str. 7| Novi vrtec nas pozdravlja str. 15 | Tradicionalni slovenski zajtrk na OŠ Ig str. 28l Zlata žetev za Tadejo Sodec MOSTIŠČAR Dragi bralci bralke! Letošnja zadnja številka Mostiščarja prinaša v branje intervju z županom, v katerem smo ga povprašali o letošnjih večinoma že končanih občinskih projektih ter o načrtovanih za leto 2014. Novembra so ižanski malčki še zadnjič prestopili prag starega vrtca na Igu, saj so se sredi meseca preselili v novo stavbo, ki je v slabega pol leta zrasla ob cesti na Kurešček. O slavnostnem odprtju vrtca in vsem drugem, povezanem z njim, si preberite v rubriki Aktualno in oglejte v barvni fotoreportaži. Objavljamo zadnji del obširnega prispevka Tomaža Kočarja, posvečenega vasi Iška. O dediščini koliščarske dobe na območju Ižanskega pišejo sodelavci Mestnega muzeja v Ljubljani, ki našim bralcem poklanjajo tudi 10 vstopnic za ogled njihove aktualne razstave Kolo 5200. Zadnji mesec v letu je tradicionalno v znamenju obdarovanj, otroke je že obiskal Miklavž, priložnosti za druženje in obdarovanja pa bo še več. Na praznične dogodke vabijo naša društva, na štefanovo lahko (s konjem ali brez) obiščete blagoslov konj, pevski zbori pripravljajo božič- ne koncerte, planinci pa jo bodo že devetič mahnili na nočni pohod na Planinco v Krimskem pogorju. Zelo uspešno leto je za našimi športniki, ponovno je zablestela mlada balinarka Tadeja Sodec, tokrat z osvojitvijo naslova evropske prvakinje, šahisti so zmagali na turnirju Alpe-Adria, o svojih dejavnostih pa poročajo tudi karateisti. To pa je tudi zadnja številka, ki smo jo za vas pripravili v sedanji sestavi uredniškega odbora, z novim letom bo urejanje prevzela nekoliko spremenjena ekipa. Ob tem bi se radi zahvalili za dosedanje sodelovanje vsem marljivim piscem, članom društev in drugih ustanov, ki nam vsak mesec pripravljajo zanimive vsebine, hkrati pa se ob izteku mandata odgovorne urednice zahvaljujem tudi vsem najožjim članom ekipe, s katerimi smo v preteklih štirih letih skupaj pripravljali Mostiščarja. Vsem bralcem Mostiščarja pa želimo tople in vesele praznične dni ter vse najlepše v letu 2014! Uredništvo Mostiščarja Koledar prireditev petek, 13. december, ob 17.30, Športna dvorana Ig Obdarovanje otrok Občina Ig sobota, 14. december, ob 17. uri, Kulturna dvorana Golo Koncert Partizanskega pevskega zbora z gosti Društvo Odmev Mokrca sobota, 14. december, ob 20. uri, Kulturna dvorana Iška vas Predstavi Hrčki in Sodniška zgodba KUD Iška vas ponedeljek, 16. december, ob 19. uri, Knjižnica Ig 45. Govekarjev večer Društvo Fran Govekar Ig sreda, 18. december, ob 17. uri, Knjižnica Ig Dream in English - The Snowflake MKL - Knjižnica Ig sreda, 18. december, ob 19. uri, Knjižnica Ig Potopisno predavanje Skrivnostna Sibirija MKL - Knjižnica Ig petek, 20. december, ob 18. uri, Mladinski dom Ig Razstava lesenih igrač Društvo Fran Govekar Ig sobota, 21. december, ob 17. uri, hipodrom Vrbljene Blagoslov jaslic v naravni velikosti TD Krim nedelja, 22. december, ob 16. uri, ž. c. sv. Marjete na Golem Božični koncert KD Mokrc sreda, 25. december, ob 17. uri, Podkraj Božični nočni pohod na Planinco PD Krim četrtek, 26. december, ob10.30, hipodrom Vrbljene Žegnanje konj TD Krim, KD Krim četrtek, 26. december, ob 11. uri, dom na Kureščku Blagoslov konj TD Kurešček in Ranč Zapotok četrtek, 26. december, ob 18. uri, ž. c. sv. Martina na Igu Božični koncert Pesem angelov ŽPZ Ig, Društvo Fran Govekar Ig nedelja, 29. december, ob 19. uri, Gasilski dom Vrbljene Potopisno predavanje Camino TD Krim sreda, 8. januar, ob 18. uri, Knjižnica Ig English Mind Lab - Down the River MKL - Knjižnica Ig sobota, 11. januar, ob 18. uri, Želimlje 4. Stojkov nočni pohod Društvo Zapotok sreda, 15. januar, ob 17. uri, Knjižnica Ig Ura pravljic MKL - Knjižnica Ig sreda, 22. januar, ob 17. uri, Knjižnica Ig Dream in English - My Body is Fit MKL - Knjižnica Ig sreda, 22. januar, ob 19. uri, Knjižnica Ig Potopisno predavanje o Skandinaviji MKL - Knjižnica Ig sreda, 29. januar, ob 17. uri, Knjižnica Ig Pravljična joga MKL - Knjižnica Ig sreda, 5. februar, ob 18. uri, Knjižnica Ig English Mind Lab - Coffee, please! MKL - Knjižnica Ig sreda, 5. februar, ob 19. uri, Knjižnica Ig Ustvarjalna delavnica za odrasle - izdelava okrasnih svečk MKL - Knjižnica Ig četrtek, 6. februar, Športna dvorana Ig Prireditev ob kulturnem prazniku OŠ Ig in Občina Ig sreda, 12. februar, ob 17. uri, Knjižnica Ig Ura pravljic MKL - Knjižnica Ig MOSTIŠČAR jE URADNO GLASILO OBČINE IG Prejmejo ga brezplačno vsa gospodinjstva v občini Ig. • Cena izvoda za naročnike je 1,80 EUR. • 13. december 2013 Naslov uredništva: Mostiščar, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Uredniški odbor: Maja Zupančič, odgovorna urednica Telefon: 01 280 23 10 Matjaž Zupan, namestnik odgovorne urednice E-naslov: mostiscar@obcina-ig.si Katja Ivanuš, Maruša Švigelj, Izdajateljski svet: Janez Cimperman, Klemen Glavan, Anton Krnc, Stanislav Ostanek, Franc Toni Lektoriranje: Andreja Zdravje Katarina Mihelič Bajt Naklada: 2.400 izvodov Računalniški prelom: Camera, d. o. o., Ljubljana, tel. 01 420 12 00 Ustanovitelj: Občinski svet Občine Ig Naslovnica: Maruša Švigelj Izdajatelj: Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Tisk: Present, d. o. o., tel. 01 427 22 79 Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot po izrazu. Rokopisov ne vračamo. Članki morajo biti opremljeni s podpisom avtorja, če gre za društva, politične stranke ali skupine, morajo biti članki opremljeni z žigom ali podpisom odgovorne osebe. Občinsko glasilo Mostiščar z občasno prilogo Uradne objave izdajatelja Občine Ig, je na podlagi Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 35/2001) vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 354. 2 Pogovor z županom Pred koncem iztekajočega leta smo se pogovarjali z našim županom Janezom Cimpermanom o letošnjih končanih projektih ter o načrtih za leto 2014. 1. Pod streho je največji projekt letošnjega leta - nov centralni vrtec na Igu. Ste si oddahnili? Je zdaj v vrtcu dovolj prostora za vse otroke? Glede na vse, kar se je dogajalo okoli novega vrtca vsa ta leta, od leta 2004, ko smo določili v novem prostorskem redu lokacijo - primernejše nismo našli -, in podtikanj, da ta ni primerna, da je preveč dislocirana od centra, da na njej nekaj seva (še danes ne vem, kaj naj bi sevalo, predvsem pa mislim, da v nekaterih glavah), da ne bo kje parkirati, da bodo težave v križišču ceste na Kurešček, zakaj se vgrajuje najdražja okna in podobne neumnosti, sem si res oddahnil, da je gradnja končana in objekt predan v uporabo najmlajšim občanom. To je največji projekt v mojem županovanju, pa ne samo zaradi velikosti in vrednosti, ampak tudi zaradi pomembnosti, saj je šlo za reševanje problematike otroškega varstva, ki je bilo v zadnjih letih kar pereče zaradi velikega števila rojstev. Statistika pravi, da je slovensko povprečje vključenosti otrok v javno varstvo 75 %, z izgradnjo novega vrtca pa Občina Ig krepko presega slovensko povprečje. Po zadnjih podatkih, ki jih imam, je v javno varstvo vključenih nad 90 % otrok, kar je zelo visok delež. 2. Kakšni so načrti s stavbo starega vrtca v središču Iga? Glede na potrebe osnovne šole po zunanjih površinah bom predlagal občinskemu svetu, da se ta objekt poruši in se tu uredijo površine za športno vzgojo učencev OŠ (manjše igrišče za košarko, krajša atletska steza, skok v dalji- no itd.). Če bi želeli objekt ohraniti in ga nameniti za druge dejavnosti, bi bila potrebna popolna sanacija, ki pa bi po nekih izračunih presegala 500 tisoč evrov. Te površine šola nujno potrebuje, saj je tudi tam vsako leto več učencev, na kar nas opozarja tudi vodstvo šole. Opozarjajo nas tudi na neustrezno kuhinjo za tako povečano število otrok, in nekaj bo treba storiti tudi v tej smeri. Pred dnevi pa sem prejel peticijo stanovalcev, neposrednih sosedov starega vrtca, ki zahtevajo, da objekta ne porušimo in naj bo ta še naprej namenjen otroškemu varstvu, in ne igrišču, ker bi jih to motilo. Povsem razumem bližnje stanovalce in bom z njimi opravil razgovor. Treba pa je povedati, da igrišče ne bo odprtega tipa, ampak bo izključno namenjeno osnovni šoli. Če bo prevladalo mnenje, da je igrišče moteče in bo to mnenje potrdil tudi občinski svet, igrišča tu ne bo. Žal pa ta peticija vsebuje neresnice in laži, zato jo citiram: »Spodaj podpisani stanovalci Kramarjeve ulice, Govekarjeve ulice in Troštove ulice s svojimi podpisi nasprotujemo rušenju obstoječega vrtca in izgradnji igrišča. Ugotavljamo, da se obstoječi vrtec še naprej lahko uporablja za vzgojo predšolskih otrok. Z zamenjavo oken in vrat bi bil vrtec praktično obnovljen, saj je bila pred dvema letoma v vrtcu obnovljena centralna in prekrita streha. V obstoječem vrtcu bi lahko bilo kar nekaj skupin otrok. Pravega razloga za rušitev objekta res ne vidimo. Z vidika uporabnikov storitev vrtca je namreč nelogično rušiti vrtec, saj v novem vrtcu že v startu ne bo dovolj prostora za vse otroke, ker je premajhen. Odbitih je bilo 60 vlog! Postavitev igrišča namesto vrtca je z našega vidika popolnoma nesprejemljivo. Igrišče pomeni hrup, pomeni kričanje, vreščanje in še kaj. Sprašujemo se, ali bi odloče-valci imeli igrišče na sosednji parceli? Podpisani zato zahtevamo, da obstoječi objekt ostane in da se igrišče ne zgradi oz. se zgradi kje drugje!