materialnimi možnostmi go$podarstva. Tabela: Investicije v teku na dan 30. 6. 1988 dejavnost št. predračunska objektov vrednost SKUPAJ 48 63.101 GOSPODARSTVO 44 62.461 — industrija 17 4.168 — kmetijstvo 1 131 — gozdarstvo 1 43 — gradbeništvo 2 26 — promet in zveze 1 51.456 — trgovina 3 196 — gostinstvo in turizem 1 451 — obrt in osebne storitve 2 390 — stanov. kom. dejavnost 16 5.599 NEGOSPODARSTVO 4 640 — izobraž. in kultura 3 571 — družb. org. in skupnosti 1 69 Tabela vsebuje vse investicije na območju občine, tudi infras-trukturo. Izgradnja odseka av-toceste predstavlja 80,9% vse predračunske vrednosti investi- cij- V tem obdobju smo ugotav-ljali, da zaradi slabe akumula-Uvnosti gospodarstva OZD v občini ni bilo bistvenega inves-tiranja. Tudi pogoji financiranja investicij so bili zelo neugodni (obrestne mere). Med investicijami v teku so v glavnem manjši objekti, od tega prevladujejo infrastrukturni ob-jekti (elektro, komunalni, ceste). Večje investicije, ki so konča-ne oz. se vodijo s strani gospo-darstva občine, izvajajo: Kovi-nastroj (I. faza razvojno-proiz-vodne enote pomivalne tehnike in servisa), Komunalno podjetje (kanal B Grosuplje), Tabor, TOZD Maloprodaja (poslovno kulturni objekt v Stični), IMP Livar, TOZD TA (lakirnica) in Obrtno združenje (dom obrtni-kov). Struktura financiranja investicij je sledeča: — lastna sredstva 6,9% — krediti 22,3% — združena sredstva 70,8% (večino teh sredstev odpade na financiranje avtoceste) 3. Izvoz — uvoz Tabela: Zunanjetrgovinska menjava občine I—VII. 88 (podatki po carinskih deklaracijah) v qqq ^ 15= 1.262,03 din 1—VII I—VIII IND struktura pokrit. uvoza 1987 1988 987 1988 1987 1988 izvoz skupaj 14.248.700 15.765.394 110,6 lOČi 100 ~~ — konvert. 9.926.530 11.174.067 112,6 69,6 70,9 — kliring 4.322.170 4.591.327 106,2 30,4 29,1 uvozskupaj 6.977.386 10.129.328 145,2 100 100 — konvert. 6.585.870 9.525.134 144,6 94,4 94,0 «0,7 117,3 — kliring 391.516 604.194 154,3 5,6 6.0 Glavni izvoznik v občini je dejavnost industrije, saj so osta-le panoge zastopane minimal-no. Delež izvoza v celotnem prihodku znaša 10,9%, nekatere OZD pa dosegajo tudi do 45% (IMP Livar, TOZD LSNL, Sto-larna, ISKRA ZMAJ, TOZD Specialne baterije) celotnega prihodka na tujem trgu, kar je ob padanju domačega povpraše-vanja vzpodbudno. 4. Fizični obseg poslovanja Stanje v gospodarstvu se je odražalo tudi na fizičnem obse-gu poslovanja, saj je vse do prve polovice leta proizvodnja pada-la. V sedanjem trenutku je sicer industrijska proizvodnja začela naraščati (I—VIII je večja za 3,8%), ki pa je šla večinoma na zalogo, saj so zaloge gotovih iz-delkov za obdobje I—VIII1988 višje za 11,2%. Tako v bistvu fi-zični obseg poslovanja v indus-triji ostaja velik problem, saj se povečana proizvodnja v sedan-jih razmerah težko ali pa sploh ne da prodati na domačem trgu. V gradbeništvu so po poda-tkih za 6 mesecev letošnjega leta skupaj sicer še opravili več efek-tivnih kot lani, in sicer kar za 39,4%, vendar pa mesečno že beležimo trend padanja (v juni-ju je bil obseg del nižji za 3,3% kot v juniju lani). Pomanjkanje investicij in s tem naročil bo v bodočnosti bistveno vplivalo na poslovanje gradbeništva. V kmetijstvu smo do 30. 8. dosegli sledečo tržno proizvod-njo: Poleg ekonomskih odnosov kmetijstva v primerjavi z osta-limi panogami lahko pričaku-jemo v letošnjem letu negativne posledice suše, ki je v občini po oceni povzročila za okoli 2.570.000 din škode, kar preds-tavlja cca 4% narodnega doho-dka občine iz leta 1987. Skoda je ocenjena na okoli 30% pride-Ika, vplivala pa bo posredno na gibanja v živinorejski proiz-vodnji, ki predstavlja glavnino Tabela: Tržna proizvodnja v kmetijstvu I—VIII 1988 proizvod I—XII I—VIII IND 1987 1988 mleko (litrov) 11.386.999 7.990.427 70,2 mlado pitano govedo (kg) 1.126.016 897.232 79,7 drugo klavno govedo (kg) 265.977 128.975 48,5 nepitana teleta (kg) 70.751 49.756 59,0 teleta za pitanje (kg) 65.345 70.186 107,4 govedo za pleme (kg) 44.600 29.254 65,6 mastni in polmastni prašiči(kg) 67.040 40.695 70,6 prašiči za pitanje (kg) 5.796 0 — mesnati prašiči (kg) 1.733.239 1.172.270 67,6 konji za zakol (kg) 139.956 90.963 65,0 pšenica(t) 589 1.571 270,1 krompir(kg) 2.529.852 887.249 35,1 vrtnine(kg) 76.292 21.338 28,0 kmetijstva v občini. Nadomesti-lo škode iz občinskih sredstev je bilo sicer skromno, je pa zajelo vsa