O učnem načrtu za narodne šole. Pod tem naslovom ipriobčujc tov. Jov. Telebakovič v »Narodni Prosveti« naslednji članek, ki ga zaradi aktualnosti prinašamo v prevodu: Projekt učnega naorta je zgotovljen. Mnogi so sodelovali ,pri tem delu, dajali so materijal, odrejali dbseg in razpored gradiva med nižjo in višjo narodno šolo. Tudi sam sem sodeloval pri izdelavi tega iprojekta, slučajno pri uvedbi novega učnega predmeta. To delo je tbilo nekoliko težje, ker ni bilo od prej nikakega osnutka, medtem ko se je dalo ipri drugih predmetih le nekaj dodati ali odvizeti. ali pa snov le mekoliko spreme* niti. Vendar pa je to v iprimeri s prejšnjim vse movo. Vedel sem, da bodo obdelali tudi drugi isti predmet in v istem smislu, kot pri dru? gih predmetiih, zato sem se zavedal, da samcr delno sodelujem pri tem delu in da se bo v našj prosvetni centrali vse to čistilo to^ liko časa, dokkr -se ne napiše ono, ki se imenuje učna načrt. ICakšno bo to delo, je odvisno od stališča, ki ga zavzamejo oni, ki stvar urejajo in od skušeHj prfdjDbljeoih pri delu v nafodni šoli. Zavedam se pa, da se ipn takem delu tudi izkušeni ljudje ne mprejo zediniti. Pri tem delu je zelo težkc .priti na 6b* jektiviio pot, ker človek izapade često tudi nehote v subjektiv.nosti, kar pa ipostana lahko škodljivo. Sestaviti nov učni načrt, pomeni toliko, kot postaviti glavni temelj šoli za dalj.šo dobo, iz česar sledi, da se tpptem vzigajajo nove generacije take ali dnjgačme. Nepopolen učni načrt rodi lahko razne posledice. Prosvetne delavce privede lahko v tak ipoložaj, ki nadkriljuje njihove delovne moči, bodisi kvajitativno, ali pa ;po kvanti? teti učne snovi in načina učnega tp.ostopka. Ravno tako se lahko zigodi, da pusti učni načrt, s svojo količino snovi, neizpolnjen velik del delovnega časa in to na škodo učencev. Nepotrebna snov v učnerp načrtu se lahko paralelizira s kvaliteto snovi. Upo« števati je treba, da pride pri teni delu lahko do nepravilne razdefitve učne snovi. _ ozirpm na starost otrok, ali pa na lokatne razmere ipri ipouku. iSJi potrebno še posebej opozar^ jati lja to, da lahk,o nastane, zaradi nedo« statkov v učnem načrtu, nestporazum m,ed učiteljem in nadzprnikom. Kako važni jno< menti se torej lahka skrivajo v besiedab »Učni načrt!« Uyidevni lučitelji in vsi funkcionarji, ki ji;h učni načrt neposredno tar^gira, 3_e in* stkiktiivno plašijo in &prasujejo o n.jegovivse« bini, ker ga ne poznajo. In ko ,ga bodo spo* znali, se bado ustrašili, kajti katera glava bo mogla razumeti njegovo celotno vsebino iz ozirom na čas, na katerega je Tazdeljen, na otroško starost in z ozirom na vsdbjno celo; kupne snoyi. ,Ta učni načrt je treba sestav^ ljati z yelik,o previdriostjo in s še večjo pre= vidnostjo ga je treba uvesti y sole, ako se ne želi, da se ga bo moralo vsako Ieto krpati. Celotnega sedanjega učnega načrta ne poznam, marveč govorim le načelno in tako bi govoril o njem tirdi tedaj, ee bi izdeloval vsega sam, ker zaradi poznanja stvari same, ne bi mogel verovati v tem pogledu svoji dovršenosti, kajti to delo je zelo komplici* rano. Vsakdo pa, ki t'o veruje, ^greši. V drugih naprednih državah se, posebno v prosveti, celo manjše sipremembe učnih načrtov, zakonov ali idejinih osinutkQy pre=> izkušajp daljši ali kraj'ši čas, po celih srezih, na posk_snih šolah afi razredih, pod poseb» nimi pogoji, in šele potem se jih uvede -v praksp. Učni načrt za celo državo pa bi v prvi vrsti zahteval preizkušnjo. Moje mišljenje je: ' > Ta učni načrt naj se ne uivaja takoj v vse «ole v državi. S-nov učnega .načrta naj bi $e razdelila po svojih oddplkih, po yrsti šol, ra.zre4.ov in po spLosnih geografskih razmerah in naj se poteri) dodeli pdjgovar? jajočim šolam v raz.nih krajih države tako, kot je _arnišlijal zakonodajalpc pri sestaylja» nj« učnega na^rta, n. pr. načrt za ,planinske šole naj se da 'pJanin§kim, industrijskini krajern, pdgovarjajoči načrt, iza gosppdar* sko iri krpetijsko rnpčnejše kraje svpj načrt, nižjim njihov, a višjim njihov načrt itd. Za to preizkušnjo naj bi se vzele šole v raznih krajih domovine. UčiteJjev naj bi se pa nikakor ne izbiralo, marveč se vzafne one, ki iso v dptičniii §olah. Nadzornik bi moral naijj.e posdbno paziti, da ve&tno iz* rabljajo delovni ča?, da delajo p.o nj.egovih navodilih in da z nadzprnikpm spremljajo glavni tok pouka in vodijo dnevnik in zapisujejo druge potrebne ppdatke. Zato bi pa kot eksperimentatorji za to letp ne dpbili noberie ocene. 'Poznavajpč nujnpst učnega načrta, ne smem rnisliti na dveietno preizkušnjo, rnpgla bi se pa vsaj po enem letu znatno razširiti, vgekakor pa bi že e.upletna preizkušnja mo> gla pokazati nep.recenijive ipodatke o vred? nPSti včnega tiačr.ta. Za ta predlog ni treba deparja, pač pa samp malo dobre ,voije. malo dela in oprema dotičnih šol z važnej« šimi učili.