« Trditve v peticiji so neresnične! Na objektu je bila obnovljena samo streha in nič drugega! Trditev, da je novi vrtec premajhen in da je odbitih 60 otrok, je navadna laž, ki pa ima očitno svoj namen. Na čakalni listi je samo še en otrok, devet otrok pa ne izpolnjuje starostnega pogoja, to so podatki, ki mi jih je posredovalo vodstvo vrtca. Ne vem, komu koristijo taka podtikanja, in tudi ne vem, na čigavem zelniku je zrastla ta laž. Bom pa od prvopod-pisanega na listi uradno zahteval, da se v naslednjem Mostiščarju javno opraviči tako vodstvu vrtca kot tudi občinski upravi in meni za neresnične trditve. Mislim, da je vsak dolžan preveriti podatke, preden izreče ali napiše neko trditev, ki ima lahko nepredvidljive posledice. 3. Nov vrtec je prinesel tudi spremenjeno prometno ureditev v križišču na Kurešček. Kako je s tem? Kar veliko vprašanj je bilo okoli prometa v križišču ceste na Kurešček in bojazni, da bodo težave v jutranji konici, kajti iz smeri Pijave Gorice prihaja veliko avtomobilov (Kočevje, Ribnica, Velike Lašče), zato smo se odločili, da zaprosimo Direkcijo za ceste, da postavi semafor. Upam, da je bila ta odločitev pravilna in da bo semafor pripomogel k varnosti udeležencev v prometu in hitrejšemu pretoku vozil iz vseh smeri. 4. Dostopnost občanov do javnega prevoza se je z uvedbo mestnega avtubusa bistveno izboljšala, se obetajo kakšne spremembe tudi pri lokalnih linijah? Nekaj manjših sprememb je dogovorjenih, ne vem pa, ali jih LPP že izvaja. To so pobude vašča-nov predvsem na relaciji Iška vas-Iška loka-Ig. To moram preveriti. Bo pa treba v bližnji prihodnosti www.obcina-ig.si 3 prestaviti obračališče v Iški vasi, ker je moteče za okoliške stanovalce. Mislim, da je prihod mestne linije v občino velika pridobitev, saj so vozovnice bistveno cenejše; da pa so cenejše, pripomorejo tudi sredstva iz občinskega proračuna v obliki subvencije. 5. Občina je na razpisu pridobila sredstva za izgradnjo parkirišča P+R. Kje ga načrtujete in koliko parkirnih mest bo na voljo? Gre za makadamsko parkirišče poleg Centra Ig. Res smo pridobili nepovratna sredstva v višini 162.346,52 eur, celotna investicija pa je 583.242,50 eur vključno z zemljiščem, ki je že odkupljeno. Na urejenem parkirišču pa bo 37 parkirnih mest. V sklopu tega projekta se bo zgradil tudi pločnik do Mercatorja. 6. V novembru se je končala najzahtevnejša faza ureditve vodovoda in kanalizacije v Mateni in iški Loki. Kaj tam sledi v nadaljevanju? To vprašanje od mene zahteva, da se najprej opravičim vaščanom Matene in Iške Loke za težave, ki so jih imeli z razrito cesto, in se jim zahvalim za potrpljenje. Bilo je kar nekaj težav pri tem projektu, ki pa smo jih rešili. Projekt je bil vključen v načrt razvojnih programov za obdobje 2011-2014 to pomeni, da bo v celoti končan v letu 2014, vrednost projekta pa je 2,5 mio eur. 7. Izgradnja komunalne infrastrukture se bo nadaljevala tudi drugod po občini - kje najprej? Pred nekaj tedni smo pridobili gradbena dovoljenja za sistema odvajanja odpadnih voda Iška-Iška vas in Tomišelj-Podkraj. Oba projekta bomo prijavili na kohezijski sklad za pridobitev nepovratnih sredstev v novi perspektivi v okviru projekta Krajinski park Ljubljansko barje. Upam, da bomo uspešni, če pa ne, bomo 2015 začeli gradnjo tako kot Matena-Iška Loka. Komunalna infrastruktura pa seveda ni samo kanalizacija, temveč tudi vodovodi, ceste itd. Kar nekaj projektov je pripravljenih za izvedbo. 8. V občinski hiši že pospešeno pripravljate proračun za leto 2014. Kako močno bodo vanj posegle napovedane spremembe pri delitvi nadomestila stavbnih zemljišč oz. davka na nepremičnine med državo in občino? Na to vprašanje težko odgovorim. Naši izračuni kažejo kar nekaj minusa. Kaj v resnici bo, pa v tej državi po vsej verjetnosti še nihče ne ve. Vsaj tak imam občutek. Mislim, da bo ta davek zelo prizadel podeželske občine in občane v njih. 9. Katere bodo največje investicije občine v prihodnjem letu? V letu 2013 smo pridobili na različnih razpisih kar nekaj nepo- NOVICE IZ OBČINSKE HIŠE vratnih sredstev za posamezne projekte, to so obnova vodovoda Strahomer-Vrbljene, parkirišče pri Centru Ig in igrišče v Brestu. Te projekte moramo nujno dokončati v letu 2014, ker so vezani na nepovratna sredstva, ki jih v obratnem primeru zgubimo. Skupna vrednost teh projektov je približno 1,2 mio eur, od tega je nepovratnih sredstev ok. 60 %. Bo pa še nekaj drugih manjših investicij. 10. Letos ste zaradi osredotočenosti na finančno enega najzahtevnejših projektov zamrznili več tradicionalnih občinskih prireditev. Se jih lahko spet veselimo? Vsekakor. 11. Prihodnje leto bo naša občina dopolnila 20 let delovanja, jeseni nas čakajo tudi lokalne volitve. Sami vstopate v 12. leto županovanja, je zdaj biti župan kaj drugače kot prvo leto? V teh 20 letih je bilo veliko narejenega. Kdor tega ne prizna ali noče priznati, naj se vpraša po zdravju. Če ne bi leta 1994 prišlo do nove lokalne samouprave, bi še vedno capljali po blatni mlaki, na videz tam daleč od bele Ljubljane. Vsak naj se ozre naokoli, pa bo hitro ugotovil, kaj se je spremenilo v teh 20 letih. Je pa tudi res, da nekateri niso nikoli zadovoljni. Kar pa se tiče volitev in župa-novanja, lahko rečem samo to, da so volitve praznik demokracije, mene pa po 11 letih boli kakšen sklep več, bistvene razlike pa ni, če se malo pošalim. 12. Vem, da ste natančen bralec Mostiščarja - kaj v njem pogrešate in kaj vam je v njem najbolj všeč? Verjetno so mnenja občanov deljena, meni pa je Mostiščar všeč. Nič ne bi dodajal, nič odvzemal, to je moje mnenje. Če pa bo imel kdo od občanov vsebinsko kakšen dober predlog, ga je dobro upoštevati. Menim, da je solidno oblikovan, da so prispevki sorazmerno kakovostni in njihova sporočila jasna. Zame je najboljši lokalni časopis v slovenskem prostoru, za kar pa je predvsem zaslužen uredniški odbor, na čelu katerega si ti, Maja. Iskrene čestitke za opravljeno delo v tem uredniškem mandatu tako tebi, Maja, kot urednici in vsem članom uredniškega odbora. Želim, da ta ekipa tudi nadaljuje zastavljeno delo, o čemer pa bo seveda odločal občinski svet. Najlepša hvala za pogovor in lepe želje, o tem kaj vse se bo v letu 2014 dogajalo v naši občini, pa boste zagotovo lahko prebirali še naprej tudi v Mostiščarju. Maja Zupančič Dan spomina na žrtve prometnih nesreč V petek, 15. novembra, je Občina Ig v sodelovanju z Zavodom varna pot, Svetom za preventivo v cestnem prometu Občine Ig, OŠ Ig in Vrtcem Ig obeležila dan spomina na žrtve prometnih nesreč. Program so pripravili učenci in otroci OŠ Ig in Vrtca Ig s svojimi učiteljicami in vzgojiteljicami. Zbrane so nagovorili župan Janez Cimperman, predsednik Društva varna pot Robert Štaba, Lily Mavec, predsednica Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Ig, Biserka Vičič Malnar, ravnateljica OŠ Ig ter učiteljica Vida Hrovat. Lily Mavec in Roman Mavec sta pripravila tudi predstavitev urejenih prometnih točk v občini Ig. Prireditev je izbrano povezovala Mojca Poredoš. Za upokojence, ki vsako leto poskrbijo za varnost otrok na začetku šolskega leta, je Svet za preventivo pripravil zahvale za njihov trud. Po koncu prireditve so zbrani na Studencu v spomin žrtvam prometnih nesereč prižgali svečo in v vodo simbolično vrgli cvetove. Župan je otrokom za predstavo povedal, da je, odkar smo samostojna država, v prometnih nesrečah umrlo že toliko ljudi, kot jih šteje Občina Ig, torej nekaj manj kot sedem tisoč. Vsak izmed nas lahko nekaj stori, da bo žrtev prometnih nesreč manj. Polona Skledar Simbolično metanje cvetov v Studenec 4 www.obcina-ig.si novice iz občinske hiše 4 P GLASILO OBČINE IG • december 2013 MOSTIŠČAR Aktiviranje semaforja Končno asfalt v Iški Loki iz smeri Kureščka V novembru so izvajalci končali asfaltiranje ceste od Iške Loke do Matene. Asfaltiran je bil tudi pločnik v Iški Loki. Dela se bodo nadaljevala v letu 2014. Katja Ivanuš Semaforizirana križišča na manj prometnih lokacijah, ki ne delujejo v sklopu zelenega vala, se lahko prilagajajo dejanskemu prometu. Posamezne smeri se odpirajo glede na podatke, ki jih v enoto (omarica ob cestišču) pošiljajo v asfalt vgrajene zanke. Zanke so vgrajene na cesti iz smeri Kureščka. Kadar gre za manj prometne ceste, na prednostni cesti sveti ves čas zelena luč, dokler z bočne strani na zanko ne zapelje vozilo oziroma dokler pešec ali kolesar, ki želi prečkati križišče, ne pritisne na ustrezno stikalo. Za aktiviranje semaforja iz smeri Kureščka je treba obvezno zapeljati do odebeljene črte, v nasprotnem primeru ne povozite zank in semafor se ne preklopi na zeleno luč! Občinska uprava Pozor, zapeljati je treba do črte. Režijski obrat sporoča Kako opravite reklamacijo računa Če na računu ugotovite nepravilnost, ga morate reklamirati v osmih dneh po njegovem prejemu. Reklamacija mora vsebovati podatke o številki računa, številko odjemnega mesta, stanje vodomera na dan reklamacije in vzrok zanjo. Reklamacijo lahko oddate: • po pošti: na naslov Občina Ig, Režijski obrat, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig, • po faksu: 01/280-23-22, • po e-pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si, • osebno na Občini Ig v času uradnih ur. Za morebitne dodatne informacije smo na voljo po telefonu na številki 01/280-23-14. Vašo reklamacijo bomo rešili v najkrajšem možnem času. Kontrola stanja na vodomeru Ob popisu v mesecu septembru je bilo ugotovljenih veliko okvar na hišnih vodovodnih priključkih, kar je imelo za posledico veliko porabo vode in s tem velik znesek na računu. Uporabnikom priporočamo, da preverjajo stanje hišne vodovodne napeljave in stanje vodomera ter se s tem izognejo nepotrebnim stroškom in slabi volji ob letnem popisu in poračunu. Zaščita vodomerov pred zmrzaljo Zaradi nizkih temperatur pod lediščem v zimskih mesecih so posledice zaznavne tudi na vodovodnih priključkih, vodomerih in hišnem vodovo- dnem