Slovenska zveza na Švedskem
Slovensko GLASILO
Slovenska BLADET
POMLAD / VÄR 2015 ISSN-2000-2173	Št./Nr 50	Letnik/Ärgäng 14
Slovenska riksförbundet i Sverige
Slovensko GLASILO / Slovenska BLADET Marec 2015, Št./Nr 50, Letnik/Ärgäng 14
Izdajatelj/Utgivare: Slovenska zveza na Švedskem / Slovenska riksförbundet i Sverige, PG:72 18 77-9 Finančna podpora: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu; Članarina SZ Slovensko GLASILO (2002) izhaja 4x letno v 560 izvodih
Naslovna fotografija/omslagsfoto in fotografija na zadnji strani/sista sidan: Branko Mohorič Za vsebino objavljenjih člankov so odgovorni avtorji.
VSEBINA - INNEHÄLL
UVODNA BESEDA - INLEDNINGSORD_3
PREDSEDNIK IMA BESEDO _4
SLOVENSKI DOM GÖTEBORG......................................................................5
SLOVENSKO DRUŠTVO SIMON GREGORČIČ KÖPING....................................7
SKD PLANIKA - MALMÖ.............................................................................12
SLOVENSKO DRUŠTVO OLOFSTRÖM...........................................................17
DRUŠTVO ORFEUM - LANDSKRONA...........................................................19
SLOVENSKO DRUŠTVO STOCKHOLM...........................................................21
SLOVENSKA ZVEZA - SLOVENSKA FÖRBUNDET...........................................24
NAŠA CERKEV - VÄR KYRKA......................................................................27
KULTURA - KULTUR...................................................................................31
SLOVENSKI RECEPTI - SLOVENSKA RECEPT.................................................33
ŠPORT - SPORT..........................................................................................38
KOTIČEK ZA OTROKE - LÄSHÖRNAN FÖR VÄRA SMÄ.................................39
PISMA BRALCEV / ERA BREV.......................................................................42
Glavna in odgovorna urednica/izdajateljica -
Huvudredaktör/Ansvarig utgivare:	Avguština Budja (Gusti)
Člani redakcije - Redaktionsmedlemmar:	Jožef Ficko, Suzana Macuh, Danni Stražar
Tehnična postavitev glasila / Teknisk redaktör: Danni Strazarr Distribucija pisemskih pošiljk (tisk naslovov itd): Zvonko Bencek Naslov uredništva / Redaktionsadressen:	Avgustina Budja
Hantverkargatan 50 261 52 Landskrona
Skicka era bidrag till Slovenska BLADET senast den 31 maj 2015, adressen ovan!
Svoje prispevke pošljite na zgornji naslov do 31. maja 2015! i bidrag till Slovenska BLADET senast den 31 maj' 2015, adres
UVODNA BESEDA - INLEDNINGSORD
Spoštovani bralci Slovenskega glasila. Tokrat kratek uvodnik piševa novejši članici uredništva, Danni in Suzana, saj je naši urednici Avguštini Budja ponagajal splet nesrečnih (zdravstvenih) okoliščin, vendar že okreva in nam bo kmalu pomagala.
Ko sem razmišljala, kaj bi v najinem imenu napisala, mi je na pamet prišlo marsikaj, predvsem pa to, da bi želeli omeniti, da so se v preteklosti uredniki slovenskih glasil na Švedskem (pa naj bo v okviru društev ali zveze) trudili delati po najboljših močeh. Včasih to ni združljivo z osebnim okusom bralcev, saj smo si preprosto različni. V glasilu objavljamo prispevke vseh tistih, ki nam jih pošljejo, vendar se bomo pri glasilu trudili, da bi dodali tudi nove in zanimive vsebine. To torej pomeni, da včasih morda komu kak članek ni všeč, vendar bi radi poudarili, da imamo vsi možnosti prispevati in po svoje tako pomagati in obogatiti glasilo. Zato drugič, ko se boste domislili česa, kar bi se vam zdelo zanimivo napisati in imate občutek, da bi zanimalo (in razveselilo) tudi druge, nikar ne oklevajte: pošljite nam prispevke, fotografije, šale, recepte itd. Predvsem pa bi želeli poudariti, da je pred občnim zborom čas tudi za konstruktivno kritiko in predloge, ki jih lahko pošljete na naslov Slovenske zveze, slovenska.riksforbundet@gmail.com, da jih bomo poskušali v prihodnosti upoštevati, saj je glasilo namenjeno VSEM Slovencem na Švedskem in želimo štirikrat na leto razveseliti prav vse bralce. V imenu uredništva vam želiva prijetno pomlad (temperature zadnjih dni so že skoraj pomladanske).
Kära läsare! Eftersom vär huvudredaktör Avguština Budja räkat ut för ytterligare träkighe-ter rörande hennes hälsa, är inledningstexten denna gang skriven av redaktionens färskaste medlemmar, Danni och Suzana. Avguština är tack och lov pä bättringsvägen och vi hoppas att hon har ork att hjälpa oss med bladet snart igen!
Ett flertal olika teman dök upp när vi funderade pä vad vi ville förmedla genom denna text, men framförallt vill vi betona att tidigare redaktörer alltid gjort sitt bästa för att ska-pa olika slovenska tidskrifter. Eftersom vi alla helt enkelt är olika, har texterna bäde varit omtyckta och mindre omtyckta av er läsare. I bladet publiceras alla bidrag som skickas in av läsare frän olika föreningar runtom i Sverige och vi fär även bidrag frän slovener som bor i andra delar av världen. Ibland fär vi höra att innehället inte faller i smak men vi vill fä förtydliga att var och en har möjlighet att skicka in egna bidrag och pä sä vis be-rika bladet med ytterligare artiklar. Sä när du nästa gäng hittar nägot intressant som du vill dela med dig av, skicka det gärna till oss sä publicerar vi det! Det kan vara allt ifrän intressanta artiklar, bilder till roliga historier, recept osv. Lät oss även ta del av konstruktiv kritik och förbättringsförslag gällande bladet. Slovenska bladet kommer att diskuteras pä riksförbundets ärsmöte i april. E-post: slovenska.riksforbundet@gmail.com Vi tar gärna till oss nya ideer och förslag och kommer i framtiden göra värt bästa för att uppfylla era önskemäl i den män det är möjligt. Bladet är ämnat ät ALLA slovener i Sverige och fyra gänger per är vill vi fä glädja er med spännande läsning!
Trevlig vär önskar vi pä redaktionen!
Danni och Suzana
PREDSEDNIK IMA BESEDO
s8t ш
S spoštovanjem bi rad vse skupaj prisrčno pozdravil na začetku novega delovnega leta, ki je pred nami. V novo leto vedno vstopamo s pričakovanjem in upanjem, da bo vsaj tako dobro ali še boljše, kot je bil preteklo leto, in to na vseh področjih; od zdravja, ustvarjalnosti ter osebne sreče.
Človek z leti raste in zori, se ozira nazaj in ocenjuje, katere stvari je do zdaj v življenju naredil prav, kje je storil napake in kdaj morda sprejel napačne odločitve. Vse, kar je bilo dobro in prav, je treba ohraniti, kar je slabo je pa treba pozabiti ali pa popraviti, če ni že prepozno, v nobenem primeru pa obupati. Novo leto nam vedno daje na voljo novih 365 dni, da se stvari izboljšajo ali pa postavijo na pravo mesto.
Moja največja želja v vlogi predsednika Slovenske zveze je, da bi delovali v korist zveze in društev. Delo društev naj se nadaljuje, sedaj ja čas za občne zbore, ki jih je treba izpeljati, narediti nove delovne načrte, čas je za poravnavanje članarine na v društvih in tudi pri SZ. Pri vsem tem delu in načrtovanju vam želim mnogo uspeha, vaše odločitve pa naj, če je le mogoče, izražajo voljo vseh ali vsaj večine članov.
Ob koncu pa še to: potrudimo se, da bomo v društveno delo privabili in vključili čim več mlajših in mladih ljudi, pripadnikov slovenske skupnosti na Švedskem. To je edini način in pogoj za ohranitev in obstoj Slovenske zveze.
V časopisu Slovensko glasilo bodo tudi v prihodnje na voljo obvestila o srečanjih in prireditvah, ki jih bo treba le prebrati in se odločiti, česar se bomo udeležili. Poskusili bomo vse dogodke objavljati tudi na spletni strani Slovenske zveze, ki jo najdete na: http://www. slovenskazvezanasvedskem.com
Delo in aktivnosti SZ:
April: Načrtovan je občni zbor slovenske zveze.
Maj : Tradicionalno romanje v Vadsteno: društva poskrbijo za avtobusne
prevoze, priložnost za srečanje mlajše generacije. Predsednik Slovenske zveze: Alojz Macuh
SLOVENSKI DOM GÖTEBORG
Novice iz Göteborga
Kar na začetku svojega pisanja bi rada napisala in postavila vprašanje, ali se zavedamo, koliko nam pomenijo družina in prijatelji, res pravi prijatelji, ki ne izginejo, ko jih najbolj potrebuješ, da te spodbucijo, in pokličejo, da z njimi lahko pokramljaš. Leta grejo, postajamo starejši in s tem prihajajo tudi bolezni, postali smo bolj ranljivi. Rak na debelem črevesu je po statistiki tretja najpogostejša bolezen in če se odkrije dovolj zgodaj, obstajajo dobri izgledi za ozdravljenje. Začelo se je konec augusta, ko je bil prvi obisk pri zdravniku, pregledi kot gastroskopija, kaloskopija in rektoskopija. Datum za določeno operacijo. Med vsem tem časom bolečine, ki so bile včasih neznosne, tablete za bolečine, ki so zmanjšale apetit in vrtoglavico. Takrat sem bila res srečna, da so me klicali prijatelji, domači so mi stali ob strani in pomagali. Operacija je uspela, prav tako je šlo kljub vnetju rane zdravje na boljše in tako sedaj že delam, se dobro počutim in z hvaležnostjo razmišljam o obisku babic v bolnišnici, pospremljenim s spodbudnimi besedami in prejetimi rože, ter razmišljam o klicih, ki sem jih prejela in tako nisem bila pozabljena. Hvala vam vsem za obisk na domu in za zaskrbljenost, kako je z menoj. Pokličite in bolnika vprašajte, kako je, saj si ljudje večkrat mislimo, da ne nočemo nadlegovati bolnika in potem ne pokličemo.