trenutno razpoložljiva sred-stva SIS za pospeševanje tržne proizvodnje hrane in nekatere druge vire. Gospodarstvo občine je ob polletju zaposlovalo 6.137 de-lavcev, tudi tu pa se že kažejo posledice krize, saj novih de-lovnih mest ni, zato se je tudi povečalo število iskalcev zapos-litve na 110. Povprečni čisti osebni dohodek v gospodarstvu občineje v juliju znašal 595.714 in je bil za 2,4% nižji od repu-bliškega povprečja. Gospodarska infrastruktura Stanovanjsko gospodarstvo V letu 1988 je Stanovanjska skupnost dogradila stanovanj-ski blok G3 z lokalom. V treh lamelah je zgrajenih 45 stano-vanj. Stanovanjska skupnost je kupila 14 stanovanj, 8 stano-vanj OZD, 16 stanovanj zaseb-niki. Končna cena stanovanj na dan 1. 2. 1988 je znašala 1.114.065. dinzam2. Komunalno gospodarstvo Vodooskrba Oroganizator gTadnje in glav-ni financer vodovodnih objek-tov je Komunalna skupnost Grosuplje. Dela na vodovodnih objektih so sofinancirale tudi Območna vodna skupnost Ljub-ljanica-Sava in posamezne kra-jevne skupnosti. V letu 1988 smo zgradili tra-fopostajo z 20 kV daljnovod-nim priključkom za črpališče vodovoda Metnaj. Dela so zakl-jučena, opravljen je tudi tehnič-ni pregled. Vrednost del znaša 20.884.648 din. Končana je gradnja I. faze vodovoda v Krajevni skupnosti Metnaj. V letošnjem letu smo dokončali gradnjo 100 m3 re-zervoarja na Kolkah in odcep do naselij Metnaj in Goričica. Za omenjene objekte je bil opravljen tehnični pregled. Pred-videvamo, da bo sistem pričel z rednim delovanjem konec leta 1988. Izvajalec gradnje je bilo Ko-munalno podjetje Grosuplje. V Krajevni skupnosti Am-brus smo rekonstruirali 600 m cevovoda za naselje Kal pri Ambrusu. Dela,so se izvajala v okviru ZMDA Žužemberk. Bri-gadirji so sodelovali v dveh iz-menah (po ena brigada). Mon-tažna dela je izvajalo Komunal-no podjetje Grosuplje. Dela so zaključena. Vrednost del znaša 47.079.260 din. Območna vod-na skupnost Ljubljanica — Sa-va je prispevala 20.000.000 din. Izdelali smo drugo vrtino pri naselju Rob za vodovodni sis-tem Rob — Dobrepolje — Struge. Dela je izvajal Geološki zavod Ljubljana. Rezultat je ugoden, tako da bo vrtino mož-no vključiti v vodovodni sistem. Vrednostdelznaša 107.600.000 din. Dela so sofinancirali: Rekonstruirali smo vodovod-no omrežje na odseku Ivančna gorica — Hudo in Ivančna go-rica — Muljava. S tem je omo gočena vodopreskrba Krajevne skupnosti Zagradec in Krajevne skupnosti Krka iz gravitacijske-ga sistema Stična (odpade nizka cona Globočec in čistilna na-prava). Vrednost del znaša 795.552.220 din. Dela so zaklju-čena. Izvajalec rekonstrukcijskih del je bilo Komunalno podjetje Grosuplje. Nad Stično smo poleg obsto-ječega 130 m3 starega rezer-voarja zgradili nov 600 m3 re-zervoar zaradi zagotovitve več-jih količin pitne vode. Predvide-vamo, da bo objekt začel obrato vati v letošnjem letu. Vrednost del znaša 252.025.000 din, od tega prispeva Območna vodna skupnost Lj.-Sava 76.000.000 din. V Stični smo pričeli dela na cevovodu od novega rezervoar-ja do zaselka Potok z namenom, ojačati obstoječo propustnost cevovoda, zajeti dodatne vodne V letošnjem letu je stanovanjska skupnost dodelila stanovanjska posojila: 44 delavcem v OZD in DS 306.500.000 din 2 borcem NOV 5.000.000 din 8 delavcem pri obrtnikih 30.000.000 din vire iz vrtine in drenaže ter ure-diti klorinacijo sistema. Dela so v teku. Predvidevamo, da bodo končana konec leta 1988. Vred-nost del znaša 966.039.000 din. Od tega financira Območna vodna skupnost Ljubljanica — Sava 139.000.000 din. Kanalizacija Organizator gradnje in glavni financer kanalizacijskih objek-tov je Komunalna skupnost Grosuplje. Dela na kanalizacij-skih objektih so sofinancirale tudi Območna vodna skupnost Ljubljanica-Sava in posamezne krajevne skupnosti. V naselju Grosuplje je iz-gradnja II. in III. faze kanala »B« v skupni dolžini 1241 m 0 1200, 0 1000 in 0 800. Vrednost del je znašala 1.054.103.626 din. Odtegaje Območna vodna skupnost Ljub-ijanica — Sava financirala 276.900.000 din, ostala sredst-va je zagotovila Komunalna skupnost Grosuplje. V gradnji je še zadnji del kanala »C« v Grosupljem v do-Ižini 307 m. Vrednost del znaša 150.907.672 din. Zaključek gradnje predvidevamo v zače-tku meseca oktobra. Z izgrad-njo kanala »C« in kanala »B« je tako zgrajeno primarno omrež-je v naselju Grosuplje in spelja-no na centralno čistilno napra-vo. Zgrajen