omrežju, če uporabniki ne poskrbijo za ustrezno zaščito in občasen pretok vode. Vodomeri so v lasti lastnikov objektov, zato morajo lastniki ali uporabniki sami poskrbeti za preventivno zaščito vgrajenih vodomerov in vodomernih jaškov. Vodomer pred zmrzaljo zaščitimo z dovolj globokim vodomernim jaškov z izoliranim pokrovom in dodatno toplotno zaščito nad vodomerom z izolacijskimi materiali, s čimer preprečimo dostop mrzlega zraka. Dodaten preventivni ukrep proti poškodbam vodomera, priključka in internega hišnega vodovodnega omrežja zaradi zamrznitve je, da zagotovimo stalen pretok vode. Prosimo, da v času nizkih temperatur redno pregledujete vodomerne jaške, vodomere in poskrbite, da ne bo prihajalo do nevšečnosti zaradi zmrzali. Vsako okvaro na hišnem vodovodnem priključku ali obračunskem vodomeru je treba takoj prijaviti upravljavcu vodovodnega sistema na telefonsko številko dežurne službe 051/340-647 ali 041/602-403. Poškodovani vodomer lahko zamenja le upravljavec vodovodnega sistema. Stroške, ki so posledica neodgovornega ravnanja lastnikov, krijejo lastniki sami. Demontaže vgrajenega vodomera lastniki ne smejo izvesti samostojno. O zaščiti vodomerov pred zmrzaljo smo uporabnike obvestili na računih in prek spletne strani www.obcina-ig.si. Katja Ivanuš, Režijski obrat www.obcina-ig.si 5 % 1 novice iz občinske hiše MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • december 2013 Uradne objave o Na podlagi 8. člena Odloka o priznanjih Občine Ig (Mostiščar, UO št. 5/2010) Občina Ig objavlja JAVNI RAZPIS za podelitev priznanj Občine Ig za leto 2014 1. Priznanja Občine Ig se podeljuje posameznikom, gospodarskim družbam, samostojnim podjetnikom, zavodom, društvom, združenjem in drugim organizacijam za dosežke, ki prispevajo k boljšemu in kvalitetnejšemu življenju občanov in imajo pomen za razvoj in ugled ter prepoznavnost Občine Ig. Priznanja se podeljujejo za dosežke na področju gospodarstva, vzgoje in izobraževanja, športa, kulture, znanosti, zaščite in reševanja, ekologije in drugih področjih človekove ustvarjalnosti. 2. Naziv Častni občan Občine Ig je najvišje priznanje Občine Ig, ki se podeli posamezniku za izredno pomembne trajne dosežke, ki so bistveno vplivali na razvoj in napredek občine ter za njeno povezovanje z občinami v RS in širše, na kateremkoli področju. Naziv častni občan se podeljuje izjemoma in se podeli posamezniku le enkrat. Zlato plaketo Občine Ig se podeljuje za pomembne enkratne dosežke in kot spodbuda za nadaljnje ustvarjalno delo na družbeno ekonomskem, znanstvenem, tehničnem, kulturnem, športnem in drugih področjih ustvarjalnosti. Število prejemnikov je omejeno na dve Zlati plaketi. Priznanje Občine Ig se podeljuje za izjemne uspehe in dosežke na družbeno ekonomskem, znanstvenem, tehničnem, kulturnem, športnem in drugih področjih ustvarjalnosti v obdobju zadnjega leta in so jih dosegli ob posebnih prilikah. Priznanje ima značaj spodbude za nadaljnje delo. Število prejemnikov je omejeno na 4 priznanja. 3. Predlagatelji za podelitev priznanj so lahko župan, občani, politične stranke, gospodarski subjekti, zavodi, društva, ki imajo stalno prebivališče ali sedež v občini Ig. Predlog za podelitev priznanj Občine Ig mora biti predložen v pisni obliki in mora vsebovati: - podatke o predlagatelju - ime in priimek ali naziv pobudnika - podatke o kandidatu in vrsto predlaganega priznanja - ime in priimek ali naziv predlaganega prejemnika in njegove osnovne osebne podatke (rojstni datum, naslov) - pisno soglasje kandidata za kandidaturo - utemeljitev oz. obrazložitev predloga, ki mora biti jasna in konkretna s poudarkom na podrobnejšem opisu rezultatov, dosežkov, uspehov ali dela kandidata zaradi katerih se podaja predlog - listine, ki potrjujejo dejstva v obrazložitvi Predlagatelj za podelitev priznanja ne more predlagati samega sebe. 4. Pisne predloge oddajte na objavljenem obrazcu na naslov: Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig, Javni razpis za podelitev priznanj Občine Ig za leto 2014, najkasneje do 10. februarja 2014 osebno ali po pošti, prav tako pa morajo biti oddani tudi po elektronski pošti na naslov info@obcina-ig.si ali marica.zupan@ obcina-ig.si. Obrazec je od dneva objave dosegljiv na spletni strani Občine Ig: www.obcina-ig.si, zainteresirani pa ga lahko prevzamejo vsak delovni dan tudi v prostorih Občine Ig. Dodatne informacije o razpisu dobite na tel. 01/280-23-18. Komisija bo obravnavala le tiste predloge, ki bodo podani v razpisnem roku in v skladu z razpisnimi pogoji. Neutemeljenih, slabo obrazloženih in prepozno vloženih predlogov ne bo možno obravnavati. 5. O podelitvi priznanj odloča Občinski svet Občine Ig na predlog Komisije in se podeljujejo na osrednji prireditvi ob občinskem prazniku. Datum: 27. 11. 2013 Št.: 094/002/2013 Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Stanislav Ostanek, predsednik Občina Ig - Zbirni center Matena-Ig Zbirni center je namenjen ločenemu zbiranju odpadkov iz gospodinjstev - njihova oddaja je brezplačna. Delovni čas: ob sobotah med 9. in 12. uro (ob praznikih zaprto) Dodatne informacije: Občina Ig: 01/280-23-12 (Uroš Čuden) Krajevni urad Ig Občane obveščamo, da je Krajevni urad Ig, ki deluje v prostorih Občine Ig, od 1. 12. 2013 dalje odprt samo ob sredah med 8.00 in 12.00 ter 13.00 in 17.00. Več informacij: Krajevni urad Ig, tel.: 01/286-20-03 v času uradnih ur ali Upravna enota Ljubljana, tel.: 01/306-32-00. Občina Ig - Režijski obrat Vodovod, kanalizacija - 24-urna dežurna služba: 051/340-647, 041/602-403 Praznjenje greznic: 041/344-523, od ponedeljka do petka od 7. do 16. ure Vse dodatne informacije glede vodovoda in kanalizacije lahko občani dobijo osebno na Občini Ig v času uradnih ur ali po telefonu 01/280-23-14 ali po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si. Stanje vodomernega števca lahko sporočite: - po telefonu: 01/2802-314 - po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si - prek elektronskega obrazca, ki ga najdete na www.obcina-ig.si 6 www.obcina-ig.si Novi vrtec nas pozdravlja V novembru tega leta se je za Občino Ig končala še ena uspešna zgodba - odprtje novega 12-oddelčnega nizkoenergijskega vrtca. Z odprtjem novega vrtca se je uredila prostorska stiska za najmlajše prebivalce občine in izpolnile so se večletne želje vseh prebivalcev Iga. Občina Ig je oktobra 2012 z izvajalcem Marles hiše Maribor, d. o. o., podpisala pogodbo za gradnjo novega montažnega vrtca. Po pridobljenem gradbenem dovoljenju v aprilu 2013 so do oktobra 2013 potekala gradbena dela. Odprtja se je udeležil predsednik republike Slovenije Borut Pahor, pri prerezu traku pa sta se mu pridružila župan in ravnateljica vrtca. Kot je poudaril predsednik v svojem nagovoru, je občina Ig s tem »uresničila vizijo, pomembno za razvoj celotne lokalne skupnosti, in pokazala vsem, ki se sprašujejo, ali so uspešne zgodbe v teh težkih časih sploh še mogoče, da s pravo vizijo, voljo in sode- lovanjem so«. Seveda pa so vse udeležence pozdravili tudi župan občine Janez Cimperman, ravnateljica Vrtca Ig Jožica Kovačič in direktor podjetja Marles hiše Bogdan Božac. Blagoslov in molitev pa je na koncu daroval še ižanski župnik Jože Pozderec. Na slavnostnem odprtju se je zbralo veliko ljudi, kar priča o zadovoljstvu občanov z novo pridobitvijo. Našemu vabilu se je prijazno odzvala tudi veleposlanica Kraljevine Španije Anunciada Fernández de Córdova. V kulturnem programu, ki je potekal ob povezovanju simpatične Andreje Zdravje v novi večnamenski dvorani vrtca, so sodelovali otroci iz vrtca pod vodstvom vzgojiteljic in skupina Borovničke. Predsednik republike si je po končanem programu v družbi gostiteljev ogledal nove prostore in bil nad njimi navdušen. Za prijeten konec pa so z dobrotami poskrbele žene in dekleta iz Društva žena in deklet na podeželju Ig ter pridne kuharice iz Vrtca Ig. Marica Zupan Foto: Gregor Bolha Zbrane na odprtju je nagovoril tudi predsednik države. Nastop otrok na odprtju Nov vrtec na kratko • Nov montažni vrtec ima 2.110,39 m2 neto tlorisnih površin + 168,00 m2 neto površin teras + 15,56 m2 neto površin paviljona. • Ima 7 oddelkov prve in 5 oddelkov druge starostne skupine. Ob njem je osrednje igrišče in parkirišče. • Skupna vrednost investicije je bila 3.500.000 € z DDV. Sredstva je zagotovila občina, za del zneska pa je najet kredit. • Objekt je U-tlorisne oblike s poudarjenim centralnim delom, s pritličjem in mansar-do. Velikost vseh parcel vrtca na lokaciji Cesta na Kurešček 70 v naselju Ig v smeri Golo-Kurešček-Zapotok je 8.374 m2 • V pritličju objekta so gospodarski prostori s kuhinjo, ki ima zmogljivost 350 obrokov dnevno, v mansardi pa upravni prostori. V centru objekta sta v obeh etažah umeščena ločena skupna prostora, dostopna iz obeh traktov. Ogrevanju, klima-tizaciji, prezračevanju prostorov ter pripravi tople sanitarne vode in kuhanju sta namenjena toplotna črpalka zrak-voda in zemeljski plin. • V nov vrtec je vstopilo 213 otrok, tako je ta povsem zaseden. Hkrati z odprtjem so se zaprla vrata starega centralnega vrtca na Igu in enota v Dragi, ki je gostovala v CUDV Dolfke Boštjančič Draga. Sicer pa bo v Vrtec Ig, ki ga sestavljajo novo-odprti vrtec ter štiri enote, ki ostanejo (enota Hribček na Golem, Sonček v Tomišlju ter Studenček in Mavrica na Igu), skupaj vključenih 381 otrok. Pri tem je treba poudariti, da je od leta 2007 do leta 2013 število oddelkov v Vrtcu Ig postopoma naraslo z 9 na 22 oddelkov (samo v letu 2013 z 18 na 22). Ravnateljica vrtca in njena pomočnica. www.obcina-ig.si 7 Dočakali smo nov vrtec Prvič v vrtcu Še ves bleščeč in sijoč ob cesti na