No, prišel je kuturni praznik, ki smo ga praznovali po slovenski maši v Astridsalnu. Himna, minuto tišine za vse, ki so nas zapustili, kratek kulturni program in nato smo besedo predali Lasseju in Karolini, da sta pokazala dipozitive z lanskega pohoda v planine.
To je bil 21. pohod in 20. obletnica hribovskih pohodov. Vsako leto v juliju se odpravijo Slovenci iz Švedske, Nemčije in Slovenije skupaj na pohod. Lani so bili na destinacij Ljube-lj-Zelenica in Vrtača. Bilo je lepo, sončno in toplo, kar 24 stopinj, ko so krenili po strmi in kamniti poti na Zelenico. Vse pohodnike je pritegnilo čudovito cvetje, kot so encijan, gorski nageljni in še drugo, gorske koče za počitek in malico in srečanje tudi drugih planincev pa so tudi pripomogli k dobremu počutju v hribih. Nekateri člani so zraven že od samega začetka, nekaj novih se jih pridruži vsako leto. Lani sta bila zraven tudi vnuka Lasseja in Karoline, 10-letna Veronika in 5-letni Jakob, ki se ni zbal hoje. Začeti je treba pri mladih.
Navada je, da pohodniki zbirajo razglednice s pohoda in pa seveda štampiljke, ki pa so na žalost, ko jih človek najde na vrhu planine v kovinski škatlici, neuporabne, saj se od vročine blazinice s črnilom posušijo. Vsako leto spremljamo pohode naših planincev in moramo priznati, da je Slovenija res čudovita dežela. Kot je Lasse omenil, je pri tem zraven veliko petja, smeha in skoraj vedno glas harmonike, ki vse skupaj pozlati. Pohodi se navadno končajo pri sveti maši tokrat v Brezjah. Ob koncu tradicionalnega pohoda se z objemi in obljubami, da se znova vrnejo, vsi razidejo.
Jubilanti našega društva:
April:
Veronika Slebič 80 let Florjan Mrak 75 let Maj:
Jožica Debelak 65 let
Kar je bilo dobrega, naj se nadaljuje,
vse kar je bilo slabo naj se oddaljuje,
naj sreča, zadovoljstvo vsak dan Vam cvetita,
naj ves čas smeh in zdravje Vam v očeh žarita.
Ob rojstnem dnevu to so naše želje,
ki v resničnost naj Vam usoda jih izpelje.
Naše iskrene čestitke ob Vašem jubileju.
Občni zbor Slovenskega doma bo potekal 14. marca ob 16. uri v Göteborgsrummet.
Čeprav si društvo želi, da bi se večkrat srečevali, je zelo težko pridobiti ljudi, razen seveda ob maši in ko po maši poklepetamo ob kavi in pecivu.
Upam, da zima ne bo pokazala več moči in nas zasula z obliko snega, saj ptički že pojejo zjutraj in to je dober znak, da se bližamo svetlejšim časom in težko pričakovani pomladi.
Naši športniki so nas razveselili z zlatimi, srebrnimi in bronastimi medaljami, čeprav se je tudi zgodilo, da slovenska himna ni bila zaigrana pravilno. Ponosni smo nanje in jim želimo še veliko uspehov v 2015.
Naj bo za tokrat dovolj, pazite nase in ne pozabite poklicati prijateljev, z katerimi niste že dolgo govorili.
Za Slovenski Dom Marija Kolar
SLOVENSKO DRUŠTVO SIMON GREGORČIČ KÖPING
Nagra rader om var julmarknadsresa i Eskilstuna.
Vi var pa julmarknad pa Radermachersmedjorna som är ett öppet friluftsmuseum mitt i Eskilstuna med ett flertal välbevarade hus fran 1650-talet. Här finns hantverkare, museum, cafe och restaurang. De yngsta barnen som var med fick julpyssla i ett av husen som kallas Smetuna. Vi övriga gick runt och tittade pa alla fina hantverk. Vi gick vidare till en restaurang i centrum där vi at mat och umgicks. När vi var mätta och belatna sa gick vi vidare till Rothoffsvillan där vi blev bjudna pa kaffe av Eskilstunas slovenska förening.
Margret Detiček
Sobotni izlet v Eskilstuno
V nedeljo dne 30.12. 2014 smo se člani društva Simon Gregorčič iz Köpinga odpravili na izlet na božični sejem v Eskilstuno.
Dopoldne je bilo za vse prisotne nepozabno, bilo je lepo pravo zimsko razpoloženje in čudovito vreme, ki je bilo kot nalašč za sprehod po starem delu Eskilstune. Videli smo veliko lepih in zanimivih stvari, poskusili smo tudi švedski božični napitek - glögg. Po dolgem sprehodu smo si privoščili kosilo, nato pa kratek sprehod do Rothoffsvillan, kjer so nas čakali člani prijatelji slovenskega društva iz Eskilstune. Skupaj smo si vzeli čas za pogovore ob kavi, ko jo je pripravilo društvo Slovenija iz Eskilstune.
Bilo je lepo in nepozabno. Želimo si, da bi bili takšna srečanja pogostejša z večjim število članov, in to priložnost izkoriščam, da že sedaj naredim reklamo za naslednji izlet, ki bo v mesecu maju. Takrat si bomo ogledali otok Vinön. Če bomo složni in prizadevni, se nam ne more ponesrečiti.
Hvala vsem za pomoč pri organizaciji, in lepo nedeljsko druženje.
Načrt dela slovenskega društva Simon Gregorčič v Köpingu za leto 2015
Verksamhetsplan för Slovenska föreningen i Köping för ar 2015
Januar: družabni večeri ob sobotah / Trivselkvällar Februar: Valentinovo ali dan zaljubljencev / Allahjärtans dag Marec: dan žena / Internationella kvinnodagen April: kres v naravi / Majbrasa
Maj: družabni večeri, romanje v Vadsteno in izlet na Vinön / trivselkvällar, traditionell resa till Vadstena pä pingstdagen, utflykt till Vinön
Od meseca maja - konec septembra: delo po dogovoru
Avgust: 30. 08. 2015 srečanje vseh generacij. SZ je soorganizator projekta / Slovensk träff för alla generationer 2015-08-30
September: srečanja, lahko planiramo kakšen izlet po Švedski/ trivselkvällar (kanske nägon utflykt inom Sverige)
Oktober: družabni večeri ob sobotah / trivselkvällar - lördagar
Novembers pominjamo se rajnih svojcev in prijateljev, praznovanje dneva očetov/ Alla-helgonadagen och Farsdag
December: Sv. Miklavž, družabni večeri, božični sejem in silvestrovanje / Sankt Nicolaus, trivselkvällar, julmarknad och nyärsfirande
V septembru in oktobru je tudi čas nabiranja gob, tudi takrat se dobivamo in skupaj pre-živimo lepe trenutke v gozdovih. / I september och oktober plockar vi svamp och umgäs ute i naturen.
Želim dosti veselja in uspeha pri delu! / Jag önskar mänga trevliga stunder samt framgäng med alla aktiviteterna!
Predsednik društva/ordförande: Alojz Macuh Dobrodošli k opravljanje dežurnih dejavnosti
Naj povemo še to, da se spreminjajo časi tudi v društvu Simon Gregorčič v Köpingu. Mlada družina Mone Meglič - Wallon se je odločila, da prevzame odgovornost vodenja dežurstva v naših društvenih prostorih, kadar jih imamo odprte. Veseli in ponosni smo, da se je za ta korak odločila tretja generacija Slovencev na Švedskem, kar ni ravno pogosto. Z velikim veseljem sem izrekel dobrodošlico k sodelovanju in vodenju društva ob sobotah. Prav tako se lahko pohvalim, da se odpirajo novi načini sodelovanja v prostorih društva Simon Gregorčič v Köpingu.
Družina Meglič in Wallon, dobrodošli k sodelovanju v društvene prostore društva Simon Gregorčič.
Predsednik društva Köping Alojz Macuh Vi välkomnar den tredje generationen!
Vi i slovenska föreningen i Köping vill fä berätta att tiderna ändras även i vär förening! Den unga familjen som har slovenskt päbrä, Mona Meglič med familj har bestämt sig för att börja vara med i vär jourhavandelista och ska ta hand om lördagsfikat vissa veckor. Vi är glada och stolta för att tredje generationen inte bara börjat ta del av vär verksamhet, utan att de även vill vara med och arbeta i föreningen. Jag gav dem ett varmt välkomnande och hoppas nu att fler följer deras beslut!
Familjen Meglič/Wallon, välkomna bland oss, vi ses pä lördagarna! Ordförande Alojz Macuh
Čestitke vsem, ki praznujete v prvem četrtletju 2015!
Dragi slavljenci!