je del primamega kanalizacijskega omreija v na-selju Višnja gora v dolžini 518 m. Vrednost del je znašala 103.687.387 din. Posamezne krajevne skupno-sti so zgradile manjše odseke kanalizacij v Metnaju, Leskov-cu, Bruhanji vasi, Vidmu, Šent-vidu pri Stični in Ivančni gorici zaradi asfaltiranja cest in bodo kasneje služili kot celoien sistem z zgrajenimi čistilnimi napra-vami. V letošnjem letu predvide-vamo rekonstrukcijo peskolova na centralni čistilni napravi Grosuplje in izgradnjo razbre-menilnika na kanalu Bl in B2 v Grosupljem. Cestno gospodarstvo Organizator in financer mo-dernizacij lokalnih cest je Skup-nost za ceste občine Grosuplje skupaj s krajevnimi skupnostmi. Organizator in financer mo-dernizacij krajevnih cest je Ko-munalna skupnost Grosuplje skupaj s krajevnimi skupnost-mi. Pri modernizaciji in asfalti-ranju cest je bilo v letošnjem le-tu izvršenih precej del pocelotni cestni mreži v občini. V krajevni skupnosti Šmarje so se pričela obnovitvena dela na regjonalni cesti R-331 na od-seku Smarje—Cikava v dolžini okoli 2 km. Dela organizirajo skupaj Republiška skupnost za ceste ter Komunalna in Cestna skupnost Grosuplje. Obnovitvena dela se bodo izvajala od priključka za pe-skokop »London« do prehoda čez železniško progo na Cikavi. Vozišče bo razširjeno na 6,5 m. Skozi naselje Smarje je obojes^ transki pločnik od 1 do 1,5 m. Od naselja Sap do železniške proge (Cikava) so obojestran-ske bankine širine 1,0 m. Hkrati z obnovo regionalke se bo izve-dla še rekonstrukcija vodovoda in zaščita oz. prestavitev TK kabelskih instalacij na celotni dolžini obnove ceste ter javna razsvetljava ob cesti skozi nasel-je (izvede se položitev kabla ter jaški oz. temelji za drogove jav-ne razsvetljave). Prav tako po-teka kanalizacija v cestnem tele-su, ki bo izvedena hkrati z rekonstruckijo ceste. Zgrajeni bodo kanali: del Sl, S2, S3 in S4 v dolžini okoli 825 m. Skupna vrednost del znaša 4.680.000.000 din, od tega znaša sofmancerski delež Komu-nalne skupnosti za komunalne vode okoli 980.000.000 din, os-tala sredstva je zagotovila Re-publiška skupnost za ceste. V Krajevni skupnosti Šmarje smo modernizirali krajevne ces-te: Partizanska, Jakhlova in Adamičeva cesta v skupni do-lžini okoli 650 m. Vrednost teh del (asfalterska + zemeljska de-la) znaša 77.069.730 din. V Krajevni skupnosti Ivanč-na gorica bodo v mesecu okto-bru modernizirane krajevne po-ti: krajevna pot v Hudem, ul. 6. junija, ul. Viktorja Koleša, Li-varska in Jurčičeva, v skupni dolžini 1150 m. Vrednost del (asfalterska dela) znaša 65.000.000 din. Zemeljska dela so opravili krajani sami^ V Krajevni skupnosti Šentvid pri Stični smo modernizirali krajevne poti: skozi Šentpavel v dolžini 1900 m (vrednost asfal-terskih del 73.884.400 din, ze-meljska dela so opravili krajani v lastni organizaciji), krajevna pot v Pristavlji vasi, v Šentvidu pri šoli in Sentvidu — Stari trg v skupni dolžini okoli 1600 m. Vrednost teh del (asfalterska + zemeljska dela) znaša 110.298.905 din. V Krajevni skupnosti Teme-nica smo modernizirali lokalno cesto Temenica — Bukovica v dolžini 2050 m. Vrednost asfal-terskih del znaša 110.575.800 din. Zemeljska dela so opravili krajani sami v lastni organi-zaciji. V Krajevni skupnosti Mulja-va smo modernizirali lokalno cesto Bojanji vrh — Velike Kompolje v dolžini 1270 m. Vrednost asfalterskih del znaša 64.997.100 din. Zemeljska dela so organizirali krajani sami. V Krajevni skupnosti Ilova gora smo modernizirali lokalno cesto skozi Veliko Ilovo goro v dolžini 130 m (vrednost asfal-terskih del je 5.330.000 din) in krajevno cesto v Veliki Ilovi go-ri v dolžini 520 m (vrednost as-falterskih del 20.448.352 din). Zemeljska dela so opravili kra-jani sami. V Krajevni skupnosti Zalna smo modernizirali krajevno ces-to Velika Loka — Dole v dolži-ni 980 m. Vrednost asfalterskih del znaša 33.133.000 din. Ze-meljska dela so opravili krajani sami. V Krajevni skupnosti Metnaj smo modernizirali lokalno cesto Mekinje — Dobrava v dolžini 1220 m (vrednost asfalterskih del je 57.091.500 din) in odsek Dobrava — Pristava v dolžini 1060 m (viednost asfalterskih del 91.861.900 din, od tega je zagotovila Republiška skupnost za ceste iz sredstev za SLO 73.525.500 din). Zemeljska de-la so opravili krajani sami. V Krajevni skupnosti Polica smo modernizirali krajevno pot Dolenja vas — Gorenja vas v dolžini 