Kurešček pozdravlja naš novi vrtec otroke, starše in nas, zaposlene. Od spomladi smo z zanimanjem spremljali gradnjo nove-gavrtca in z navdušenjem pričakovali vselitev. Veliki dan je prišel v ponedeljek, 18. novembra, ko je naš novi vrtec napolnil otroški smeh in jok. Iz neposredne vpetosti v ižanski mestni okoliš smo odšli bliže naravi, kjer se pogled iz igralnice umiri na prostranem gozdu. Naše igralnice so živahnih barv, imajo razgibano pohištvo in so v pričakovanju, da jih še olepšamo z našimi umetniškimi stvaritvami. Pravo bogastvo in največje veselje otrok je čisto naša telovadnica, zanimiva igrala na velikem igrišču pa vabijo sama. Čarobna, prijetna je naša na novo založena knjižnica, z lahkoto pa se je bilo navaditi na veliko zbornico z računalni- ki za strokovne delavke. Otroci in strokovne delavke smo se hitro navadili na udobje v novih prostorih in se veselimo večjih igralnic, garderobnih prostorov, telovadnice ter večje možnosti druženja z vrstniki iz drugih skupin. Je že res, da včasih še malo zmedeno iščemo kakšna od vrat in se lovimo pri usvajanju nekaterih novosti, res je tudi, da se nam glas malce zatrese ob pogledu ali prihodu v tri desetletja star nekdanji vrtec. A prav je, da je v korak s časom stopil tudi ta, saj bo otrokom lahko ponudil še več pozitivnih izkušenj za njihov celostni razvoj. In kar najbolj šteje, tudi v novem Krimčku ižanskim otrokom žarijo oči. Strokovne delavke iz enote Krimček V ponedeljek, 18. 11. 2013, smo prvič prestopili prag novega vrtca na Igu. Otroci iz skupin Mravljice, Lisičke in Veverice so s starši preživeli prvi dan v vrtcu, se igrali z novimi igračami in po kosilu odšli domov. V naslednjih dneh so v vrtcu že nekaj ur preživeli sami. Z vzgojiteljicami in novimi prijatelji v skupini so spoznavali novo okolje. V naslednjem tednu nam je bilo vreme zelo naklonjeno, saj je posijalo sonce in z vozički smo se odpravili na prvi sprehod v okolico vrtca. Večina otrok je vrtec že lepo sprejela, saj se iz igralnic namesto joka že sliši otroški smeh. Strokovne delavke najmlajših skupin Vrtec Ig - pregled skozi čas 1969 Prvi vrtec, deloval je v prostorih nekdanje kmetijske zadruge pod okriljem OŠ Ig. Prvo leto je bilo v njem deset otrok. Že naslednje leto je delo potekalo v dveh skupinah, ena za mlajše otroke do treh let, druga pa za otroke od 3. do 7. leta starosti. Vrtec je na tej lokaciji v enakem obsegu deloval do leta 1984. 1984 Zgrajen prvi namenski vrtec s sredstvi samoprispevka ljubljanskih občin. Montažna gradnja Marles Maribor. Dograjen in odprt je bil 15. 10. 1984, v njem je bilo pet oddelkov za 108 otrok po takratnih normativih. Delovati je začel kot del Vzgojno-varstvenega zavoda Ljubljana Vič-Rudnik, pozneje Viški vrtci. Prvo leto je dejavnost potekala samo v štirih oddelkih, že prihodnje leto pa je bilo zapolnjenih vseh pet oddelkov. 1987 Odprli prvo varstveno družino pri Heleni Virant. V njej je bilo prostora za sedem najmlajših starosti ena do dve leti. 1988 Odprli drugo varstveno družino v naselju Rastuka pri Nadi Gebert. 1990 Odprli tretjo varstveno družino, prav tako v naselju Rastuka pri Mariji Golič. Ker je bilo povpraševanje po vrtcu še vedno večje od razpoložljivih zmogljivosti, se je z najemom prostorov ta varstvena družina razširila v tako imenovani družinski vrtec. Najprej je bilo tam 14 otrok, pozneje pa 22 otrok v starosti tri do sedem let. Istega leta je začel delovati tudi prvi vrtec v takratni KS Golo v prostorih podružnične šole Golo. Najprej skupina, v kateri je bilo 14 otrok od 1. do 7. leta starosti. Potrebe po varstvu so naraščale tudi na tem območju, leto pozneje sta tu delovala dva oddelka. 1997 1. marca 1997 ustanovitev samostojnega zavoda Vrtec Ig. Šolsko leto 1997/1998 je potekalo v enakem obsegu brez bistvenih sprememb. Za to šolsko leto je komisija za sprejem odklonila devet otrok. 1998 S preureditvijo prostorov za namen predšolske vzgoje v stari OŠ Ig smo odprli dva oddelka za otroke od 3. do 7. leta starosti (danes enota Studenček). Hkrati se je zaprl družinski vrtec pri Mariji Golič. V tem letu so bili sprejeti vsi otroci. V letih 1998-2003 je bilo v 9 oddelkih vrtca in eni varstveni družini od 155-165 otrok, vsi vključeni v celodnevni program. Poleg teh je vrtec organiziral tudi krajši program mala šola in cici-banove urice za vse tiste otroke, ki v redni vrtec niso bili vključeni. 2003/2004 Uvedba devetletne OŠ, iz vrtca odšli naenkrat dve generaciji otrok, kar je posledično pomenilo manjši obseg dejavnosti. Predšolska vzgoja je potekala samo še v devetih oddelkih, začeli so se postopki za priključitev Vrtca Ig k Osnovni šoli Ig. V tem letu je vrtec obiskovalo samo 147 otrok, varstvena družina je bila v mirovanju. 2004/2005 Ponovni porast števila otrok, ponovno aktiviranje varstvene družine. 2007 Prenehala delovati varstvena družina zaradi upokojitve delavke. V najem pridobili prostore v CUDV Draga pri Igu za dva oddelka oz. 28 otrok I. starostne skupine. Vrtec posloval v 11 oddelkih, vključenih 182 otrok. 2008 Prenovljena in dozidana stavba podružnične šole in vrtca na Golem. Povečano število oddelkov v enoti na Golem (3), zdaj enota Hribček. Skupno število oddelkov v vseh enotah vrtca 12. 2009 Odprtje nove enote Sonček v prostorih PŠ Tomišelj. Pridobili dva oddelka za 39 otrok. Preureditev učiteljske zbornice v enoti Hribček na Golem in tako pridobitev še ene igralnice. Odprtje preurejene stanovanjske hiše - nova enota Mavrica, v njej trije oddelki. Vrtec Ig od tedaj posluje skupaj v 18 oddelkih, število vključenih otrok v letih 2009-2013 se giblje med 303 in 326. Jožica Kovačič 8 www.obcina-ig.si Španska veleposlanica na otvoritvi Spoštovani gospod župan! Društvo Elsolvenia Vam čestita ob odprtju novega otroškega vrtca na Igu. V času ekonomske krize dobro gospodarjenje prevlada nad drugimi modeli upravljanja. Nadaljevati pomembne projekte s proračunom, ki ga je vedno premalo, je zelo težko. Samo tisti, ki moramo delati v takih okoliščinah, to lahko razumemo. Človek se počuti osamljenega pred tistimi, ki vedno kritizirajo naš trud, in samo rezultati dela nam omogočajo, da jim nasprotujemo. Čestitke, Janez! Otroški vrtec je projekt prihodnosti in je namenjen tistim, ki nas bodo nasledili, vas kot župana in mene kot vodjo evropskega projekta. Investirati v vrtec je VEDNO zadetek v polno, in to v javni vrtec, za vse otroke z Iga. Ne smemo ločevati otrok glede na njihov socialni status. Kot pediater v revnejši četrti Seville ne morem drugega kot hvaliti vašo pobudo. Naše pobratenje hibernira kot krimski medvedi in čaka na prihod pomladi. Upam, da se kmalu vidimo. Lep pozdrav in čestitke prebivalcem Iga! Javier Caceres Predsednik Elsolvenia Prevod: Erika Zorko Muller IZ ŽIVLJENJA VAŠKIH SVETOV Dogajanje v Škriljah Še malo pa bomo nazdravili novemu letu in prav je, da se ozremo po letu 2013, ki je bilo vsekakor eno uspešnih. V okviru projekta Hribci za otroška igrala smo končali obsežno delo izgradnje otroških igrišč, kjer se lahko vaščani družijo in spoznavajo med seboj. Saj je bil tudi to pomemben del tega projekta? Vrhunec uspešnega dogajanje je bilo 5. oktobra odprtje otro-ško-športnega igrišča. Z Dušanom sva z nekaj besedami predstavila igrišče od njegovega začetka do odprtja. Zahvalila sva se vsem, ki so pomagali pri projektu, tako v i njegovem začetku 2011 kot vse do zdaj. Kot se za odprtja spodobi, smo tudi mi pripravili pogostitev, mize so bile polne raznovrstnih dobrot, ki smo jih pripravili v vasi. Prijetno presenečanje so bile okusne kremšnite gostilne Gerbec, katere lastniki so naši vaščani. Čeprav je bila hladna sobota bolj primerna za ostati doma na kavču, je bilo odprtje prijetno doživetje tako za vaščane kot za goste in skupaj smo nazdravili, pokušali dobrote na mizi ter se tako poveselili. Ta projekt in povezovanje vaščanov je ponudil že novo nalogo, in sicer urejanje gasilskega doma in njegove okolice. To je tudi del načrta za prihodnje leto in naprej, poleg drugih nalog, ki so bile predmet sestanka vašča-nov 8. novembra 2013. Sestanek, ki smo ga imeli, je bil prijeten pogovor, kjer sva z Dušanom predstavila, kaj je za postoriti za boljše počutje in varnost vašča-nov Škrilj. Po posameznih točkah smo s prisotnimi vaščani razpravljali o reševanju zadev v naši vasi. Med planiranimi deli je postavitev novih in ličnih oglasnih mest. V izdelavi so nove oglasne table, postavitev katerih načrtujemo v času izvajanje čistilne akcije v naslednjem letu. Vsak del vasi oziroma zaselek bo prejel svojo oglasno tablo, ki jo bodo morali postaviti sami na za to določeno mesto. V naslednjem letu je načrtovana odstranitev vseh velikih zabojnikov za mešane komunal- ne odpadke, kar je v večjem delu vasi že urejeno, preostanek pa v naslednjem letu. Skupni zabojniki bodo na voljo le za steklo in papir. Povzetek dela, finančno poročilo izdelave igrišča ter načrt del bomo podrobneje predstavili v naslednjem letu na tradicionalnem srečanju vaščanov v januarju 2014, kjer se vidimo v čim večjem številu. Ob koncu leta naj končam s pesmijo Toneta Pavčka: Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca. Spomladi do rožne cvetice, poleti do zrele pšenice, jeseni do polne police, pozimi do snežne kraljice, v knjigi do zadnje vrstice, v življenju do prave resn ice, a v sebi - do rdečice čez eno in drugo lice. A če ne prideš ne prvič, ne drugič do krova in pravega kova poskusi vnovič in zopet in znova. V prihajajočem prazničnem času vam želim prijetne božične praznike ter zdravo, zadovoljno srečno in veselo leto 2014. Srečno! Marina Plantan in Dušan Kovačič, SVS Škrilje www.obcina-ig.si 9 »o iP iz življenja vaških svetov MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • december 2013 Končno postajališče mestnega prometa v Iški vasi V tekočem letu je bilo o omenjeni postaji veliko govora pa tudi nekaj ukrepanj, saj je bil zaradi povečanega hrupa ob povečanem prometu moten nočni mir sosednje družine Žagar. Zavajajoče izjave lokalnih občinskih svetnikov o tem primeru pa so nehote ustvarjale še nestrpnost posameznikov v vasi, kar se je izražalo na kaljenju nočnega miru in odstranjevanju priporočila šoferjem na postajališču. Doma krajanov ter vsestranskim dogajanjem okoli njega je bila tudi nujna dokončna prestavitev parkiranja avtobusa in s tem tudi podaljšana proga do novega postajališča. Okoliški krajani smo začeli dokončno urejati to postajališče (postavitev čakalnice in ozelenitev in ureditev prostora), KS pa je prostor asfaltirala. Tako se postajališče tudi vzdržuje in ureja vse do današnjih dni. Postajališče je tudi prijetno počivališče pohodni-kov in kolesarjev. Z uvedbo mestnega avtobusnega prometa ter ohranitvijo lokalnega pa se je hrup na postajališču močno povečal in postal moteč za sosednjo družino Žagar, ki se je temu primerno tudi odzvala na Občino Ig in Vaški svet Iška vas. V zvezi z reševanjem nastalega problema je bil VS Iška vas večkrat v stiku z županom Občine g. Cimpermanom, pa tudi z odgovorno službo glede tekočega vzdrževanja reda in čistoče na Urejanje postajališča pred 30. leti Začetek omenjenega postajališča gre v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko je segla proga primestnega prometa do gasilskega doma v Iški vasi. Takratni mladinci so avtobusno garažo v domu prenovili v kulturno dvorano, v njem pa je bila tudi odprta nova trgovina. Avtobus je postal moteč, čedalje večje pa so bile tudi želje vaščanov Iške in Gornjega Iga, da se omenjena proga približa njim. Na osnovi tega je takratna Krajevna skupnost Ig v sodelovanju z Gasilskim društvom Iška vas začela izgradnjo omenjenega postajališča, vendar se avtobusna proga zaradi znanih razlogov ni podaljšala vse do začetka delovanja Krajevne skupnosti Iška vas. Z delovanjem nove KS in izgradnjo da se prostorsko preuredi in uredi postajališče, kar pa je po izjavi župana na kratki rok nemogoče zaradi pomanjkanja sredstev. V cilju omilitve problema smo stopili v stik z g. Pokrivačem na Mestnem prometu in dobili obljubo, naj bodo šoferji opozorjeni, da v nočnem času ugašajo motorje med parkiranjem, kar prakticirajo tudi na drugih podobnih mestih. V zvezi s tem smo bili z njim še nekajkrat v stiku, družini Žagar pa smo predlagali, naj na čakalnico napišejo vljudnostno opozorilo šoferjem glede ugašanja, kar je tudi učinkovalo, žal pa je bilo zaradi omenjenih razlogov tudi odstranjeno. Po zadnjih informacijah župana pa bo tu v cilju zmanjšanja hrupa ukinjen promet in parkiranje lokalnih avtobusov, s čimer se bo tudi izboljšala rentabilnost lokalnega prometa, obenem pa skrajšal potovalni čas potnikov podkrimskih vasi. Pri reševanju problema je treba upoštevati tudi širši pomen te proge mestnega prometa za naš kraj. Ljubljana postaja s hitrim in vsestranskim razvojem turistično vse bolj prepoznavna tako v Evropi kot v svetu. Ta naša povezava z mestom pa je poleg svojega osnovnega namena aktualna tudi za turiste, rekreativce in pohodnike ter njihov dostop do kulturnih, zgodovinskih in geografskih posebnosti našega zaledja. To je eden od pomembnih dejavnikov za razvoj turizma v tem delu občine, zato je poleg kratkoročnih rešitev treba načrtovati tudi dolgoročno. Glede na navedeno in upoštevajoč željo vaščanov Iške in Gornjega Iga je aktualno tudi podaljšanje proge in ureditev postajališča na križišču za Gornji Ig. V obeh primerih pa primerna ureditev postajališč tudi za potrebe turizma (informacijske table, izposoja koles itd.). Ivan Žagar postajališču. Predlagano je bilo, Postajališče v Iški vasi danes Plesni tečaji Zaradi že večkrat izraženega zanimanja, da bi se na Igu oziroma v okolici izvajali plesni tečaji različnih zvrsti, se je končno tudi nekaj premaknilo v tej smeri. V okviru KUD Iška vas se je z 29. novembrom ustanovila plesna skupina, ki bo znanje pridobivala v okviru dejavnosti plesne sekcije društva pod mentorstvom Matije Purkata. Tako sekcija kot mentor sta zadolžena za obogatitev kulturnega ustvarjanja v društvu. Matija Purkat bo v prihodnje v društvu vodil različne plesne delavnice. V decembru že začenja moderne plese za mlade. Za potrebe dogodkov pod okriljem društva se bo obstoječa skupina mladih plesalcev pripravljala na nastope ter sodelovala z društvom tudi v drugih projektih. Medtem pa se že zbirajo prijave še za večere družabnih plesov za mlade in starejše pare. Na vseh tečajih in plesnih delavnicah bo poudarek na učenju koreografij, vendar ob postopnosti učenja osnov različnih plesnih zvrsti ter kinestetičnem učenju (delavnice za mlade). Pristop se v svetu uporablja tako v šolstvu kot na umetniških področjih, saj omogoča posameznikom doživetje okolice in učenje, izhajajoč iz njih samih. Če vas zanima udeležba na naših delavnicah ali plesnih večerih, brez oklevanja stopite v stik z nami ali neposredno z mentorjem na telefonsko številko 051/367373 (Matija Purkat). KUD Iška vas 10 www.obcina-ig.si Nove obremenitve in naš pravni sistem Po novih in novih obremenitvah državljank in državljanov, ki jih sprejema vlada Alenke Bratušek z vedno novimi davki, je bil sprejet tudi zakon o davku na nepremičnine. Ocenjujem, da je škodljiv in krivičen. Prizadel bo slovensko podeželje in tiste sloje prebivalstva, ki so bili že tako ali tako desetletja neprivilegirani. Prizadel bo tudi lokalne skupnosti in gospodarstvo, predvsem pa podjetja in obrtnike. To je slabo, saj je to, kolikor ga ob vseh novih davkih še je, najbolj vitalen del. Iz gospodarstva se stekajo sredstva za šolstvo, socialo, policijo ... Menim, da bi najprej morali urediti evidence, zagotoviti pobiranje NUSZ po vsej državi in šele takrat razmišljati o davku, ki bi moral biti sorazmeren oz. v višini kot dosedanji NUSZ. Vlada pa zavezance širi, da bo pobrala več, na koncu pa bi izplen bistveno manjši, saj obremenjuje tudi občine, kulturne objekte, zemljišča ... Poleg tega je to izvorni davek občine, ki ga nameni razvoju kraja, in ne davek za polnjenje proračuna. V teh dneh je Slovenija prejela tudi oceno o pravnem sistemu v državi, ki jo je kot resolucijo sprejela najmočnejša politična sila v Evropi Evropska ljudska stranka. Poleti je bila v Sloveniji delegacija, ki jo je vodil Poljak Jerzy Buzek, nekdanji predsednik Evropskega parlamenta in predsednik poljske vlade. Delegacija se je srečala z različnimi akterji v družbenem življenju z leve in desne politične opcije (predsednikom RS Borutom Pahorjem, poslanci, ministrom za obrambo Jakičem, nekdanjim ustavnim sodnikom Cirilom Ribičičem ter tožilko Blanko Zobec Hrastar) z namenom, da spozna situacijo v Sloveniji. Ključni evropski politiki so prejeli tudi v angleški jezik prevedeno sodbo v zadevi Patria, zato so se lahko na lastne oči prepričali o absurdnosti obtožbe proti predsedniku SDS. S tem je odpadel še zadnji dvom o dejstvu, da je proces politično motiviran in da je bila pravica uporabljena selektivno. EPP je soglasno sprejela Resolucijo o Sloveniji, v kateri izraža podporo SDS kot ključni politični sili v državi ter izraža priča- kovanje, da bo sodni proces proti njenemu predsedniku končan v obljubljenem trimesečnem roku (zaveza med Vlado in sodstvom, ki je bila podpisana poleti 2013) in da bo v pritožbenem postopku upoštevana temeljna človekova pravica do poštenega sojenja. EPP izraža pričakovanje, da sodni proces ni namenjen izločitvi predsednika SDS iz politične konkurence ter apelira na Svet Evrope, OVSE in preostale pristojne evropske institucije, da spremljajo nadaljnji potek procesa ter skrbijo za skladnost postopkov z vladavino prava in s splošnimi evropskimi sodnimi standardi. Resolucijo in komentarje si lahko preberete na: http://www. sds.si/. Osnova demokracije je delujoč pravni sistem. Če priznamo ali ne, imamo v Sloveniji s tem težave. In če hočemo ali ne, bomo morali delujoč pravni sistem vzpostaviti, kajti brez tega ni prihodnosti. In tega ne bomo naredili zaradi Evrope ali Evropske ljudske stranke in njene resolucije. To moramo narediti zaradi nas in za nas. Alenka Jeraj, poslanka v DZ RS Skrivnost sreče je v tem, da pričakuješ mnogo od sebe, bolj malo pa od drugih. Albert Guinon Prijetne božične praznike, iskrene čestitke ob dnevu samostojnosti in enotnosti, v novem letu pa naj se vam izpolni čim več želja. Uresničite čim več sklepov in ciljev, ki si jih boste zadali, in ne pozabite, vsak dan posebej je dragocen in dragoceno je, kako in s kom ga preživimo. Srečno! Alenka Jeraj poslanka v Državnem zboru Republike Slovenije IZ ŽIVLJENJA STRANK Slovenska ženska zveza organizirala izobraževalno soboto Članice in simpatizerke Slovenske ženske zveze (SŽŽ) pri SLS smo se zbrale na delovni soboti dne 9. 11. 