Naj rojstni dan nastopi z mnogo smeha, sonca sreče, zdravja v letu ki je pred nami, naj ob vašem rojstnem dnevu vsi se srečno vesele, naj bo vsak nasmejan, brez zadržkov, brez vsakdanjih skrbi, vse to vam predsednik društva
Simon Gregorčič želi
Draga slavljenca - Abrahamovca
Jožef in Ann Meglič
Za vajin jubilejni rojstni dan vama želimo,
še mnogo zdravih srečnih dni
naj bo vajino življenje posejano s cvetjem,
naj vaju povsod spremljata sreča in zdravje,veselje ter ljubezen,
naj naše prijateljstvo še naprej ostane tako kot doslej,
želimo naj se vama izpolnijo vse skrite želje.
dobroto ki jo znata deliti, med svoje prijatelje in najdražje ljudi, naj ostane, si želimo vsi, Vse najlepše in vse najboljše Jozef in Ann vama želimo člani prijatelji društva Simon Gregorčič Köping Jožef och Ann, grattis pä er stora dag, vi önskar er allt väl.
Grattis pä födelsedagen önskar era vänner och alla medlemmar i Slovenska Föreningen Köping.
Slovenska föreningen Simon Gregorčič Köping
SKD PLANIKA - MALMÖ
Planika, Malmö: Po 15 letih izvoljen nov upravni odbor društva
Ivanka Franseus, Marjeta Pagon, Jože Kenič, Angela Stanič, Zlata Silič, Jozef Bergoč predstavljajo le nekaj imen, na katera smo pomislili, ko smo zadnjih 15 let govorili o vodstvu SKD Planika. Res je, da so že leta 2011 napovedovali svoj odstop in si želeli zamenjave, vendar jih nismo jemali čisto zares. Doslej so vsi občni zbori le potrjevali obstoječe stanje. In zakaj ne bi? Društvo je delovalo dobro, člani so videli, da odbor trdo dela, vse je bilo videti v najlepšem redu. Pa ni bilo. Prišlo je celo tako daleč, da je UO ob koncu leta 2013 sklical množični sestanek in takrat za konec decembra 2014 napovedal zaprtje ali celo ukinitev društva. Šele takrat je članstvo uvidelo, da gre tokrat zares, in tako smo na letošnjem občnem zboru 24. januarja dobili oziroma izvolili novo ekipo, in - kar je še posebej pomembno - mlajšo ekipo.
Novo izvoljeni upravni odbor slovenskega društva Planika iz Malmöja
Stojijo z leve: Natali Krumpacnik, Jozef Sternad, Rudolf Belec. Sedijo od leve: Mira Deka-nič, Diana Krumpacnik, Suzana Sec in Vilibald Soba. Na sliki manjka suppleant in (tokrat) fotograf, Joze Myndel.
Takole smo volili na letošnjem občnem zboru: Predsednik/ordförande: Rudolf Belec Podpreds./vice ordför.: Natali Krumpacnik Tajnik/sekreterare: Mira Dekanic Blagajnik/kassör: Diana Krumpacnik
Član UO/ledamot 1: Jozef Sternad_
Član UO/ledamot 2: Vilibald Soba Namestnik/suppleant: Joze Myndel Revizor/revisor: Suzana Sec Revizor/revisor: Jozef Ficko
Sicer pa člani novega upravnega odbora niso novinci, daleč od tega. Na odgovornih funkcijah so se kalili že v preteklosti. Današnji predsednik Rudolf Belec je prvič predsedoval društvu že 1983, nato pa med leti 1992 do 1995 in 1998 do 1999 leta, torej celih 7 mandatov.
Krumpacnik: 4 leta podpredsednica, 2 leti blagajničarka, 1 leto kult. referentka; Mira De-kanic: 8 let tajnica, Suzana Sec: 1 leto podpredsednica in 1 leto kulturna referentka ter Diana Krumpacnik 3 leta tajnica in 1 leto blagajničarka. Joze Myndel: 5 let predsednik, 2 leti kulturni referent. Vilibald Soba in Jozef Sternad sta glasbenika in pevca ter sta že dolgo odgovorna za prireditve in kulturo že.
V 41 letih obstoja se je v Planiki izmenjalo deset predsednikov, kar pomeni, da je bil vsak na položaju povprečno štiri leta, en mesec in deset dni. Leta 1974 je bil kot prvi izvoljen Franc Šprah, ki je vztrajal eno leto. Ko ga je 1975 nasledil Ernest Hribsek, je prišlo v društvu do prve večje krize. O vzroku lahko le ugibamo, verjetno pa so bile posredi osebne zamere. Kakor že, Ernesta je po pol leta zamenjala Margareta Krašovec, njo pa po treh mesecih Marijan Barbiš. Na srečo do razpada ni prišlo. Ko je bil na občnem zboru 1976 izvoljen Joze Myndel, si je prav on z veliko mero razuma in potrpežljivosti pridobil zaupanje članstva, pomiril strasti in vrnil Planiko v stare kolesnice. Za nagrado je bil nato izvoljen še dve leti zapored. Če se spomnimo, kaj se je le nekaj let kasneje zgodilo v Landskroni in čez čas še v Göteborgu, smo imeli veliko sreče in prave ljudi ob pravem času na pravem mestu. Če se je v to kratko kroniko prikradla kakšna napaka, se vsem prizadetim iskreno opravičujem.JoF
Pa še kratek prispevek Planike:
Okrogle obletnice članov Planike, prvo polletje, 2015. 50 let: Janos Sec - 31. januar: Josef Koren - 19. marec. 65 let: Ljiljana Nemec - 27. marec. 80 let: Josef Iskra - 01. maj: Olga Krizmanic - 05. maj. Vsem iskrene čestitke in zdravi ostanite!
Danes ne bomo omenjali slovenskih zdrah, ampak nekaj bolj veselega. Leta 1938 je pričel v Mariboru izhajati satirični in šaljivi časopis, Toti list. Med 2. svetovno vojno je imel pav-zo, na svetlo je prišel spet leta 1952. Članek je bil objavljen 01. marca, 1952. Prvi urednik časopisa je bil Božo Podkrajšek, 05. 10. 1909 - 01. 02. 1984.
Pristanišče. Krčma. Star mornar, obkrožen s poslušalci srka rum in pripoveduje. "Hja, fantje, nihče mi naj ne trdi da je bil mornar, če ni napravil tiste slavne vožnje na "Santa Magdaleni"! Ja, to je bila ladja! Takrat smo vozili kopro iz Batavije v Evropo. Otroci, to vam je bila vožnja! Že v Rdečem morju nismo imeli na krovu niti kapljice alkohola! Vsi smo bili že napol blazni od žeje - in niti kozarčka groga nismo imeli na tisti prekleti lupini! Pomislite! Vse naokrog morje, morje, od zgoraj pa sonce. Človek bi rad kaj popil, pa niti sledu o pijači. Vso ladjo smo obrnili na glavo, vsak kotiček smo pretaknili - brez uspeha! Mi pa žejni, žejni. Od same žeje smo pričeli razbijati klopi in mize, kapitan se je že bal, da bo prišlo do upora." Tedaj pa se boječe oglasil eden od poslušalcev: Kaj pa vode, tudi vode niste imeli na krovu? "Vode? - je zagrmel stari pomorščak - seveda smo imeli vodo, toda kdo bi se v takem položaju še umival?"
JoF
SLOVENSKO DRUŠTVO OLOFSTRÖM
14. decembra 2014 smo imeli praznovanje sv. Miklavža in božično srečanje. Ni nas bilo veliko, prišli pa smo od daleč in od blizu.
Bilo je zelo lepo, vedno smo veseli, kadar se ponovno srečamo in poklepetamo. Zapeli smo tudi pesem Sveto noč, kot se spodobi pred božičnimi prazniki.
Za božične dobrote so poskrbeli Janko, Gracijela in Ida, pecivo pa je spekla Sabina. Tako smo se razveselili ter drug drugemu zaželeli vesele božične praznike in srečno novo leto.
Nekateri smo odšli skoraj prezgodaj, drugi so ostali pozno v noč.
Besedilo in fotografije Silvana, Janko, Magda Stopar
Žalostna novica iz slovenskega društva Olofström
V 64. letu starosti je 4. januarja 2015 nenadoma in nepričakovano umrla Ida Rampre iz Olofströma. Ta novica nas je vse globoko prizadela in pretresla. Poznali so jo vsi, od daleč in blizu. Praznino, ki je nastala, bo težko zapolniti, saj je dolga leta vodila društvene finance, pa tudi kot oseba je bila zgovorna in priljubljena. V mislih smo z njeno družino. Možu Janezu, otrokom in vnukom izrekamo iskreno sožalje. Ida, hvala!!! Vsi, ki smo jo cenili.
Besedilo in foto Silvana Janko Magda Stopar
DRUŠTVO ORFEUM - LANDSKRONA
V SPOMIN / IN MEMORIAM
Za vedno se je od nas poslovila rojakinja, ga. Terezija Dolničar
Terezija se je rodila 11. avgusta leta 1936 v družini Lipej v Mariboru. Otroška leta je preživela v Šikolah pri Pragerskem, ali če smem reči blizu Ptujske gore, starodavne Marijine božje poti na Štajerskem. Imela je dve sestri in tri brate. Osnovno šolo je obiskovala v Cirkovcah na Dravskem polju. Že od rane mladosti je pomagala na kmetiji. Ko je bila stara 20 let, se je poročila s sosedom Slavkotom Dolničarjem, ki mu je rodila dva otroka, Ljubico in Slavkota. Leto 1965 je prišla z otrokoma za možem Slavkotom na Švedsko. Zaposlila se je v Landskroni in z možem sta lepo vzgojila otroka. Bila je zelo skrbna in ljubeča mama. Rada je zahajala v poletno hišico, po naše bi rekli v kolonijo oz. vrtičkarsko hišico, kjer sta z možem na vrtu pridelovala razno zelenjavo in se družila s sosedi. Ob nedeljah in praznikih je zelo rada zahajala v cerkev, še posebej k slovenski sveti maši.