1500 m. Vrednost asfal-terskih del znaša 63.800.000 din. Zemeljska dela so opravili krajani sami. V Krajevni skupnosti Dob smo modernizirali lokalno cesto do Hrastovega dola v dolžini 1500 m (vrednost asfalterskih del je 85.193.000 din) ter kra-jevno pot skozi Rdeči kal v do-lžini 150 m (vrednost asfalter-skih del je 8.305.610 din). Zemeljska dela so opravili kra-jani sami. V Krajevni skupnosti Račna smo modernizirali krajevno ces-to Račna — Predole v dolžini 1500 m. Vrednost asfalterskih del 59.720.000 din. Zemeljska dela so opravili krajani sami. Republiška skupnost za ceste je konec meseca septembra pričela z modernizacijo Čušper- Območna vodna skupnost Lj.-Sava Komunalna skupnost ljubljanskih občin Komunalna skupnost Grosuplje skega klanca na regionalni cesti Mlačevo — Zdcnska vas, odsek Račna — Cušperk v dolžini okoli 1350 m. Vrednost del bo znašala okoli 500.000.000 din. V Krajevni skupnosti Stična smo modernizirali lokalno cesto Stična — Mala Dobrava v do-lžini 800 m (vrednost asfalter-skih del znaša 39.534.000 din) ter preplastitev na krajevni poti v Stični v dolžini 412 m (vred-nost asfalterskih del je 8.313.500 din). Zemeljska dela so opravili krajani sami. V Krajevni skupnosti Staro Apno smo modernizirali kra-jevno pot Velike Lipljene — Rožnik v dolžini 820 m (vred-nost asfalterskih del je 34.968.000 din) ter krajevno pot v vasi Male Lipljene in kra-jevno pot od Gasilskega doma do Osnovne šole v dolžini okoli 1050 m (vrednost asfalterskih del je 54.020.000 din). Zemelj-ska dela so opravili krajani sami. V Krajevni skupnosti Gro-suplje smo modernizirali kra-jevno pot v Sp. Blatu v dolžini okoli 855 m. Vrednost asfalter-skih del je 27.797.000 din. Ze-meljska dela so opravili krajani sami. V Krajevni skupnosti Zagra-dec smo modernizirali krajevno pot Zagradec — Češnjice — Valična vas v dolžini 2000 m. Vrednost asfalterskih del je 87.782.879 din. Zemeljska dela so opravili krajani sami. V Krajevni skupnosti Videm Dobrepolje smo modernizirali krajevno pot v Vidmu v dolžini 450 m (vrednost asfalterskih + zemeljskih del je 33.010.605 din) ter preplastili lokalno cesto Videm — Kompolje v dolžini 744 m (vrednost asfalterskih + zemeljskih del je 45.620.505 din). Republiška skupnost za ceste je izvedla modernizacijo odseka regionalne ceste Zdenska vas — Mlačevo v dolžini okoli 300 m. V Krajevni skupnosti Am-brus smo modernizirali odsek lokalne ceste Zagradec — Am-brus v dolžini okoli 570 m. Vrednost asflteskih in zemelj-skih del je znašala 111.555.343 din. Vsa ta dela so bila kot že zgo-raj povedano izvedena z sredst-vi Komunalne in Cestne skup-nosti, sredstvi in delom Krajev-nih skupnosti in občanov, ki so prispevali od 50% do 60% sreds-tev glede na kategorizacijo ceste. Sredstva za cesto Šmarje — Cikava, Dobrava — Pristava in Račna — Čušperk je prispevala Republiška skupnost za ceste. Stavbna zemljišča Med glavne naloge, ki jih je opravljal Sklad stavbnih zeml-jišč občine Grosuplje v pretek-lem obdobju je šteti sledeče: — odkupi in urejanje stavb-nih zemljišč v zazidalnem ob-močju Preska — Dvori I. faza; — odkupi in oddaja stavb-nih zemljišč za blokovno grad-njo v zazidalnem območju »Ob Grosupeljščici«; — izgradnja kanalizacije v zazidalnem območju G-3 Viš-nja gora; — odkupi in priprava stavb-nih zemljišč za obrtno cono Brezje (6 parcel, predvidena oddaja koncem letošnjega oz. začetku prihodnjega leta) in obrtno cono čistilna naprava (9 parcel — v izdelavi so izvedbeni projekti za komunalne vode in naprave); — odkupi stavbnih zemljišč za gradnjo cest v zazidalnetn območju Studenec Sl in S2 in gradnja le-teh; — odkup stavbnega zemlji-šča v industrijski coni Grosuplje za potrebe Instalacij. V preteklem obdobju je Sklad oddal 6 stavbnih parcel (4 Gro-suplje, 1 Stična in 1 Ivančna Gorica) za individualno gradn-jo, za potrebe družbenopravnih oseb in društev je bilo oddanih 18.652 m2 (kot npr. Stanovanj-ski skupnosti za gradnjo blokov ob Grosupeljščici, gasilskim dru-štvom, krajevnim skupnostim (gradnjo družbenih domov Stič-na, Krka), itd. Poleg tega je bilo Dosežki med dvema občinskima praznikoma (1987—1988) oddanih več manjših površin na zahtevo posameznikov kot zem-ljišČ, ki so potrebna za normal-no rabo že zgrajenih objektov (funkcionalna zemljišča). Sklad stavbnih zemljišč se pri svojem delu srečuje s precejšn-jimi težavami, ki so predvsem finančne