2013, ki je potekala v prostorih Krajevne skupnosti Vrhnika. Program izobraževanje je zajemal naslednje vsebine: vloga članice SLS, krajevne skupnosti, mestnega sveta ter odborov; kako učinkovito voditi občinski ali regijski odbor; strategije argumentiranja in ustvarjalnega razmišljanja; poslovni bonton in pravila javne podobe. Izobraževanje so vodile podpredsednica stranke SLS, Olga Franca, predsednica SŽZ pri SLS, Vesna Starman in članica SŽZ Slovenska ljudska stranka Vlasta Kuzmički. Članice SŽZ pri SLS smo se dotaknile tudi razmišljanja o lokalnih in evropskih volitvah v letu 2014. Marija Župec, podpredsednica SŽZ pri SLS OO SLS IG in Nova generacija Ig se vsem članom zahvaljujeta za zavzeto delo! Vsem občanom, podpornikom in prijateljem SLS pa želimo izzivov polno leto 2014, ki naj bo obogateno z osebnimi uspehi. Vsem občanom in občankam čestitke ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Naj naša država, ki je zrasla iz poguma in pravilnih odločitev, praznuje z nami. OO SLS IG in Nova generacija Ig I pb£ln*hj( «ftor I nmrfiMiirarijf Drage članice in člani, simpatizerji, prijatelji! Mirne božične praznike, čestitke ob dnevu samostojnosti in enotnosti, novo leto pa naj vam prinese srečo, veselje, zdravje, uspehe na vseh področjih ter veliko prijetnih trenutkov. www.obcina-ig.si 11 Skrb za spomenike in spominska znamenja NOB Vandalizem ali zgolj nedolžna zabava? ODMEV MOKRCA Grobnica na Golem je spomenik, posvečen padlim borcem in žrtvam druge svetovne vojne. Ta tihi pomnik je ob regionalni cesti, ki vodi skozi vas Golo. Zaradi odmaknjenosti od ceste nekoliko v gozd jo marsikdo že ob nekoliko višji hitrosti spregleda. V zadnjem času je postala grobnica, predvsem pa peščena pot, ki vodi do nje, zelo zanimiva za neznano osebo s štirikolesni-kom. Neznanec je pot izkoristil za divjo vožnjo, kar je pustilo vidne posledice tudi na poti. Peščena pot je zaradi divje vožnje s šti-rikolesnikom povsem razrita, pesek pa je odmetalo na vse strani. Društvo Odmev Mokrca, ki skrbi tako za urejenost grobnice kot tudi poti, upa, da bo posameznik za divjo vožnjo in zabavo poiskal drugo cesto, saj teh v naših gozdovih ne manjka. Pot do grobnice pa naj ostane lepo urejena in posuta s peskom, saj je namenjena ljudem, ki se želijo pokloniti vsem padlim. Društvo Odmev Mokrca zato naproša vse voznike motornih koles, vozil in štirikolesnikov, da za dirkalne steze uporabljajo poti, ki so temu namenjene. Vožnja okoli spomenikov kulturne dediščine in njihovega neposrednega vplivnega območja ni zgled moralnega in odgovornega človeka. Budno bomo bdeli nad morebitnimi namernimi poškodbami ter nad posegi v spomeniško kulturno dediščino. O tem bomo obveščali župana, predsednika vaške skupnosti, zavod za varstvo kulturne dediščine, o morebitnih napadih na spomenike pa tudi policijo ter zahtevali izsleditev storilcev in njihov pregon. Hvala za razumevanje. UO Društva Odmev Mokrca Foto: Arhiv DOM 'Pehta s hribov1 med krajani Velikih Lašč Znan je pregovor, da dober glas seže v deveto vas. Naš je kaj hitro dosegel našo sosednjo občino Velike Lašče, saj Društvo Zapotok redno sodeluje z nekaterimi velikolaškimi društvi. Javni zavod Trubarjevi kraji iz Rašice nas je v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje - Učenje vse življenje - povabil k sodelovanju. Njeni člani so si želeli pridobiti znanje s področja zelišč. Z veseljem smo se jim odzvali in pripravili ponudbo za predavanje in delavnico z naslovom V svetu zdravilnih rastlin, začimb in dišavnic. Članici Društva Zapotok, Sekcije za zdravo življenje, Ana in Darja sva predavanje z delavnico izvedli 14. in 21. novembra 2013 v prostorih Levstikovega doma v Velikih Laščah. November ni najbolj primeren mesec za sprehod v naravo in za prepoznavanje svežih zelišč in začimb, vendar je letošnje toplo sonce božalo naše telo in rastline še v pozne jesenske dni. Rastline je s svojo mehko vztrajnostjo vznemirjalo in spodbujalo k rasti in ponovnemu razcvetu. Pod čutnimi nežnimi žarki so se odprli cvetovi ognjiča, rmana, bora-ča, marjetic. Na tako lepo jesen ne moreš vedno računati, zato moramo imeti shranjenih nekaj vrst posušenih zdravilnih rastlin in začimb, ki jih nabiramo čez leto. Polno košaro sva jih prinesli s seboj, zapakiranih v vrečke, da so jih slušatelji lahko izbrali in odnesli domov. Tudi odprtih v bomba- žnih vrečkah jih je bilo nekaj, za prepoznavanje po otipu in vonju. Prav tako so iz cekarja, ki 'Pehti s hribov' nikoli ne manjka, in z njenega z zelišči okrašenega klobuka slušatelji lahko prepoznali nekatere sveže zdravilne rastline. Učenje vse življenje Tema o prepoznavanju, nabiranju, pripravi, shranjevanju in načinu uporabe zdravilnih rastlin in začimb je zelo obširna, saj je tradicija njihove uporabe v korist človeka stara več tisočletij. Težko je v kratkem času podati vse najpomembnejše poudarke iz te tematike. Nekateri že veliko vedo in uporabljajo zdravilne rastline in začimbe sebi v prid in korist, vendar se učimo vse življenje. Ljudje imajo radi, sploh generacija tretjega življenjskega obdobja, da so jim informacije podane preprosto in poljudno. Radi si informacije med seboj tudi izmenjujejo in predvsem cenijo tiste, ki so v praksi preizkušene. Takšnih pa Ani, naši 'Pehti s hribov', ne manjka. Z naravo in zdravilnimi rastlinami raste že od mladih nog, ima veliko znanja, vendar še vedno raziskuje Spoznavanje zelišč in se tudi sama nenehno uči. V teoretičnem delu so bile slušateljem podane osnovne informacije o nabiranju, shranjevanju, pripravi in načinu uporabe zdravilnih rastlin in začimb. Da se jih nabira v čistem okolju, v bombažne ali papirnate vrečke, do dvanajste ure, nikoli v rosi, dva dni po dežju, v sončnem vremenu, na dan na cvet, nekatere za plod, nekatere na dan Strelca. Da jih sušimo v senci, lahko pa tudi na soncu, v bombažnih ali platnenih vrečah, za kar uporabimo stare prevleke za vzglavnike. Da moramo gojenim zdravilnim rastlinam in začimbam v svojem vrtu vsaka štiri leta zamenjati življenjski prostor in da jih nikoli ne gnojimo. Da ne mešamo zdravilnih rastlin kar vsevprek, ampak 'po Pehtino, največ štiri vrste skupaj, in še to moramo vedeti, katere. Da ne pijemo čaja za žejo in v velikih količinah, za to je čista izvirska voda, ampak po skodelicah. Da ženske v tretjem življenjskem obdobju lahko uporabijo pehtran ne samo za potico, ampak tudi za čaj, saj nas prijetno ohlaja. Da je za moške, enega smo tudi imele v družbi 20 žensk, priporočljivo občasno pitje čaja iz plezajoče lakote. Vse to in še mnogo drugega so si slušatelji hiteli zapisovati in pazili, da jim le kaj ne bi ušlo. Domači naravni pripravki Na delavnici smo iz domačega lonca pripravili naravno kozmetiko. Skupaj smo izdelali ognjičevo mazilo za obraz in telo. Zdravilno vrednost ognjiča so poznali že stari Rimljani, ognjičevi pripravki pa bi morali biti tudi danes v vsakem domu. Olje in krema se uporabljata zunanje za kožna obolenja in v kozmetične namene za suho, razpokano in razjede-no kožo. Pitje poparka ali tinkture pomaga pri vnetju prebavil in pospešuje izločanje strupov iz telesa. V kulinariki se cvetni lističi uporabljajo za dodatek k solatam ali kot naravno barvilo za obarvanje različnih jedi. Vsak udeleženec je prejel lonček ognjičeve kreme in recept. Prejel je tudi recept za izdelavo 'imunala' iz ameriškega slamnika in pa recept za pripravo domače vegete. Pripravili smo si pravo čajanko, slušatelji so v dveh dneh poskusili več vrst čajev. Čaj iz strtih brinovih jagod je dobro del prebavi in je bil za pravi holesterol v krvi. Čaj iz materine dušice nas je blagodejno pobožal po bronhijih in dihalih. Pehtran je ohladil in uravnovesil naše hormone. Mešanica čaja iz rmana, ognjiča in koprive je očistila našo kri. Iz cvetov deteljic smo popili čaj za hormon sreče. Bili smo zadovoljni in srečni Občutek izpolnjenosti se je ob koncu naselil v nas. Bili smo zadovoljni in srečni. Morda samo zaradi čaja. Morda zaradi prijetnega in sproščenega druženja. Morda tudi zaradi resnic, izraženih v mislih na papirju, ki ga je vsak udeleženec potegnil z mize in je bila resnica ravno prava in samo za njega. Morda bo katera od izbranih tudi za vas: ❖ O sposobnostih drugih premišljujem, kadar sem nemočen. Kadar sem močan, razmišljam o svojih še neznanih nerojenih sposobnostih. ❖ Včeraj sem bil domiseln, zato sem želel spremeniti svet. Danes sem razumen, zato želim spremeniti samega sebe. ❖ Naučil sem se, da si vsi želijo živeti na planini, ampak da je vsa sreča in rast v trenutkih, ko se vzpenjaš. ❖ Naučil sem se, da nihče ni popoln, dokler se ne zaljubiš vanj. ❖ Najsrečnejši ljudje nimajo vedno vsega v izobilju. Oni le izkoristijo najboljše od vsega, kar jih doleti. ❖ Daj vsakemu dnevu priložnost, da postane tvoj najlepši dan v življenju. Darja Mlakar, Društvo Zapotok Sekcija za zdravo življenje Zahvala Društva Zapotok ob koncu leta 2013 Društvo Zapotok deluje na področjih športnih aktivnosti in rekreacije, ohranjanja kulturnih izročil, razvoja turistične dejavnosti, varstva okolja in naravnih znamenitosti ter ohranjanje podeželja. Promovira preventivo in spodbuja k zdravemu načinu življenja vseh generacij ter prijaznemu sobivanju z naravo. Informira, ozavešča in spodbuja lokalno skupnost k aktivnemu delovanju, medsebojnemu povezovanju in solidarnosti, h krepitvi medosebnih odnosov, druženju in boljši kakovosti življenja v naši skupnosti. Poslanstvo društva nam je prav s temi vrednotami uspelo uresničiti kljub krizi v državi. V nas se je prebudila srčnost, medsebojna solidarnost, pomoč in skrb za sovaščane. To smo člani društva Zapotok nedvomno dokazali s pomladnim prebujenjem v Zapotoku. Ob velikem pomanjkanju finančnih sredstev smo s skupnimi močmi v letošnjem letu nanizali kar nekaj uspehov in uresničili prenekateri projekt tako v okviru društva kot vaške skupnosti. Z vašo pomočjo, dragi člani, sovaščani, somišljeniki in podpor- niki, smo uresničili veliko projektov, med njimi tudi nekatere, ki jih v letu 2013 sploh nismo predvideli. Naj naštejemo samo nekaj od njih, in sicer: delovne akcije, ureditev problema s smetmi (premik ekološkega otoka), asfaltirano igrišče pred RTC Zapotok, postavitev in izgradnja otroškega igrišča, dobrodelni koncert Ženskega pevskega zbora Kombinat, nakup prvega defibrilatorja v hribih, nedeljske gong zvočne kopeli, petkova