Njeno dobro in plemenito srce pa je počasi oslabelo, zato je bila večkrat prisiljena obiskati bolnico. Mama Terezija je 22. januarja 2015 zapustila svoje drage otroke, vnuke in vnukinje, in njena duša se je odpravila na pot k nebeškemu Očetu, da ji da bogato plačilo za vso njeno požrtvovalno ljubezen. Njeni domači in tudi rojaki ter prijatelji in sosedje žalujejo za njo in jo bodo zelo pogrešali. Od nje so se njeni domači in rojaki poslovili v četrtek, 5. februarja, ob 11. uri v cerkvi svetega Janeza na pokopališču v Landskroni s sveto mašo zadušnico.
Reziko bodo pogrešali tudi številni rojaki, ki so se redno, skoraj vsak dan, zbirali v eni od landskronskih kavarn, kjer so ob skodelici kave premlevali težave in dnevne dogodke. Dokler je delovalo slovensko društvo v Landskroni, od leta 1968 naprej, sta bila zakonca Dolničar tudi aktivna člana tega društva. Oba sta pela v slovenskem pevskem zboru Triglav, Lipa, dokler je zbor deloval pod tema dvema imenoma. Bila sta tudi redna obiskovalca v društvu in na raznih prireditvah. Skratka, Slovenci v Landskroni vaju bomo pogrešali.
Draga sestra v Kristusu, draga Trezika, naša domovina je v nebesih, od koder pričakujemo zveličanja. Naj vam dobri Bog poplača vso vašo ljubezen, vso vašo skrb za moža, ki je odšel pred vami v večnost, skrb za družino in vso vašo zvestobo tudi Kristusovi cerkvi, z bogatim plačilom večnega življenja in naj vas posadi za mizo večne gostije, ker ste si prizadevali v vašem življenju služiti svojim domačim, kakor tudi Kristusu, ko ste rade volje nosili svoj težki križ. Naj vam sveti večna luč na poti v nebesa, kjer naj vas sprejme Božja Mati Marija, ki je Mati vseh nas. Amen.
V imenu društva Orfeum: Augustina Budja & Zvone Podvinski
Nastop pevske sekcije slovenskega drustva v Landskroni pod vodstvom Olge Budja, Slovensko srečanje (Festival) v Stockholmu 1986; Slika spodaj, desno: Pokojni Dolničar Slavko, prvi iz leve v zdnji vrsti, pokojna Terezija Dolničar, tretja z desne v prvi vrsti.
SLOVENSKO DRUŠTVO STOCKHOLM
Slovensko društvo v Stockholmu je leto začelo s precej aktivnostmi, z novo spletno stranjo, turnirjem v badmintonu, pustovanjem za otroke in še s čim.
Aktivnosti, ki potekata ves čas, so slovenske urice za otroke 3. generacije (pripravljamo tudi za 1. in 2. generacijo) in vaje pevskega zbora Triglav.
Februarja smo organizirali 2. turnir v badmintonu za vse generacije in kot sami videti na sliki, se nas je zbralo kar nekaj. Imeli smo se tako prijetno, da smo se odločili, da bo 3. turnir takoj po veliki noči, in sicer 12. aprila 2015 od 14.00 - 17.00 ure. Morebitne spremembe bomo sporočili vsem prijavljenim.
Udeleženci badmintona - utrujeni, a nasmejani.
O vseh aktivnostih (tekočih, preteklih in prihodnjih) poročamo tudi na novi spletni strani http://slovenskodrustvostockholm.weebly.com.
Pripravili smo tudi pustovanje za otroke (žal je bila udeležba nekoliko majhna, a upamo, da se nam drugo leto pridruži več otrok), 7. marca pa smo imeli občni zbor. Po občnem
21
zboru smo za goste pripravili večerjo in se pozneje imeli zares lepo ob petju tako zabavnih slovenskih pesmi kot ljudskih pesmi. Torej za vsakega nekaj. Da ne omenjamo odlične hrane naše kuharice Anice Štefanič, in sladkih dobrot, ki so jih spekla dekleta novo priseljene generacije, med drugim Klara Urbanc in Andreja B. Klavžar. Zahvala gre tudi vsem pridnim rokam, ki so pomagale v kuhinji in pri pripravi prireditve.
V sklopu občnega zbora smo pripravili tudi fotografsko rastavo z zimsko tematiko, na kateri so sodelovali amaterski fotografi, člani našega društva.
Fotografije, ki so deloma vidne tudi na naših slikah, so pripravili: Irena Štefanič, Brane Kalčevič, Jože Stražar in Brane Mohorič.
Aktivnosti v bližnji prihodnosti:
-	12. aprila 2015 od 14.00 do 17.00 - društveni turnir v badmintonu
-	Kulturna prireditev: 18. aprila pripravljamo predstavitev slovenske poezije v izvirniku in švedskem prevodus pesnico Lucijo Stupica Enbohm.
Nekaj o pesnici:
Lucija Stupica (r. 1971) je pesnica, publicistka in oblikovalka interierjev, ki je za svoj prvenec Čelo na soncu (2001) prejela nagrado za najboljši prvenec Slovenskega knjižnega sejma in nagrado Zlata ptica. Pozneje je izdala še dve pesniški zbirki, Vetrolov (2004) in Otok, mesto in drugi (2008). Prevodi njenih pesmi so izšli v samostojnih knjigah na Švedskem, Hrvaškem, Srbiji in Makedoniji, štipendije v Berlinu, na Gotlandu in v New Yorku pa so ji pripomogle k nastanku mnogih pesmi ter ideje o pesniškem festivalu Pranger, ki ga je sooblikovala med leti 2004 in 2010. Leta 2010 je bila njena poezija v prevodu Fabjana Hafnerja nagrajena z nemško nagrado Hubert Burda s komisijo v zasedbi: Peter Handke, Michael Krüger, Alfred Kolleritsch in Peter Hamm. Leta 2014 je prejela švedsko nagrado za priseljene avtorje Klas de Vylder.
Prisrčno vabljeni, našlo se bo nekaj tako za švedsko kot slovensko govoreče obiskovalce! Slovensko društvo Stockholm
UKRADENA LEPOTA
Lucija Stupica
Prebudili smo se v bleščeče jutro,
si umili zobe in posedli za mizo.
Dan se je šele začenjal.
Zunaj so se razpirali oljčni nasadi
in človeške usode
kakor pisano perilo čez
ogromno kamnito dvorišče.
Vse, kar je kakor dolga,
počasna glasba postalo
temna kulisa, se je svetlilo.
Podobe so bile močnejše, večje od
drobne pisave, ujete med robove papirja.
Veter nas je zaprtih oči zibal kakor barke,
limonovec ponujal temno zelena krila.
Sadili smo majhna in velika hotenja,
si dopisovali s pticami, ki so v mirnem letu
preletavale široke ceste tišine,
snemali filme v priprtih očeh,
in če si rekel: lep ali lepa si,
si rekel zato, ker si tako mislil.
Ko se je dan spuščal čez ramena,
je bilo, kot da hodimo po prazni obali
in nas ljubkuje nebo. Spominjalo je
na Arkadijo, in bilo je blizu.
Poletje nas je izpihovalo
in oblikovalo v velike čaše,
polne mehkejših,
vse mehkejših misli.
SEVERNE LUČI
Lucija Stupica
Nekaj skrivnostnega je v lučeh, ki se pod večer prižgejo na oknih severa, čarobni zapisi notranje svetlobe hiš. Pohištvo, utripajoče z dihom, utripajoče kot zvezde. Bitje vetra ob šipe, morje se razteza, lomi ob obale, posute s kamni.
Trajekt se potaplja v meglo, gosto in brez besedno, obešeno namesto zaves, trajekt, ki nas vrača v nepregledne klife, da bi gradili svojo podobo, pustili vodi, da nas pere, brusi, čisti, medtem ko se veliki prijatelj vrača v slepo meglo rezat svoj del poti.
Nekaj skrivnostnega je v lučeh, ki nas vabijo k sebi, da bi tam poiskali ljudi, ki smo jih zapustili, ali pa so oni zapustili nas v vseh krajih, kjer smo hodili, in teh krajev je mnogo; in še bomo za sabo puščali obraze, njihova imena, postave.
Načine, kako izgovarjajo besede. Kako ljubezni.
Še bodo resnice, ki si bodo stopale naproti, a se bodo razlikovale. Kot prazna soba, kamor bo vsak postavil svoje pohištvo. Svojo prtljago za na pot.
Še bodo sence, ki bodo pod večer metale kopja v nas in iskale luči severa. Ali se nežno sklanjale in sipale mehko pot, ki ji bo sledila le megla. In jedki vonj zime, zapisan v arhivih naše biografije.
SLOVENSKA ZVEZA - SLOVENSKA FÖRBUNDET
Posredujemo obvestilo, ki je objavljeno tudi na spletni strani Slovenske zveze: http://www. slovenskazvezanasvedskem.com/aktualna-dogajanjaaktuellt.html
Morebitna izvedba KONZULARNIH UR V STOCKHOLMU
Slovensko Veleposlaništvo na Danskem nam letos nudi možnost konzularnih ur na Švedskem, v Stockholmu.
Konzularne ure bi se izvedle v primeru, da se zbere vsaj pet strank, ki bi želele urediti katero od naslednjih zadev (sledi opis, ki ga je podala Slovenska ambasada v Kopenhagnu):
-	Vloga za osebno izkaznico (Konzularna taksa znaša: otroci do 3 let 330,00 DKK, otroci 3-18 let 450,00 DKK, polnoletne osebe 570,00 DKK), več v povezavi:
http://kopenhagen.veleposlanistvo.si/index.php?id=4822
-	Prijava stalnega ali začasnega prebivališča v tujini - takse prosto.