narave. Originalni vir sredstev s katerimi razpolaga Sklad je prispevek za uporabo stavbnega zemljišča. Če upošte-vamo plan za letošnje leto, naj bi iz tega naslova Sklad pridobil 70.000.000 din, kar komaj za-došča za plačilo dveh zazidalnih načrtov, da o kakem odkupu zemljišč in opremi sploh ne govorimo. Povpraševanje po parcelah je še vedno večje (povprečno 50 parcel letno), kot je možna po-nudba Sklada. Družbene dejavnosti Poslovanje v teh dejav-nostih, ki predstavljajo zelo pomemben del našega življenja, se je ob krizi v gospodarstvu tu-di zelo zaostrilo. Težave se kažejo v tem, da tako možnosti gospodarstva kot tudi nenehni omejevalni ukrepi na področju skupne porabe ne zagotavljajo dovolj sredstev za pokritje vseh potreb, ki se izkazujejo v teh dejavnostih. Ob padanju realnih OD la-hko v bodoče pričakujemo še višje pritiske na uresničevanje potreb v skupni porabi, poseb-no na področju socialnega var-stva, kar pa je v nasprotju z ma-terialnimi možnostmi, s kateri-mi te dejavnosti razpolagajo. vOOOdin 1987 1988 IND celotni prihodek 3.126.609 8.311.878 266 porabljena sredstva 979.839 2.455.900 251 dohodek 2.146.762 5.855.875 273 čistidohodek 1.627.772 5.038.099 310 Finančni rezultati OZD družbe-nih dejavnosli (30. 6. 1988) Tudi v družbenih dejavnostih v prvi polovici leta 1988 nobe-na OZD ni poslovala z izgubo, vendar je imela zdravstvena skupnost za 325.644.000 din nekritih odhodkov. Hitra rast cen materialnih stroškov zelo negativno vpliva na njihovo poslovanje, ker so istpčasno omejena sredstva SIS. Že pol-letni rezultati temeljijo na zakon-ski možnosti obračuna mini-malne amortizacie, kar bo v bodočnosti nujno povzročilo težave v ohranjanju kapacitet. Pomanjkanje sredstev je pov-sem zaustavilo investiranje v družbenih dejavnostih, telovad-nica pri osnovni šoli Grosuplje je namreč v celoti financirana iz samoprispevka krajanov. Na področju OD delavci v družbenih dejavnostih zaostaja-jo za usklajenim nivojem na podlagi povprečja gospodarstva občin, posebno v šolstvu. Pov-prečni OD je v juliju znašal 612.817 dininjeza 13,2% zaos-tajal za povprečjem republike v negospodarstvu. Skupno smo za družbene dejavnosti, ki se odvijajo v občini namenili do 30. 8. 1988 10.515.144.000 din, in sicer za: zdravstvo 46,7% otroško varstvo 11,8% izobraževanje 32,9% kultura 2,4% raziskovanje 0,1% telesna kultura 0,9% zaposlovanje 0,7% socialno skrbstvo 4,4% Ob polletju je gospodarstvo namenilo za skupno porabo v okviru občine 15,5% svojega dohodka (ob trimesečju leta 15,6%). Zdravstvo Zdravstveno varstvo v občini vključuje 22.832 zavarovancev; od tega 34,3% delavcev, 13,8% upokojencev, 11,2% kmetov in njihovih družinskih članov, 46,2% drugih družinskih članov in 0,6% ostalih. Izvajalec zdravstvenega var-stva v občini je TOZD Osnov-no zdravstveno varstvo Gro suplje, ki zaposluje 119 delav-cev. Nivo zdravstvenega varstva se zaenkrat v primerjavi z regijo še ohranja v približno enakem odnosu: na enega zdravnika odpade 10.212 prebivalcev in enega zobozdravnika 2.095. Še vedno pa smo med občinami, ki imajo najvišji odstotek odsot-nosti z dela v republiki, saj le-ta v naši občini za leto 1987 znaša 6,5%, čeprav nimamo za zdrav-je izrazito škodljive proizvod-nje. V strukturi prihodkov zdrav-stva predstavljajo 81,8% prispe-vki združenega dela, 7,5% repu-bliška solidarnost, 8,3% prispev-ki zasebnega sektorja, 1,4% prispevki iz kmetijske dejavnos-ti in 0,6% ostali prihodki. Na strani odhodkov pa 88,7% pred-stavlja strošek zdravstvenega varstva, 3,4% nadomestila OD in druga povračila, 2,5?o združe-vanje sredstev za solidarnost, 0,9% strokovna služba SIS in 0,7% materialni stroški delovan-ja skupnosti. Prispevna stopnja iz BOD znaša trenutno 10,40% in je od 65 občin po višini 13. Otroško varstvo Otroško varstvo vključuje 32,5% vseh predšolskih otrok, s tem da se povečuje število odklonjenih, katerih je v letu 1988 že 202 (vletul 987 jihje bilo 140). Izvaiajska organizaci-ja VVO Stojan Šutigoj Grosup-lje zaposluje 95 delavcev ter se otepa z velikimi kadrovskimi problemi in 13-odstotno preko-račitvijo standardov, kar ovira nemoteno izvajanje programa. Program se izvaja iz sredstev, katerih 92,9% prispeva združe-no delo in 7,4% zasebni sektor. Med odhodki predstavlja de-javnost otroškega varstva 40%, dename pomoči otrokom 24%, nadomestila za porodniški do-pust, ki so v porastu, 