medgeneracijska druženja, prvo izmenjavo semen in sadik v občini, prvi vaški semenj Vas za nas, poleg vseh tradicio- nalnih prireditev, ki jih društvo prireja. Zahvaljujemo se vsem članom društva, vaščanom, prijateljem in vsem, ki ste nam nesebično pomagali pri uresničitvi vseh zastavljenih ciljev. V prihajajočem letu vam v imenu Društva Zapotok želimo obilo zdravja, osebnega zadovoljstva, miru, ljubezni in medsebojnega spoštovanja. Društvo Zapotok Praznik sv. Štefana Cerkev sv. Štefana slavi kot prvega mučenca. Bil je diakon v Jeruzalemu in skrbel za siromake. Zelo uspešno je oznanjal Jezusov nauk. V srednji in severni Evropi je znan kot zavetnik konj. Dan sv. Štefana na zahodu praznujejo 26., na vzhodu pa 27. decembra. Na štefanovo na različnih koncih Slovenije pripravijo tradicionalna žegnanja konj. V zadnjih letih so ta stari običaj, o katerem je pisal že Valvasor, obudili v več slovenskih krajih. Najstarejšo tradicijo neprekinjenega blagoslavlja-nja konj imajo na Šentjernejskem polju, kjer je običaj preživel kar dve svetovni vojni, več držav in vlad, le v najhujših letih so ga pripravili v manjšem obsegu. V povorki sodeluje več različno opravljenih konj - od športnih do delavnih, najde se celo nekaj ponijev -, starih konjskih vpreg, kočij in jezdecev. V skupinskem blagoslovu župnik s priprošnjo prosi za zdravje konj in njihovih gospodarjev. Zraven spada tudi blagoslov soli in vode. Oboje je namenjeno konjem, zemlji in ljudem. Blagoslovljeno sol potresejo po polju, da suho vreme ne bi škodovalo. Nekaj blagoslovljene soli spravijo in je dajajo konjem med letom ob bolezni. Del soli pa je namenjen domači rabi, kajti stresejo jo med drugo sol in je tako vsa blagoslovljena. Tudi na Golem, pri cerkvi sv. Marjete, smo med letoma 1998 in 2009 uspešno pripravljali blagoslov konj. Blagoslov je bil večinoma v manjšem številu, vendar je imel pridih domačnosti. Letos se je TD Kurešček v sodelovanju z Rančem Zapotok odločil, da bo blagoslov konj na Kureščku pri domu pod cerkvijo, kjer je veliko prostora za konje, jahači pa se bodo lahko pogreli in okrepčali v Domu na Kureščku. Blagoslov bo na dan sv. Štefana, 26. 12., ob 11. uri pri Domu na Kureščku. Vabljeni vsi, s konji ali brez. Eva Žitnik, Ranč Zapotok www.obcina-ig.si 13 _kultura MOSTIŠČAR I GLASILO OBČINE IG • december 2013 Razstava Ivanke Demšar na Igu Preplet umetnosti in poezije fn^) ^—' DRUŠTVO v FRAN GOVEKAR IG V Knjižnici Ig je bilo nedavno zelo živahno. Ko je literarni hram zaprl svoja vrata, so na svoj račun prišli ljubitelji likovne umetnosti in pisane besede. Na tretji samostojni razstavi se je v okviru Govekarjevih večerov predstavila amaterska slikarka Ivanka Demšar iz Matene. Odkar je upokojena, Ivanka poleg skrbi za dom in Knjižnica Ig gostila mojstra pisane besede Slavka Zavirška in slikarko Ivanko Demšar. Koncert popevk družino svoj čas namenja slikanju. Svoje znanje pa skrbno pili na tečajih slikanja, ki potekajo v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje. Več kot splačalo se ji je zadnja leta voziti na Ig in v Grosuplje na ure slikanja, saj so nastala številna dela, ki jih je tokrat razstavila v knjižnici. Obiskovalci večera so navdušeni opazovali njene slike, filigransko natančno izdelane v različnih umetniških tehnikah, kot so akvarel, akril, kolaž z dodatki različnih materialov, kot so pesek, lepila, mase, geli ... Večer se je začel z glasbo, ki jo je iz svojega inštrumenta spretno izvabljal mladi kitarist, nato pa je svoje verze predstavil Slavko Zaviršek, ki živi in ustvarja na Cikavi pri Grosupljem. Ivanka je obiskovalcem razstave (zgornje nadstropje knjižnice je bilo zapolnjeno do zadnjega sedeža) razkrila, da jo za slikanje navdihuje melanholična barjanska pokrajina, predvsem pa se je razkrila kot velika in iskrena ljubiteljica cvetja, saj so na platnu še bolj živo kot v resnici zaživele prelepe sončnice, astre, vrtnice, mak ... In ker je narava neizčrpen vir navdihov, se ni za bati, da bi Ivanki zmanjkalo motivov. Že kmalu po razstavi je spet vzela čopič v roke in se lotila dela. Andreja Comino Vabimo vas na 45. GOVEKARJEV VEČER v ponedeljek, 16. decembra 2013, ob 19.00 v Knjižnico Ig. Prisluhnili bomo Veri Ban, avtorici knjige o dr. Jožetu Pučniku z naslovom Moja pot ob Pučniku. Odprli bomo razstavo slik Julijane Peršič z naslovom Moji akvareli, akrili in olja. Razstava bo na ogled do 27. januarja 2014. Vljudno vabljeni! V soboto, 30. 11. 2013, smo imele Borovničke koncert popevk. Koncert je bil tokrat namenjen malo mlajši publiki. Gostje so bili Mladinski pevski zbor OŠ Ig pod vodstvom Ive Grdan, ob koncu koncerta pa so zapele še male Borovničke. Radi bi se zahvalili OŠ Ig za sodelovanje, vsem sponzorjem in seveda vsem obiskovalcem. Ob tej priložnosti pa bi vsem voščili vesel božič in srečno 2014! Tina Škulj 14 www.obcina-ig.si Poročilo o šoli v naravi V ponedeljek, 21. 10. 2013, smo se učenci osmega razreda odpravili v šolo v naravi. Vsi smo se zelo veselili in komaj čakali, da bomo prispeli. Odpravili smo se v prečudovit Bohinj, kjer smo doživeli veliko lepih stvari. Ko smo prispeli, smo se razdelili po sobah in zložili svoje stvari. Najprej nas je čakal dolg sprehod ob Bohinjskem jezeru, pri katerem smo se razdelili v dve skupini ter si podrobno ogledali jezero in Triglavski narodni park ter vse druge znamenitosti. Čakala sta nas večerja in na koncu večera spoznavni večer, ki mi je bil zelo všeč, saj smo se pošteno zabavali. Sledila je tudi prva noč v Bohinju. Naslednji dan smo se razdelili po razredih za različne dejavnosti, 8. c se je prvi dan odpravil na plezanje. Plezali smo po naravni bohinjski steni, bilo je odlično. Popoldne se je naš razred ukvarjal z rokostrelstvom, pri katerem smo se vsi prav odlično izkazali. Takoj naslednji dan smo imeli kolesarjenje, prekolesarili smo velik del vasi v Bohinju. Vsi smo bili zelo utrujeni in popoldne je sledila vožnja s kanuji, kar mi ni bilo preveč všeč. V četrtek se je naš razred odpravil na dolg sprehod do Hudičevega mostu, pot je bila dolga, zato smo imeli popoldne krajše kolesarjenje. Po večerji smo imeli naš zadnji večer, ki se je imenoval pokaži, kaj znaš. Vsaka soba je pripravila neko točko, s katero so se predstavili, bilo je zelo zabavno in veselo, upam, da se bo tak večer še kdaj ponovil. Nastopil je petek, naš zadnji dan v Bohinju. Učenci vseh treh razredov smo se skupaj odpravili v vodni park v Bohinju. Tam smo plavali in se zabavali ter tako preživeli naš zadnji dan. Ko smo se vrnili v dom, smo pojedli kosilo in se na žalost morali odpraviti nazaj na Ig. Vse naše stvari je šofer pospravil v avtobus in odpravili smo se proti Igu, kjer so nas pričakali starši z velikim nasmeškom na obrazu. Od vseh dejavnosti mi je bilo najbolj všeč plezanje, zadnji dan plavanje, ki sem se ga zelo veselila. Všeč so mi bili tudi večeri, ki smo jih skupaj preživljali. Šola v naravi mi je bila všeč, ker je bilo zabavno, ker sem doživela veliko lepih stvari in upam, da se bo še kdaj ponovilo. Adna Nanič, 8. c Tradicionalni slovenski zajtrk na OŠ Ig V petek, 15. 11. 2013, smo na naši šoli izpeljali projekt tradicionalni slovenski zajtrk. Učenci so prisluhnili zanimivi in poučni radijski uri, ki jih je seznanila s pomenom zdravega prehranjevanja. Spoznavali so pomen uživanja lokalno pridelane hrane. Sledil je zajtrk. Zajtrkovali smo črni kruh, maslo, med, mleko in jabolko, vse slovenskega izvora. Sredstva za nakup živil je zagotovilo ministrstvo za kmetijstvo in okolje.Vse te dobrote so pridelal kmetovalci v našem domačem okolju. Čez dan so potekale tudi različne dejavnosti. Učenci prve triade na centralni šoli in v Iški vasi so po zajtrku izvedli naravoslovni dan. Pridružili so se jim čebelarji. V četrtem razredu so izdelovali panjske končnice. V podaljšanem bivanju so otroci izdelovali sadne napitke. Zelo pester program so imeli učenci na podružnični šoli Golo, kjer so s kulturnim dnem obeležili dogodek. V 2. b razredu pa je bilo še posebej prijetno, saj sta v oddelku zaj-trkovala župan Janez Cimperman in ravnateljica Biserka Vičič Malnar. Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujemo kmetiji Strle za podarjeno mleko in Srečku Virantu za podarjeni med. Vilma Trošt Stenovec Osnovna šola Ig Ižanski čebelarji predstavili vlogo in pomen čebel za naše zdravje in življenje. Ravnateljica in župan sta nam z zgledom pokazala, kako pomembno je zjutraj začeti dan z zdravim zajtrkom. Tako smo zajtrkovali. www.obcina-ig.si 15 Pomen zdrave prehrane Zdrava hrana je tudi to, da uživamo živila, ki niso prepotovala več 100 km. Če bomo uživali v zdravi doma pridelani hrani, ne bomo zboleli. Doma pridelana živila po navadi niso tako škropljena kot tista, ki so jih pripeljali z drugega konca sveta. Ta natovorijo zelena, nezrela, da bodo med potjo dozorela. Evropa ima zelo strog sistem za varno hrano. Živila morajo biti namreč lepa in dovolj velika, tako pa zavržejo veliko hrane, ker ni taka, kot bi morala biti. Zajtrkje najpomembnejši obrok dneva. Zakaj ga moramo jesti, se jih veliko spra- šuje. Dan se konča z večerjo in naše želodci 10 ur ne dobijo hrane. Zjutraj z vnosom hrane dobimo potrebne vitamine in minerale ter prehranska vlakna. S tem bomo vplivali na razpoloženje, fizične in psihološke zmogljivosti. Zajtrk naj bo kombinacija ogljikovih hidratov, svežega sadja in jedi, bogatih s kalcijem. Tudi v naši šoli smo imeli v petek, 15. 11. 