-	Overitev podpisa na zasebni listini (140,00 DKK) ali overitev fotokopije v slovenščini (105,00 DKK)
-	Naknadni vpis zakonske zveze, rojstva otrok, vpisa smrti v matični register v Sloveniji.
Državljani bi morali konzularne takse poravnati v gotovini v danskih kronah, ki je edina valuta poslovanja Veleposlaništva.
V	primeru, da bi želeli, da bi kateri dokument s povratnico poslali s priporočeno pošto na švedski naslov, moramo zaračunati še 45,00 DKK za vročanje.
Konzularne ure bi se v primeru zadostnega zanimanja izvedle letos poleti ali jeseni.
PROSIMO, DA SVOJE RESNO ZANIMANJE JAVITE na: slovdrustvo.stockholm@gmail.com ali na telefonsko številko: 070 7800 920 (Vika (Viki) Lindblad) do konca meseca marca letos.
Zadeva bo potem obravnavana na Letnem občnem zboru Slovenske zveze na Švedskem v mescu aprilu.
V	primeru, da bo dovolj zanimanja, vam bomo sporočili datum za konzularne ure.
Alojz Macuh/Vika (Viki) Lindblad Spoštovani vsi!
UVODNE BESEDE ZA LETO 2015
Za leto ki je za nami, lahko rečemo, da je bilo uspešno, predvsem pa delovno. Organizirana so bila razna srečanja, pozimi v društvenih ali drugih primernih prostorih, poleti pa tudi na prostem, če so to dopuščale vremenske razmere.
Ob koncu aprila je imela Slovenska zveza v društvenih prostorih Planike Malmö svoj redni občni zbor, kjer smo sprejeli pomembne odločitve in spremembe, ki so že opazne predvsem pri izdajanju Slovenskega glasila. Zaradi bolezni urednice Avguštine Budja sta urejanje in predvsem postavljanje glasila na jesen začasno prevzeli Danni Stražar in Suzana Macuh, na pomoč jima priskoči tudi g. Jožef Ficko. Istega dne, torej 28. aprila, je v Malmöju potekala 40-letnica ustanovitve SKD Planika in obenem tudi Slovensko srečanje, o katerem smo obširno pisali v jesenski številki Slovenskega glasila.
Sledilo je srečanje za Binkošti v Vadsteni, konec avgusta pa smo se udeležili t.i. srečanja vseh generacij v kraju Barnakälla v pokrajini Blekinge, ki ga skupaj prirejata Slovenska zveza in KD Slovenija iz Olofströma. Naša glavna težava so velike razdalje, zato se denimo v razmeroma majhnem Olofströmu zbere precej manj obiskovalcev, kot bi se jih v Götebor-gu Malmöju ali Stockholmu.
Pred božičem smo se srečali s prijatelji iz Eskilstune in si ogledali tamkajšnji božični sejem. Ni nas bilo veliko, vendar ima še tako majhna prireditev velik pomen pri povezovanju. Želim in upam, da nas bo letos več, s trdim delom in odločnostjo se daleč pride.
Za letos ne načrtujemo Slovenskega srečanja, vidimo pa se na romanju v Vadsteni in na srečanju vseh generacij v mesecu avgustu v Olofströmu. Potrudimo se, da nas bo več kot kdajkoli prej.
V novem letu želim vsem mnogo zdravja in osebne sreče, preživimo ga z upanjem in prepričanjem, da bo vse v najboljšem redu.
Z iskrenimi željami predsednik Slovenske zveze Alojz Macuh
... Pred velikonočnimi prazniki
Slovensko glasilo bo izdano pred lepimi prazniki, zato želim, da vam voščila sežejo globoko v srca in da vam polepšajo praznične dni.
Voščimo vam vesele in blagoslovljene velikonočne praznike, ki naj nam v vsakdanje življenje prinesejo novo vedrino, pogum, zdravje in zaupanje. Naj bo za nas velikonočno praznovanje, zadovoljno, polno sonca in smeha!
Spoštovani člani, prijatelji Slovenske zveze Želim vam res lepe in mirne velikonočne praznike.
Predsednik Alojz Macuh
NAŠA CERKEV - VÄR KYRKA
V SPOMIN / IN MEMORIAM
Rajni Ludvik Mak je bil rojen sredi vojne vihre 13. marca 1944. To ga je še posebej zaznamovalo, saj je vojna vzela življenje njegovemu očetu, ki ga ni nikoli videl, ne poznal, a zato toliko bolj pogrešal. Odraščal je kot edinec s svojo mamo, tesno povezan z njeno družino, zlasti s svojim starim očetom, ki mu je ljubkovalno rekel oček. Njihov dom je bil blizu župnišča v Šmartnem pri Litiji, zato si je zgodaj vzel za zgled lik svojega odločnega in požrtvovalnega častnega kanonika Masnika, ki se ga je v svojih pogovorih zelo rad spominjal. Po osnovni šoli je do vojaščine hodil v cerkveno klasično gimnazijo v Pazinu v Istri. Zmeraj je bil ponosen na izobrazbo, ki jo je prejel v tamkajšnjem zavodu. Ko je prišel od vojakov se je zaposlil v domačem kraju, kjer se je srečal z Marijo Majalovo iz Slovenske Bistrice, ki je v litijskem koncu našla svojo zaposlitev in se z njo poročil. Ker doma nista videla prave perspektive, sta se odločila za tujino. A ni danes nekaj podobnega z našimi mladimi? Prišla sta na Švedsko, kjer sta začela svoje življenje v zelo skromnih razmerah. Zaposlila sta se v lesni tovarni v Vaggerydu. Kaj kmalu sta ustanovila svoje podjetje, ki se je razvilo v tovarno furnirja, v kateri sta zaposlovala okrog 10 delavcev. Občudovanja vredna je bila Ludvikova ustvarjalnost pa tudi požrtvovalnost, ko je zaradi nabave surovine prepotoval vso Evropo in Severno Ameriko in vedno skrbel za to, da je uvažal tudi iz Slovenije.
Vse te napore sta Ludvik in Marija zmogla, ker sta bila v trdni zakonski skupnosti vedno drug drugemu v oporo in tako se je v domu, ki sta si ga zgradila, rasla solidna družina, ko so po vrsti prihajali otroci Rozmary, Anders, Fredrik in Karolina. Ob misli na svojo domovino Slovenijo so bili obema vedno prva skrb domači. Da bi bila Ludvikova mama in njegov stari oče na svojem, sta kupila hišo v Bistrici in jima tako omogočila zadovoljno preživljanje jeseni življenja.
Do katoliškega župnijskega središča v Jönköpingu so imeli skoraj 40 km, a sta kljub razdalji poskrbela za redni verouk svojih otrok. Po možnosti so se redno udeleževali nedeljske maše, kjer je Ludvik pogosto na orglah spremljal bogoslužno petje, irskih pasionistov, ki so
vodili tamkajšnjo župnijo in iz svojih bogatih izkušenj pomagal z nasveti ob gradnji župnijskih prostorov kot član župnijskega gospodarskega in pastoralnega sveta.
Zelo so ga bili veseli Slovenci tamkajšnje župnije. Posebej je bila dragocena njegova pomoč ob vseslovenskih shodih švedskih Slovencev v Vadsteni, kjer je prav tako kot pri mesečnih slovenskih mašah v Jönköpingu običajno z igranjem na orgle spremljal petje slovenskih ljudskih pesmi.
Vsi štirje izseljenski duhovniki na Švedskem so pri Makovih našli oporo in bili pogosto deležni njihove gostoljubnosti. Prvi med njimi je bil g. Jože Flis. P. Janez Sodja je z navdušenjem pripovedoval, da tam v švedski pokrajini Smaland pri Makovih, kjer so pred kratkim krstili četrtega otroka, ob njegovih dolgih potovanjih širom po Švedski poskrbijo, da se pri njih odpočije in okrepi. Tega je bil njegov naslednik Jože Drolc še posebej vesel, toliko bolj, ko je ugotovil, da Ludvika pozna kot svojega sošolca iz gimnazijskih let. Sedanji dušni pastir Zvone Podvinski pa je Makove spoznal, ko je bil kaplan v Slovenski Bistrici. Na njihovo povabilo jih je enkrat obiskal na Švedskem in morda je ravno to pripomoglo, da se je ob odhodu g. Drolca lažje odločil za službovanje na Švedskem in v veliko zadovoljstvo Slovencev na severu Evrope kot voditelj slovenske katoliške misije v Göteborgu, delo slovenskega izseljenskega duhovnika na Švedskem opravlja še danes.
Zapisal Jože Drolc
Dovolite, da poudarim tri stvari, ki Ludvika predstavijo kot izredno plemenitega človeka, duhovno bogatega in zvestega svoji ženi ter otrokom, oziroma družini.
Kdor je kdaj srečal njegovo mamo Minko, kakor so jo klicali, bi rekel, da jo je zelo posnemal, v odnosu do Boga in v odnosu do sočloveka. To plemenitost in notranje duhovno bogastvo smo imeli priložnost doživljati ob srečanjih z njim. Z ženo Marijo sta se krasno dopolnjevala in si zgradila lepo zakonsko občestvo ter si tako ostala zvesta do smrti. Pogovori z njim so včasih trajali doma v Vaggerydu tudi do jutranjih ur. Marsikakšno modro so takrat rekli. Tudi poslušati je znal, kakor je tudi iz svojega duhovnega bogastva znal deliti.