33% in pa druge naloge 3% (od tega 0,83% delo strokovne službe). Prispevna stopnja iz BOD za otroško varstvo znaša 1,02% in je 51 po višini v SRS, za nado-mestila med porodniškim do-pustom pa 2,20% in je 14 po višini v SRS. Socialno skrbstvo V različne oblike denarae pomoči je v občini vključenih 416 občanov. EJelež sredstev, ki se namenja za neposredno zago-tavljanje socialne varaosti obča-nov, znaša 83,3%, 14,6% preds-tavlja delo centra za socialno varaost, 1% pa delovanje same SIS. V strukturi prispevkov 92,4% predstavljajo prispevki iz združenega dela, 7,6% pa pris-pevki občanov k stroškom so-cialno varstvenih storitev. Izvajalska OTganizacija v obči-ni (Dom starejših občanov Gro-suplje, DVZ Ponikve, Center za socialno delo) zaposlujejo sku-paj 160 delavcev. En socialni delavec v občini dela s povprečno 6.500 prebi-valci (povprečje SRS 4.000 prebivalcev). Prispevna stopnja iz BOD znaša trenutno 0,68% in je po vižini 53 v SRS. Zaposlovanje Področje zaposlovanja že ob-čuti posledico gospodarske kri-ze, saj se povečuje število brez-poselnih tudi v naši občini. Glede na začetek leta 1988 se je število iskalcev zaposlitve po-večalo od 86 na 110 v septem-bru ali za 27,9%. Povečanje ne-zaposlenih gre predvsem na račun mladih, ki prihajajo iz šol. Nezaposleni predstavljajo 0,8% vseh zaposlenih. Prispevna stopnja iz dohodka znaša 0,18% in je po višini 53 v SRS. Izobraževanje Izobraževanje v občini je or-ganizirano na ravni osnovnega šolstva. Učenci so razporejeni v 144 oddelkov, povprečno po 25 učencev, osnovne šole zaposlu-jejo 290 delavcev. Zagotovljeni program (osnovna šola) preds-tavlja 86,2% vseh odhodkov, dogovorjeni program (podaljša-no bivanje, šolska prehrana, šol-sko knjižničarstvo, svetovanje, glasbena šola, regres učil) 9,6%, investicija in anuitete 0,1%, os-talo pa 4,1% (v tem strokovna služba SIS 0,83%). Mreža šol je nespremenjena, zaradi močnih migracijskih to-kov v preteklosti pa se vsako le-to pojavijo potrebe po novih oddelkih in s tem po večjih sredstvih. V edini srednji šoli v okviru Šolskega centra Josip Jurčič, ki se financira iz repu-bliŠkih sredstev, se izobražuje 663 učencev. V letu 1988 se je povečalo število učencev na družboslovni usmeritvi, med-tem ko se je na strojni usmeritvi zmanjšalo. Trenutno tečejo pri-zadevnja šole za pridobitev po-gojev, ki bi omogočali učencem pridobitev V. stopnje strokovne izobrazbe. Prispevna stopnja iz BOD znaša 4,98% in je 26 po višini v SRS. Kultura Z ozirom na široke možnosti kultumega delovanja povzroča interventno omejevanje skupne porabe precejšnje težave v izva-janju programa kulturne skup-nosti. V strukturi sredstev 63,9% odpade na redno dejavnost, ki vključuje naslednje izvajalce: Zavod za kulturo in izobraže-vanje 30,2%, Zveza kulturnih organizacij 19,8%, Zgodovinski arhiv Ljubljana 2,4%, Ljubljan-ski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine 5,9%, Slovenski etnografski mu-zej 0,6%, razna društva 2,2% in strokovna služba SIS 1,6%. Os-tali del (36,1%) predstavljajo posamezne akcije na področju varstva naravne in kulturne dediščine. Zavod za kulturo in izo-braževanje je v svojih enotah poskrbel za pestro ponudbo knjižnih novosti, predstavitev le-teh, privabljal najmlajše na ure pravljic, vabil obiskovalce na Muljavo, učenci glasbene šole pa so svoje dosežke redno predstavljali občinstvu. Velika pridobitev v letošnjem letu je nova dvorana ob glasbeni šoli, katero sta s pomočjo kulturne skupnosti, združenega dela in obrtnikov občine z veliko požrt-vovalnostjo zgradila pihalni or-kester in Zavod za kulturo in izobraževanje. Tudi programi ljubiteljske kulturne dejavnosti se z veliko mero dobre volje posamezni-kov in skupin uspešno izvajajo: gledališka skupina KD Muljava je na tradicionalno prireditev na prostem uspela privabiti k ogle-du nad 6.000 obiskovalcev, us-pešne so gledališke skupine iz Smarja, Mlačevega, Ivančne Gorice in Grosuplja, folkloma skupina iz Račne, likovniki pri-rejajo redne razstave, literati pa se predstavljajo širši slovenski javnosti, v občini deluje 15 pev-skih zborov, zelo uspešna pa so tudi šolska kulturna društva (gledališka skupina OŠ Gro-suplje je v samem vrhu sloven-skih gledaliških skupin). Zaradi skromnih finančnih sredstev pa se slabša stanje kul-turnih domov v občini, okrnje-no pa se izvajajo tudi akcije varstva naravne in kulturae dediščine. Prispevna stopnja iz BOD je 0,30% in je 57 po višini v SRS. Telesna kultura Dejavnost telesne kulture se odvija predvsem na področju šolskega športa in rekreacije, manjši del pa odpade na tek-movalni šport. Dejavnost se fi-nancira iz sredstev združenega dela, ki prispeva cca 30%, ostali del pa se zagotovi iz nesistem-skih virov. Sredstva se porabijo za dejavnost Zveze kulturnih organizacij, skupne naloge na ravni republike, za ostale na-mene (najemnine, vzdrževanje) in za strokovne delavce. V letu 1988 se je Strelska družina Bukovica uvrstila v re-publiško ligo, na področju šol-skega športa se je 7 učencev uvrstilo v republiški finale v atletiki, v pionirskem šahu smo imeli predstavnika v ekipi Ju-goslavije na svetovnem prvenst-vu, v rokOmetu imamo 3 ekipe v drugi repuliški ligi, vključili pa smo se v akcijo Razgibajmo življenje. Uspeli smo pridobiti tudi 4 teniška igrišča. Prispevna stopnja je trenutno 0,10% iz BOD in je po višini 62 vSRS. Raziskovanje Raziskovalna skupnost svojo dejavnost temelji na zelo skrom-nih sredstvih, ki se oblikujejo na podlagi prispevne stopnje 0,04% iz dohodka (60 po višini v SRS). Skromna sredstva so se usmerjala v spodbujevalne akci-je za raziskovalno delo, še ved-no pa je vse premalo zavesti o praktičnih koristih raziskovalne dejavnosti, tako v združenem delu kot širše, kar dokazuje tudi najskromnejši delež raziskovan-ja v skupni porabi občine. V letu 1988 je končana študi-ja o onesnaženosti zraka v obČi-ni, pristopili pa smo k financi-ranju raziskave za izboljšanje kvalitete mleka pri molznicah. Financira se tudi spodbujanje raziskovalne dejavnosti, na os-novnih šolah, tako je OŠ Stična bila letos druga na republiškem tekmovanju za najboljšo razi-skovalno nalogo. Urejanje prostora Strokovna služba Zavoda za urbanistično načrtovanje Gro-suplje ugotavlja, da je pri gradn-ji stanovanjskih hiš nekaj več spoštovanja predpisov, pri grad-nji počitniških objektov, čebel-njakov in lop pa manj kot prej. V predlogih posmeznikov za spre-membo zazidljivosti pri trenut-nem spreminjanju občinskega plana je precej predlogov, ki so popolnoma nesprejemljivi in kažejo na to, da prostor kot eksistencialna dobrina naroda v zavesti posameznika sploh ne obstaja. To lahko pomeni tudi več nedovoljene gradnje na tež-je opaznih predelih. V globalu stojimo pred zelo spremenjenimi družbenimi raz-merami, ki bodo zahtevale tudi drugačne pristope k urbanizmu, morda manj vprašanj mej in več vsebine, določanje temeljnih pri-oritet v prostoru in podobno. V postopku je priprava spre-memb in dopolnitev dolgoroč-nega in družbenega plana obči-ne Grosuplje iz treh razlogov: — zaradi uskladitve z ob-veznimi republiškimi planskimi izhodišči, — zaradi opredelitve trase avtoceste od Višnje gore proti Biču in — zaradi novih pobud no-silcev planiranja in občanov. Sprejeti so bili zazidalni načr-ti Obrtna cona Brezje Grosupl-je, Sinoles Ivančna gorica, ure-ditveni načrti za središče Stične, za razširitev pokopališča v Gro-supljem, za izgradnjo novega pokopališča v Sentvidu pri Stič-ni. Spremenjena sta bila zazi-dalna načrta Mrzle njive v Gro-supljem in Grintovec Gl v Višnji gori. V postopku sprejetja sta zazi-dalna načrta Tlake v Smarju in Kajina v Stični, ureditveni načr-ti za razširitev pokopališča v Šmarju-Sap,^za sanacijo pe-skokopa v Šmarju-Sap in za odlagališče komunalnih odpa-dkov Stehan. Zavod za urbanistično načr- tovanje in druge urbanistične organizacije že pripravljajo stro-kovne podlage za osnutke načr-tov za Center Grosuplja, za rek-onstrukcije železniške nostaje in tirov v Grosupljem, zadrževal-nik Veliki Potok v KS Polica, ureditev peskokopa Pleše v KS Smarje. PA Ljubljana pripravlja lokacijski načrt za gradnjo avto-ceste od Višnje gore do Biča. V premoženjsko pravni služ-bi Komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora so opravljali predvsem naloge s področja pridobivanja stavbnih zemljišč, predvsem na predlog družbe-nopravnih oseb oz. konkretnih investitorjev za gradnjo poslov-nih, stanovanjskih in komunal-nih objektov, ter za Sklad prav tako za gradnjo poslovno-stano-vanjskih objektov. Komite za varstvo okolja in urejanje prostora je glede na površino največ zemljišč prido-bil sporazumno, torej pogodbe-no, za kar je bilo sklenjenih 21 kupnih pododb. V primerih, kjer sporazuma ni bilo možno doseči, so se zemljišča pridobi-vala