Od kod je vse to jemal? Tudi on se je zavedal, kaj pomenijo tri besede: mati, domovina, Bog. In ko je človek v tujini, to še bolj razume in živi. In ker je sam bil globoko povezan z Bogom preko molitve, sv. Zakramentov in nedeljskega bogoslužja, je znal dajati in deliti to duhovno bogastvo naprej. Koliko prijateljev si je s tem pridobil. Kakšno izredno spoštovanje so imeli vsi do njega. Kot človek poštenosti in vreden zaupanja, je odigral pomembno vlogo tudi v Vaggerydu in tam okoli. Zaupane so mu bile velike stvari. Zaradi poštenosti, delavnosti in tudi iznajdljivosti, je bil med drugim tudi nagrajen za podjetnika leta v pokrajini Smaland. Med tamkajšnjimi prebivalci si je dobil tudi prave prijatelje, nekateri so danes med nami, da se skupaj z nami Bogu zahvalijo za prijateljstvo z Ludvikom.
Bil je ljubitelj narave: golf, lov, sprehodi in vinograd. Ob težkem in odgovornem delu ter potovanjih po Evropi in celo po Kanadi in ZDA, mu je prav »pasalo«, da se v naravi sprosti in si nabere novih moči. S prijatelji so radi hodili na golf in prav tako na lov. Preko narave je vedno znova našel stik z njenim Stvarnikom. Posebej je rad in ponosno pokazal tudi les,
furnir razne vrste, ki ga je z ljubeznijo obdeloval in ga spretno prodajal kupcem, do katerih je bil vselej korekten in je z njimi imel lep poslovni ter prijateljski odnos. Najbolj vesel pa je bil svojega vinograda. Nad njim je bil neverjetno navdušen in žena Marija ga je v tem še kako podpirala. S kakšnim veseljem je povabil goste v svojo klet v Villa Maria, kjer so nazdravili z njegovo kapljico. Bil je skrben vinogradnik.
Njegov odnos do sočloveka smo mnogi, ki smo se z Ludvikom srečevali, občudovali. Žena, družina, tudi prijatelji, poklic, vse to mu je bilo sveto. Odgovorno je skrbel za svoje, ki so mu bili zaupani. Skupaj z ženo Marijo sta lepo vzgojila njune otroke, ki so vsi visoko izobraženi, a istočasno so tudi oni ostali skromni, plemeniti in preprosti. Ko so otroci rastli in odraščali, bi jih lahko razvadila, ampak ne. Kot modra vzgojitelja sta jih naučila delati in spoštovati žaslužen denar. Danes so vsi uspešni v življenju.
Velika skrb jima je bila z ženo Marijo, da si otroci najdejo dobre življenjske partnerje, oziroma partnerice. Tako so postali: Lasse, Karolina, Jean Baptiste in Jenny del njune velike družinske sreče pa tudi velike odgovornosti. Dolgo sta z zaupanjem v Božjo previdnost čakala in dočakala prvo vnukinjo in kasneje prvega vnuka. Tako je njuna družina zrastla na 10 vnukov in vnukinj, ki so bili Ludvikova velika ljubezen in ponos.
To, kar je bil Ludvik in kakor smo ga poznali, ne bi bil brez dobre, zveste in plemenite Marije Majalove z Jez pri Slovenski Bistrici. Ker je Marija bila rojena v veliki družini, ki je, kot mnoge ostale družine takrat bila revna, se je iz tega naučila deliti, biti velikodušna v življenju. Ludvik in Marija sta bila poznana dobrotnika mnogim na Pohorju, v Sloveniji in pozorna tudi do slovenskih dušnih pastirjev v Evropi. Njuna hiša je gostila mnoge imenitne in manj imenitne goste v Vadsteni, ki so po binkoštnem praznovanju bili deležni tudi njunega gostoljubja in Marijinih specialitet. Kako prijetno so se gostje pri njiju počutili, posebej ko so imeli priložnost srečati tudi njune otroke in vnuke.
Dragi Ludvik, po dolgi in hudi bolezni je vaš veliki petek, je vaš križev pot končan. Hvala vam za lep vzgled kristjana, moža in očeta, za vzgled ponosnega in uspešnega Slovenca, ki je znal prejete talente pomnožiti. Hvala vam, ki v svojem poslu niste pozabili na Slovenijo, s katero ste sodelovali! Hvala vama z Marijo za vso materialno podporo župniji v Jönköpin-gu, za podporo slovenskim srečanjem v Vadsteni ter za mnoge darove slovenskim dušnim pastirjem v Evropi, kakor tudi sedanjemu vašemu dušnemu pastirju Zvonetu.
Naj se po vsej tej prehojeni bogati življenjski poti vaše življenje spremeni v gledanje Boga iz obličja v obličje. Vi pa prosite pri Bogu za vse nas, da ostanemo zvesti vse življenje njemu in drug drugemu! Počivajte v miru v grobu vaše vam drage mame Minke in očka, kakor ste ljubkovalno rekli vašemu staremu očetu.
Hvala vsem, ki ste od blizu in daleč prišli reči Bogu hvala za našega Ludvika! Naj počiva v miru! Hvala vsem domačim in zdravstvenemu osebju za vso podporo in pomoč v času bolezni! Hvala vsem, ki ste z molitvijo podprli njegove žalujoče!
Napisal Zvone Podvinski
DOGODKI V PRETEKLIH MESECIH
Krst Linnee Emilije Zorjan je bil na praznik Sv. Lucije, v soboto 13. decembra 2014 ob dveh popoldan v cerkvi Kristusa Kralja v Göteborgu. Mama Camilla in oče Tomaž Zorjan, so skupaj s starejšo sestrco Leio Elso in botrco Carmen, kakor tudi z ostalimi sorodniki in prijatelji prišli h krstnemu studencu, da bi tudi njuna drugorojenka bila deležna duhovnih darov in da bi postala Božji otrok, kakor da bi bila nekoč deležna večnega življenja, saj odslej Bog sam živi v njej po Sv. Duhu. Smisel tega dogodka je, ne da bi starši zbirali diplome, ampak da bi bili živi člani oltarnega občestva in da bi tako kazali hvaležnost za darove, ki so bili podarjeni njihovemu otroku. Drevo posaditi, a ga potem ne obdelovati in zanj skrbeti, bo potem postalo divjak. Vsi navzoči pa so poklicani, da storijo vse, kar je mogoče v njihovi moči, da bo dete rastlo v starosti in modrosti pri Bogu in pri ljudeh.
Družini Zorjan voščimo veliko lepe družinske ljubezni in lepe krščanske vzgoje.
KULTURA - KULTUR
Slovenska pesem v Lundu
Zahvaljujoč švedskim prijateljem iz Univerze v Lundu in seveda naši izjemni dirigentki Jerici Gregorc Bukovec je švedska in slovenska publika danes v nedeljo 1. februarja 2015 na Univerzi v Lundu lahko prisluhnila slovenski pesmi v izvedbi enkratnega švedskega univerzitetnega zbora.
Pod vodstvom gospe Gregorc so izvedli pesmi Petre Strahovnik, Jakoba Gallusa, Damijana Močnika, Čopija, Lajovica in Nane Forte ter Lojzeta Lebiča.
Občinstvo, med katerim je bil tudi slovenski veleposlanik z družino in naš častni konzul v Lundu dr. Dario Kriz ter številni Slovenci in švedski prijatelji je zares uživalo v enkratni predstavi. Bilo je izjemno in hvala gospe Gregorc za vodenje in pa švedskemu zboru za tako doživeto interpretacijo slovenskih pesmi v slovenskem jeziku.
Po zaključeni predstavi smo se lepo zahvalili gospe Jerici Bukovec in švedskim prijateljem za odlično promocijo slovenske kulture na Švedskem. Ob tem se je veleposlanik v pogovoru s slovensko umetnico zavzel, da bi podoben koncert morebiti organizirali tudi v sosednjem Kopenhagnu v bližnji prihodnosti.
Z vami prijatelji delimo nekaj fotografij z današnjega kulturnega dogodka v Lundu. Prispevek pripravil: Tone Kajzer, veleposlanik republike Slovenije v Kopenhagnu
SLOVENSKI RECEPTI - SLOVENSKA RECEPT
Potratna potica Sestavine: Svetli biskvit: 3 jajca
12 dag sladkorja 12 dag moke
1/2 žličke pecilnega praška 1 žlica olja 3 žlice vrele vode
Temni biskvit:
enake količine kot za svetli biskvit
1 žlica kakava
Kvašeno testo:
60 dag moke
3/4 žličke soli
1 rumenjak
3 žlice sladkorja
limonina lupina
3	žlice ruma 2,5 dag kvasa 9 dag masla
4	dl mleka Orehov nadev:
45 dag mletih orehov 15 dag sladkorja
1 vanilijev sladkor limonina lupina noževa konica cimeta
noževa konica prave kave
1	dl kisle smetane
2	jajci
malo mleka Skutni nadev:
50 dag skute ščep soli
lupina in sok 1/2 limone
1	dl kisle smetane
2	jajci
1 vanilijev puding
Preliv: 1 dl ruma, 1/2 dl vode, jajce za premaz Postopek:
Biskvit: Iz beljakov stepemo trd sneg, vtepemo sladkor, rumenjake, olje, vrelo vodo in dobro zmešamo. V to zmes ročno vmešamo moko s pecilnim praškom. Pekač ( 30 x 40 x 5 cm )obložimo s papirjem za peko, vlijemo maso, ter pečemo pri 190 st. C ~ 10 min. Medtem ko se peče, enako naredimo še temni biskvit, ki mu primešamo kakav.
Biskvitne plošče lahko spečemo že kakšen dan prej.
Kvašeno testo:
Vzhajamo kvas z malo sladkorja in mlačnega mleka. V skodelici razstopimo maslo. V moko ob steni sklede dodamo sol, v jamico pa limonino lupino, sladkor, rum, rumenjak in polovico mleka. Malo zmešamo, nato dodamo vzhajan kvas in po potrebi še malo mleka. Z električnim mešalnikom (gnetenje) ali ročno zamesimo testo, dodamo maslo in gnetemo nekaj minut. Testo pokrijemo in naj vzhaja 1 uro. Medtem pripravimo nadeve.