po zakonu o razlastitvi oz. zakonu o stavbnih zemljiščih. V ta namen je bilo izdanih 8 odločb o ugotovitvi splošnega interesa, 13 odločb o pripravl-jalnih delih, 8 odločb o razlas-titvi in 8 odločb o odvzemu pravice uporabe. Po pravno-močnosti odločb o razlastitvi oz. odločb o izročitvi zemljišča je Komite v vseh primerih vodil postopke o odškodninah, v primeru sporazumnega prido-bivanja pa istočasno s pridobiva-njem. Poleg tekočih zadev, v katere štejemo tudi postopke v zvezi s prodajo kmetijskih oz. stavbnih zemljišč (izdanih je bilo 117 potrdil), je Komite reševal tudi zaostanice iz preteklih let. To so urejanje zemljiškoknjižnega sta-nja javnih poti in potokov, npr. ceste na Slivnico, cest v naselju Ivančna gorica, ceste v Podta-boru, itd. ter potokov Grosupel-jščica in Stiškega potoka. Komite za varstvo okolja in urejanje prostora je v obdobju od 1. 10. 1987 do 30. 9. 1988 izdal lokacijska, gradbena in uporabna dovoljenja, kot je na-vedeno v tabelah. Število izdanih dovoljenj za gradnjo stanovanjskih hiš je po-dobno kot v preteklih letih, ob-seg gradenj hiš z delavnicami je v porastu, počitniških hišic gra-dijo manj, legalizacij objektov je več, število adaptacij starih objektov pa je podobno kot v prejšnjem letu. Tudi število iz-danih dovoljenj za gradnjo v 2. ABC Pomurka, DO Tabor in KS Stična — poslovno kul-turni objekt 3. TOZD Elektro Ljubljana okolica — TP in NN kablovod Grosuplje 4. Gradbeno podjetje Gro-suplje — sprememba namemb-nosti lakirnice, začasni izvor in omrežje kisika in acetilena ter kontejner 5. Black & Decker Grosuplje — adaptacija aneksa k proiz-vodni hali 6. Mercator — TOZD Po-sestva Ljubljana — molzišče, adaptacija hlevov, zunanja ure-ditev 7. KP Grosuplje — TP Metnaj 8. DO Agrostroj »Albin Graj-zar« Ivančna gorica — razširi-tev proizvodne hale 9. KP Grosuplje — 600 m3 vodohran 10. TOZD Elektro Ljubljana — TP Metnaj — vas in NNO ll.TOZDElektroKočevje — TP Male Lipljene 12. Krajevna skupnost Stična — razširitev pokopališča in gradnja mrliške vežice 13. IMOS Instalacije Gro-suplje — adaptacija lakirnice 14. SGP SCT OBNOVA Ljubljana — začasno delavsko naselje Višnja gora 15. Sklad stavbnih zemljišč občine Grosuplje — komunalni vodi Preska — Dvori 16. Gradbeno podjetje Gro-suplje — I. faza stanovanjskih objektov Dvori 17. Sklad stavbnih zemljišč občine Grosuplje — most preko Grosupeljščice 18. Komunalno podjetje Gro-suplje — rekonstrukcija črpa-lišča Kačjek 19. Komunalno podjetje Gro-suplje — drenažno zajetje in ce-vovod od Potoka do rezervoar-ja Vir 20. Komunalno podjetje Gro-suplje — kanal »B« od jaška 30 do35 21. Komunalno podjetje Gro-suplje — kanalizacija, del kana-la »C« od jaška 30 na kanalu »B« do jaška 8 na kanalu »C« 22. TOZD Elektro Ljubljana okolica — 20 kV DV, TP in NNO ZG. Brezovo 23. TOZD Elektro Ljubljana okolica — prestavitev obsto-ječih VN vodov Črnuče — Grosuplje, Kleče — Grosuplje in podaljšek VN voda za TP Paradišče 24. Komunalno podjetje Gro-suplje — vodovod Kamni vrh 25. Slovenijales Stolarna Vi-dem-Dobrepolje — montažna AB hala IZDANA LOKACIJSKA, GRADBENA IN UPORABNA DO-VOLJENJATERPOTRDILAOPRIGLASITVIDELOD1.10. 1987 DO 30. 9. 1988 LOKACIJSKA DOVOUENJA — stanovanjska hiša 142 — legalizacija stanovanjske hiše 9 — nadomestna stanovanjska hiša 2 — adaptacija stanovanjske hiše 4 — sprememba v stanovanjsko hišo 2 — stanovanjska hiša in delavnica 8 — stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje 5 — stanovanjska hiša z gostinskim lokalom 2 — počitniška hišica 24 — legalizacija počitniške hišice 8 — prizidek k počitniški hišici 2 — delavnica 1 — adaptacija delavnice 2 — gostinski lokal • 1 — sprememba v gostinski lokal 2 — gospodarsko poslopje — goveji hlev 23 — nadomestno gospodarsko poslopje 2 — adaptacija gospodarskega poslopja 4 — garaža za kmetijsko mehanizacijo 6 — garaža za osebni avto 5 — garaža za tovornjak 1 — zidanica 3 — čebelnjak 5 — drvarnica 2 — silos 2 — kozolec 1 — družbeni sektor 25 SKUPAJ_________________________________________293 družbenem sektorju je nad po-vprečjem. Lokacijska dovoljenja — druž-beni sektor 1. Sklad stavbnih zemljišč občine Grosuplje — kanalizaci-ja v G3 Višnja gora Gradbena dovoljenja — druž-beni sektor 1. TOZD Elektro Ljubljana okolica — TP Grosuplje — Rožna dolina in vklop v 20 kV in 0,4 kabelsko mrežo 2. Tovaraa gostinske opreme Kovinastroj Grosuplje — prva