Nadevi:
Iz beljakov naredimo trd sneg. V orehov nadev dodamo vse naštete sestavine ter rahlo vmešamo sneg iz beljakov. Enako naredimo s skutinim nadevom.
Sestavljanje:
Vzhajano testo razvaljamo v 2x velikost pekača ( ~ 35x75 cm ). Pod testo položimo papir za peko. Najprej namažemo testo s 1/2 orehovega nadeva in ga pokrijemo s svetlim biskvitom. Biskvit navlažimo s 1/2 mešanice ruma in vode ter čezenj razgrnemo ves skutni nadev. Pokrijemo s temnim biskvitom, ki ga navlažimo s preostalim rumom ter namažemo z orehovim nadevom. Kvašeno testo ob robovih zapognemo navzgor in pokrijemo čez orehov nadev. Potico lahko sestavimo tudi drugače, po želji pač. Sestavljeno potico večkrat prebodemo in pustimo počivati 25 min. Nato jo namažemo z jajcem in pečemo pri 180 st. C 45 - 60 min. Pečeno pustimo še nekaj časa v pekaču, nato jo obrnemo na desko. Režemo popolnoma ohlajeno.
Velikonočni piščančki Sestavine:
280 g zmehčanega masla 150 g sladkorja 2 rumenjaka 400 g gladke moke
1 žlička mletega cimeta 2 - 4 žlice mleka
1	- 2 žlici limoninega soka 250 g sladkorja v prahu
2	žlici hladne vode
nekaj kapljic rumenega barvila za živila (vir obeh fotografij: splet)
Postopek:
1.	Pečico segrejemo na 180 stopinj Celzija. Nizek pekač za piškote obložimo s papirjem za peko.
2.	V skledi z električnim mešalnikom umešamo zmehčano maslo in sladkor. Ko postane zmes rahla in kremasta, umešamo rumenjake. Nato na zmes presejemo moko in cimet. Premešamo samo toliko, da se moka poveže z ostalimi sestavinami, nato pa med mešanjem prilijemo še toliko mleka, da se testo malo zmehča.
3.	Testo z rokami oblikujemo v kepo, ki jo na pomokani delovni površini dobro pognetemo in razvaljamo na debelino 0,5 cm. Iz razvaljanega testa s pomočjo modelčka izrežemo piškote, ki jih polagamo na pripravljen pekač.
4.	Piškote pečemo v ogreti pečici 10 do 15 minut oziroma toliko časa, da se ob robovih rahlo rjavo obaravajo. Pekač s piškoti vzamemo iz pečice in piškote preložimo na mrežico. Pustimo, da se piškoti povsem ohladijo.
5.	Limonin sok vlijemo skozi cedilo v skledico. Nato v skledico presejemo sladkor v prahu. Dobro premešamo in dodamo še toliko hladne vode, da dobimo gladko, a gosto sladkorno zmes. Zmes obarvamo z rumeno jedilno barvo za živila.
6.	Ohlajene piškote premažemo s sladkornim prelivom in po želji okrasimo. Počakamo še toliko časa, da se sladkorni preliv povsem strdi, nato pa piškote razporedimo po servirnem krožniku ali pladnju in postrežemo.
... pa še nekaj mesnega in hrenovega ... Kuhana svinjska krača z jajčnim hrenom
Svinjsko kračo kuhajte v slanem kropu eno uro do uro in pol. Voda naj med kuhanjem rahlo vre. Če je krača kuhana, ugotovite tako, da nož vbodete v kračo do kosti in če začutite, da je meso mehko, to pomeni, da je krača kuhana.
Kračo lahko postrežete z različnimi prilogami. Priloge so lahko matevž, dušeno kislo zelje, dušen krompir, hladna krompirjeva solata. Prilega se pa tudi s kruhom in hrenom.
Jajčni hren (4 osebe):
Sestavine: 2 kokošji jajci, 4 žlice hrena, 0,5 dl kisa
Postopek: Jajca trdo skuhamo, olupimo in naribamo. Hren naribamo in ga zmešamo z jajci. Dodamo kis, malo vode in vse skupaj dobro premešamo.
ŠPORT - SPORT
Slovenski smučarski junaki
Nobenega dvoma ni bilo: slovenska snežna kraljica Tina Maze je ta hip najbolj izpiljena in vsestranska tekmovalka v smučarski karavani, kar je dokazala z zmago v alpski kombinaciji na svetovnem prvenstvu. Alpska smučarka Tina Maze, smučarski skakalec Peter Prevc in Nogometni klub Maribor so po izboru širše javnosti športne blagovne znamke. Osrednja osebnost na športnem področju je tudi deskar na snegu Žan Košir. Peter Prevc je v Vikersu-ndu - Norveška - postavil nov svetovni rekord s skokom na 250 metrov.
Vir fotografije: 24 ur.com
FALUN 2015
Od 18. februarja in vse do 1. marca 2015 je v Falunu - Dalarna, potekalo svetovno smučarsko prvenstvo v naslednjih disciplinah: tek na smučeh, nordijska kombinacija in smučarski skoki. Med drugimi je Slovenijo zastopal dober kombinatorec Marjan Jelenko, doma iz Zreč, Slovenija. Vsem smo želeli veliko športne sreče in smo ponosni, ker so z vsemi močmi in dostojno zastopali Slovenijo.
Za Glasilo: Alojz Macuh
KOTIČEK ZA OTROKE - LÄSHÖRNAN FÖR VÄRA SMÄ
(in starše ter stare starše in za vse mlade po duši)
Ker si želimo, da bi vsi našli kaj zase, smo se odločili, da bo tale rubrika postala novi stalni del za naše malčke. Začeli bomo s pravljico in na koncu najdete tudi pesmico, primerno za materinski dan - ali pa vse leto. Vemo, da vsi najbrž ne poznate njene melodije, zato bomo za pesmice, ki jih bomo objavili tukaj, priskrbeli posnetke v MP3 obliki, ki jih bomo naložili na spletno stran Slovenske zveze pod zavihkom VEČ/Slovensko glasilo, da se boste pesmico lahko naučili s svojim otrokom, vnukom ali tudi sami. V nadaljevanju bomo to rubriko za otroke zelo verjetno še nadgradili (morda za 3. generacijo otrok kot pripomoček za učenje slovenskih besed), a naj bo za začetek toliko.
Z ilustracijo miške in vile pa pozdravljamo tudi naše najmlajše bralce v upanju, da bomo v prihodnosti objavili tudi kakšno risbico naših otrok. Vir ilustracije je splet, avtorica ilustracije pa je Daša Simčič, ki je s svojimi ilustracijami opremila že več kot 45 knjig in je tudi dobitnica priznanja Hinka Smrekarja (v Sloveniji).
Tokratna stara slovenska pravljica v priredbi Dušice Kunaver je iz revije Zmajček, ki jo izdaja Studio Hieroglif, Slovenija.
ISTRSKI PASTIRČEK
Ob obali Istre je nekega davnega dne pastirček pasel ovce. Ena od ovac se mu je izgubila, zato je pastirček tekal po pašniku in jo iskal. Nenadoma je obstal. Sredi mehke trave so spale tri prelepe deklice. Sonce je pripekalo. Pastirček je splezal na najbližje drevo, nalomil vej in jih zataknil okoli njihovih glav, da bi jim naredil senco. Hotel je iti iskat izgubljeno ovco, a v tistem trenutku so se deklice zbudile in se mu prijazno zahvalile, da jih je želel obvarovati pred žgočim soncem. Ena od njih je rekla: »Ko boš zvečer gnal domov, bo od morja prihajalo zvončkljanje. Ne oziraj se nazaj! Hodi naprej, četudi bo zvončkljanje vse glasnejše!« Nenadoma deklic ni bilo več. Pastirček je tedaj spoznal, da to niso bile lepe deklice, ampak lepe gorske vile.
Našel je ovco in zvečer gnal čredo domov, a bolj ko se je bližal domu, glasnejše je za njegovim hrbtom postajalo zvončkljanje, ki je prihajalo od morja. Na pol poti do doma je ob glasnem cingljanju pozabil, kaj mu je naročila vila. Ozrl se je nazaj. Zagledal je veliko čredo ovac, krav in koz, ki so prihajale iz morja. Vse so imele obešene zvonce okoli vratu in glasno so cingljale.
Ko se je pastirček ozrl nazaj, je čreda prenehala prihajati iz morja, a bila je že tedaj tako velika, da je pastirček lahko tudi vse revne sosede obdaril v živino, ki so mu jo na tako čudežen način podarile vile.
JAZ PA GREM NA ZELENO TRAVCO
JAZ PA GREM NA ZELENO TRAV'CO TRGAT ROŽ'CE ZA MOJO MAM'CO TRGAT ROŽ'CE ZA MOJO MAM'CO LEPE BELE MARJETICE.
JAZ PA GREM NA ZELENO TRAV'CO TRGAT ROŽ'CE ZA MOJO MAM'CO TRGAT ROŽ'CE ZA MOJO MAM'CO LEPE NEŽNE SPOMINČICE.
JAZ PA GREM NA ZELENO TRAV'CO TRGAT ROŽ'CE ZA MOJO MAM'CO TRGAT ROŽ'CE ZA MOJO MAM'CO LEPE PLAVE VIJOLICE.
(Vir fotografije: splet)
PISMA BRALCEV / ERA BREV
Sinji panterji - pozdravljeni!
Vem, Gusti, da si presenečena, ker sem svoje pismo vašemu glasilu takole naslovil. A boš moje pisanje bolje razumela, ko ti bom stvari podrobneje razložil. Vzrok temu, da sem se oglasil, je prav v tvojem uvodniku k božično-novoletni številki. V svojem komentarju se bom osredotočil predvsem na njegov prvi del. Spominjam se namreč še časov iz druge polovice prejšnjega stoletja, ko smo se Slovenci spet bolj množično raztepli po zahodni Evropi in nekaj nas je našlo svoj drugi dom tudi na Švedskem, vse tja do Stockholma in še bolj severno. Spominjam se tudi, da smo bili dobrodošli in dobri priseljenci, ter da smo se med sabo dokaj hitro povezali. Ustanavljali smo slovenska društva in poskrbeli, da je tudi naša mladina dobila poduk o našem jeziku, naši kulturi in našem izvoru. Preko tiskanih in drugih medijev smo poskušali osvestiti in spodbuditi svoje rojake, da bi bili ponosni na svojo novo domovino in na domovino svojih staršev. Pri tem nam je bila, to je treba glasno priznati, švedska država in švedska družba vedno v pomoč, tako pri vzgoji naše mladine kot pri organiziranju naših društev.
Spominjam se tudi, kako smo v uvodnikih že takrat pogosto tarnali, da nas je malo, da so mnogi preveč pasivni, in veliko smo razmišljali o tem, kako bi pritegniti mlade, ki da so vse premalo ogreti za društveno dejavnost. Vodila nas je skrb za slovensko besedo, ki je po naših občutkih postajala vse tišja. Ja, tisti čas smo še nekako verjeli, da bomo zaustavili asimilacijo, in da bodo slovenska društva postala trdni otočki sredi tujejezičnega morja. Kmalu pa se je izkazalo, da je bilo tako razmišljanje preveč idealistično, kajti vsakega posameznika je na novo okolje vezalo nešteto nevidnih strun in vse te strune je moral vsak pri sebi uglasiti tako, da je z okolico zazvenel v harmoniji.
Zakaj to spet ponavljam? Ker sem v tvojem uvodniku začutil kanček malodušja. Češ, ljudje se starajo, umirajo, se odseljujejo. Vse manj je v njih mladostnega žara. Pa ga je kje drugje? Poglejmo naokoli. Vojne, teroristični napadi, obglavljenja, zažigi, grožnje. Svet spet tone v srednjeveški mrak. V luči tega spoznanja dobiva naše nekdanje in vaše sedanje prizadevanje za ohranitev slovenske besede in slovenske kulture drugačen pomen, in četudi se zdi prizadevanje na prvi pogled izgubljeno, ostaja smiselno zato, ker iz črnih panterjev, kakor bi po starem karantanskem simbolu lahko poimenovali Slovence, ustvarja s severnim sijem ožarjene sinje panterje, nosilce in branilce moderne evropske miselnosti in kulture. Smrti torej ni, vse je le presnavljanje!
Tone Jakše, Slovenija
Naša bralka Alenka C. nas je opozorila na program botrstva v Sloveniji, preko katerega lahko pomagamo socialno ogroženim otrokom v Sloveniji. Več o tem si je mogoče prebrati na spletni strani http://www.boter.si. Tisti, ki ste morda že botri socialno ogroženim otrokom v kateri drugi državi, vas bo morda ta program zanimal, zato si več preberite na njihovi spletni strani. Torej: www. boter.si - in izvedeli boste več o tem, kako pomagati ogroženim otrokom v Sloveniji.
Na svoji spletni strani dejavnost opisujejo takole:
Projekt Botrstvo v Sloveniji deluje pod okriljem ZPM Ljubljana Moste-Polje in je namenjen izboljšanju kakovosti življenja otrokom in mladostnikom, ki živijo v materialni stiski in potrebujejo finančno pomoč in spodbudo.
Namen botrstva je zmanjšanje socialne izključenosti zaradi revščine in omogočanje boljših pogojev za otrokov zdrav razvoj, izobraževanje, odkrivanje in razvoj talentov ter s tem spodbudno preživljanje otroštva. Otrokom želimo omogočiti občutek enakovrednosti v družbi vrstnikov. Preko botrstva jim je vse pogostejše omogočeno osnovno preživetje, poleg tega pa tudi vključevanje v vse plačljive šolske dejavnosti, šolska prehrana, izven-šolske dejavnosti, organiziran prosti čas in drugo.
Varovanci v sklopu program Botrstvo so troci in mladostniki od rojstva do 18. leta starosti, ki živijo v neprimernih pogojih za svoj razvoj in otroštvo ali imajo hude zdravstvene težave ter potrebujejo dodatno nego in podporo. Izjemoma so lahko v projekt vključeni tudi mladostniki nad 18. letom starosti, ki so vključeni v izobraževalni proces in imajo zdravstvene ali razvojne težave.
Nakazana sredstva v celoti posredujemo za ureditev otrokovih potreb, ki se razlikujejo glede na življenjske razmere posameznega otroka. Sredstva po dogovoru s predlagatelji nakazujemo na dogovorjeni račun, kjer se porabljajo za potrebe otroka. V večini primerov so to računi staršev oziroma skrbnikov otrok. Pogosto pa se sredstva nakazujejo neposredno na ustanove (npr. osnovne in srednje šole, vrtci, dijaški domovi, materinski domovi, ...) in druge organizacije (npr. športna društva, glasbene šole), ki poskrbijo, da so sredstva resnično namenjena za otrokove potrebe.
Naši bralka meni, da je to lahko dobra oblika pomoči, seveda pa se na koncu vsak odloči sam zase.
OBVESTILA: Prevozi v Slovenijo
LETALSKI PREVOZI
Linijo v Stockholm je slovenski letalski prevoznik Adria napovedoval že nekaj časa, hkratna uvedba povezave z Berlinom pa je manjše presenečenje. V Stockholm bodo leteli dvakrat tedensko - ob torkih in četrtkih. Prvi polet v švedsko prestolnico je predviden 23. aprila, prvi polet v Berlin, kamor bodo leteli ob ponedeljkih, sredah in petkih, pa bodo opravili 24. aprila. Nakup vozovnice je možen na Adriini spletni strani https://www.adria.si ali na drugi spletnih straneh s ponudniki letalskih vozovnic. Cene se gibljejo od 99 evrov naprej
-	najbolje je kar preveriti na njihovi spletni strani!.
Nizkocenovne letalske povezave:
www.ryanair.comFlyg frän Stockholm Skavsta till Rijeka (let iz Stockholma do Reke, Hrvaška)
AVTOBUSNI PREVOZI:
*FRANK BUSS Informacije o destinaciah in cenah najdete na njihovi spletni strani: www. frankbuss.net. Prevoze opravljajo iz Švedske do Slovenije in na Hrvaško (
Popusti / Rabatter: - Barn 0-2 är äker GRATIS utan egen sittplats
-	Medlemmar i slovenska föreningar kan erhälla 20% RABATT /člani slovenskih društev lahko dobijo 20 % popust.
*ADRIATIC BUSS; KONTAKT:
http: www.adriaticbuss.com Stockholmsvägen 16
602 17 Norrköping
Telefon: 011-10 55 20; 011-10 55 45; E-naslov: info@adriaticbuss.com
Slovensko GLASILO - Slovenska BLADET
Izdajatelj / Utgivare:
Slovenska zveza / Slovenska riksförbundet i Sverige Box 145, 731 23 Köping (nov. 2013)
Predesednik / Ordförande: Alojz Macuh; slovenska.riksforbundet@gmail.com
NASLOVI
KD SLOVENIJA
c/o Rudolf Uršič
Norregata 9, 633 46 Eskilstuna
Preds.: Rudolf Uršič, 016-14 45 49
rudolf.ursic@glocalnet.net
IVAN CANKAR
Preds.: Ivan Zbasnik
Meteorv 17, 302 35 Halmstad
il.zbasnik@netatonce.net
Tel.: 035 2112 94 / M: 0706 620 232
SD SIMON GREGORČIČ Scheelegatan 7, 731 32 Köping Preds.: Alojz Macuh, 0221-185 44 aa.macuh@gmail.com
KD SLOVENIJA
Vallmovägen 10, 293 34 Olofström Preds.: Janez Rampre janez.rampre@oktv.se
SLOVENSKI DOM Parkgatan 14, 411 38 Göteborg Jože Zupančič, 031-98 19 37 marianne.ratajc@byggnads.se
KD FRANCE PREŠEREN Box 5271, 402 25 Göteborg Lado Lomšek, 031-46 26 87 SKD ladolomsek2@gmail.com
ADRESSER
SLOVENSKA AMBASADA (sept. 2012) Amaliegade 6, 2. floor 1256 Copenhagen K, Denmark Telefon: +45 33 73 01 20 +45 33 73 01 22 Faks: +45 33 15 06 07 e-pošta: vkh@gov.si
SLOVENSKO DRUŠTVO PLANIKA V:a Hindbyvägen 18, 214 58 Malmö Rudolf Belec, 040 21 80 84 belec54@gmail.com
SLOVENSKO DRUŠTVO STHLM c/o Anton Kisovec
Rosendalsslinga 3, 186 33 Vallentuna
P.: Vika Lindblad, 08 89 74 96; 0707 80 09 20
slovdrustvo.stockholm@gmail.com
PEVSKO DRUŠTVO ORFEUM c/o Bencek-Budja
Hantverkarg. 50, 261 52 Landskrona Avguština Budja, 0418-269 26 budja@bredband.net
SLOV./ŠVEDSKO DRUŠTVO Darko Berginc
Kadettg. 30 D, 254 55 Helsingborg Blagajnik: 042-156 188
SLOVENSKA KATOLIŠKA MISIJA Parkgatan 14, 411 38 Göteborg Zvone Podvinski, 031 711 54 21 zvone.podvinski@rkc.si
Tisk / Tryck: JASK AB, Landskrona, 0418-44 83 00