2013, tradicionalni slovenski zajtrk. Na mizo smo dobili črni kruh, maslo, med, mleko in jabolko slovenskega izvora. Vse je bilo odlično. Tilen Smole 6. a Tradicionalni slovenski zajtrk V petek, 15. novembra 2013, je že drugo leto zapored na dan slovenske hrane tudi pri nas potekal tradicionalni slovenski zajtrk. Projekt se izvaja po vseh osnovnih šolah in vrtcih v Sloveniji. Na naši šoli smo dan začeli z radijsko uro. Izvedeli smo, od kod prihaja hrana, ki smo jo dobili za zajtrk, in nekaj pregovorov o njej. Za zajtrk smo dobili črni kruh, maslo iz mlekarne Celea, mleko s kmetije Strle z Iga, med pa je pridelal čebelar z Iga. Postregli so nam tudi domača jabolka. Ta zajtrk mi je bil zelo všeč in želim si, da bi ga imeli večkrat na leto. Zala Kramar, 5. b Tradicionalni zajtrk na podružnični šoli Golo Kot je bila nekoč navada, da so gospodinje že zgodaj pripravljale obede za tisti dan, smo na Golem s prvimi razredi začeli kuhanje ajdovih žgancev, v drugem pa priprave na peko. Po zajtrku so nas obiskali čebelarji in lahko smo poskusili še nekaj vrst medu. Za obisk smo se zahvalili z domačimi žganci, s katerimi so se otroci prvega razreda na koncu kar malce namučili. Po vrnitvi v razred smo si ogledali pot ajdovega semena do ajdovih žgancev, preizkusili mlin za moko in vse skupaj narisali. Otroci drugega razreda so takrat že spretno mešali, dodajali, ločevali, mesili, vlivali, krasili in pripravljali medenjake za peko, učenci tretjega razreda pa so iskali moti- ve za panjske končnice iz papirja. Delo v vseh treh razredih se je končalo skoraj hkrati. Preizkušali smo ajdove žgance in se pogovorili, kaj vse bi lahko postregli ob njih preizkušali smo medenjake in si ogledali razstavo končnih izdelkov, povezanih s kulturnim dnem. Ni nam bilo žal. Bilo pa je res vsega preveč, vsaj kar se tiče hrane, a nič hudega, saj imamo za naslednji tradicionalni zajtrk že novo in svežo idejo. Petra Berlisk Tradicionalni slovenski zajtrk v PŠ Tomišelj V petek, 15. novembra je bil zame prav poseben dan. V šoli smo imeli tradicionalni slovenski zajtrk. Jedli smo kruh, maslo, med in jabolka, pili pa mleko. Vsa ta hrana je bila slovenska. Zajtrk je bil zelo dober. Bilo je zabavno, ker sta nas obiskala čebelarja, ki sta nam pokazala panjski končnici, pokrivalo za čebelarje in nam dala poskusiti tri vrste medu. Pogledali smo si tudi film, ribič Pepe nam je povedal veliko o čebelah. Izdelali smo čebelice iz barvnega papirja in jih prilepili na satovje. Barvali smo mandale in v zvezek prilepili nekaj slik o čebelah in čebelarstvu. Najlepše pa mi je bilo, ko smo sami naredili panjske končnice, ki so zelo lepo uspele. Manuela Ciber, 3. razred PŠ Tomišelj Uganke: V čebelnjaku živijo in med naredijo. Sredi vrta stoji in v njem vse brenči. (>|efu|aqaD) Tomišeljski učenci s čebelarjema Na deščice z barvami slikamo, na čebelnjak jih pribijemo. (aD!U3U0>| a>|s[ued) Brez oken je hiša poslikana vsa, sladke dobrote v sebi ima. (>|eiu|aqa:)) Anja Pavšič, 3. razred PŠ Tomišelj 16 www.obcina-ig.si rs mestna knjirnica IJubljana Dream in English v Knjižnici Ig Sreda, 18. december, ob 17. uri -The Snowflake Sreda, 22. januar 2014, ob 17. uri -My Body is Fit Pravljično-gibalna delavnica bo poskrbela, da se krepko razmigamo na hladen zimski dan. Interaktivne dogodivščine v angleščini Dream in English so namenjene otrokom od 3. do 8. leta starosti. Vodi Špela Podkoritnik Mokorel. rs mestna knjirnio IJuhljana Ura pravljic v Knjižnici Ig Dragi otroci! Vabimo vas v Knjižnico Ig na ure pravljic. Sreda, 15. januar 2014, ob 17. uri: Kako vzgojiti svojega (ljubljenčka) mamuta Sreda, 12. februar 2014, ob 17. uri: Kurent Pravljično vzdušje nam bo pričarala Nataša. RAZSTAVA LESENE IGRAČE V MLADINSKEM DOMU NA IGU, (NASPROTI CERKVE SV. MARTINA) v petek, 20. decembra 2013, od 18h do 20h v soboto, 21. decembra 2013, od 10h do 12h in v nedeljo, 22. decembra 2013, od 10h do 12h in od 15h do 17h Vstop prost! Vabita Društvo Fran Govekar Ig in Mohor Demšar M —" društvo i/ X J iJ IJ J If m rs mestna k n j i p n k ljubi jana Pravljična joga Knjižnica Ig Sreda, 29. januar 2014, ob 17. uri Pravljična joga je vodena vadba, ki je posebej oblikovana prav za otroke. Otroci se skozi pravljico učijo osnovnih jogijskih položajev in se pri tem tudi zabavajo. Vadimo v udobnih oblačilih in bosi ali v nedrsečih nogavicah. Zaželeno je, da s seboj prinesete telovadno podlogo. Vodi Sabina Sopko. m c itn j k n ji ? n if d IJubljana English Mind Lab v Knjiižnici Ig Sreda, 8. januar 2014, ob 18. uri -Down the River Na tokratni delavnici bomo spoznavali svetovne veletoke in njihov vpliv na življenje prebivalcev. Sreda, 5. februar 2014, ob 18. uri - Coffee, please! Delavnica Coffee, please! nam bo razkrila skrivnosti kave in kulturo pitja tega poživljajočega napitka. Poljudno-znanstvene delavnice English Mind Lab vodi Špela Podkoritnik Mokorel. Namenjene so otrokom od 8. do 13. leta starosti z nekaj predznanja angleščine. d www.obcina-ig.si 17 Ižanski osnovnošolci tudi uspešni filmarji Narobe Ig Učenci naše šole so s tremi filmi sodelovali na 49. srečanju najmlajših filmskih in video ustvarjalcev Slovenije, ki je v oktobru potekalo v organizaciji Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Tekmovanje je potekalo v treh kategorijah - igrani, animirani in dokumentarni film. Tričlanska žirija v sestavi Eka Vogelnik, Matija Milčinski in Amir Muratovic je pregledala 90 filmov osnovno- in srednješolcev ter razdelila nagrade. V kategoriji animiranih filmov je Padalska (ne)sreča, animirani film, ki so ga v lanskem šolskem letu pripravili petošolci v podaljšanem bivanju, prejel prvo nagrado žirije. Naši petošolci so bili med najmlajšimi udeleženci srečanja, pod vodstvom mentorice učiteljice Jožefe Antolič in zunanjega mentorja Cirila Murna je poleg Padalske nesreče nastal še en animirani film. Risanko si lahko ogledate tudi na spletni strani OŠ Ig. Barbara Lemež Na Igu čudne so reči, naj jih naštejem trikrat tri. Župan banko ropa, tat se v Iški kopa, natakar lovi zločince. Policaj potem nataka vince, poštar vodi mašo, župnik dostavlja flašo, vzgojiteljica vrtec zida, zidar dojenčke ziba, mehanik pacienta zdravi, doktor pa vse avte popravi, smetar gasi požar, gasilec gre pa v bar. Na Igu tem nič ne štima, vendar je to dobra rima. Matic Planine, 5. b Animirani film Padalska (ne)sreča Domišljijski spis Gospod Mrož se je nesmrtno zaljubil v mladenko Ribo Nekega dne se je profesor Jožef Mrož odločil, da bo odšel na počitnice. Vse svoje klobuke in staro kopalno obleko je zložil v kovček ter se odpravil v Portorož. Tam se je nastanil v najboljšem obalnem hotelu in se odpravil na plažo. Ulegel se je na topel pesek ter začel opazovati ljudi. In takrat je opazil nekoga tako lepega, tako čudovitega ... mladenko Ribo. Jožef se je takoj nesmrtno zaljubil vanjo. Stopil je k njej, a ona ga še opazila ni. Jožef pa ni odnehal. Odločil se je, da bo pridobil njeno pozornost. Vzdihnil je, napel vse mišice in se Ribi še bolj približal. A ona je strmela v postavnega morskega psa Marka, ki je skakal v vodo. Mrož je užaljeno splezal na najvišjo skakalnico, da bi Ribi pokazal, kdo je pravi mojster skakanja. Ko je priletel v vodo, je poškropil vse naokrog, za njim pa je z veliko elegance skočil še Marko. Vsi so navdušeno vzklikali, le Jožef je razočarano strmel v daljavo. Ker mu je prvi podvig spodletel, se je Mrož odločil, da bo Ribi kupil sladoled. Ko se ji je s sladoledom približeval, se je spotaknil in padel na nos. Seveda se je izza ovinka prikazal Marko z dvema sladoledoma v roki in enega ponudil Ribi. A ona ga je odklonila. Vstala je, stekla k Jožefu in se mu vrgla v objem. Jožef je od sreče kar zasijal in Ribi vrnil objem. Skočil je v vodo in ji pokazal svoje elegantno plavanje. Ko se je ozrl, je zagledal Ribo, kako z nasmeškom plava k njemu. Jožef je končno osvojil Ribino srce, važič Marko pa je žal ostal praznih rok. Isa Zaninovič, 6. c Mentorica Janja Fric Cimerman Pustni karneval se vrača TURIZEM Občina Ig vabi vse skupine vseh vrst in oblik, da se prijavijo za sodelovanje na pustnem karnevalu, ki bo na Igu na pustno soboto, 1. marca 2014. Pustni čas je tesno povezan z veliko nočjo, ki je premakljiv praznik in je na vrsti prvo nedeljo po prvi spomladanski polni Luni (velika noč je med 22. marcem in 25. aprilom). Ko imamo datum velike noči, odštejemo 46 dni in dobimo datum pepelnične srede - dan pred tem je pustni torek. In tako bo v letu 2014 najbolj norča- vi dan, pustni torek, 4. marca. Pustovanje je običaj, ki se je na Slovenskem kar dobro ukore-ninil. Pravimo, da je pust praznik veselja, odganja zimo in prinaša pomlad ter lepe in daljše dneve. Ižanci poskušamo s karnevalom med drugim tudi poudariti kulturno identiteto kraja, oživiti stare običaje, predvsem pa obogatiti celovito turistično ponudbo kraja. Na karneval skušamo pritegniti čim več domačih društev, šolo, vrtec, posameznike in podjetnike, ki bi sodelovali s prizori, idejami, predstavitvami svoje ponudbe, sponzorskimi sredstvi ali kako drugače pripomogli k uspešni realizaciji za naš kraj tako pomembnega dogodka. Seveda pa z velikim veseljem sprejmemo vsakega, ki je pripravljen s prizorom sodelovati na karnevalu. Če imate kakršnokoli vprašanje, predlog, idejo ali bi samo želeli s sponzorskimi sredstvi pomagati pri organizaciji, pokličite na Občino Ig, tel.: 01/28 02 318 ali 051/456-464 ali nam pišite na marica.zupan@obcina-ig.si. Prijavnico za prizore in ponudnike storitev lahko poleg na spletni strani občine dobite tudi v sprejemni pisarni občine v času uradnih ur. Marica Zupan, občinska uprava 18 www.obcina-ig.si zgodovina naših krajev GLASILO OBČINE IG • december 2013 MOSTIŠČAR • • Cerkev v Iški in vprašanje njene prvotne lokacije - 4. del Zvonovi sv. Jere Včasih se zgodi, da pisni vir ne drži, pogosto pa se to dogaja pri ustnih virih. V zvezi s sv. Jero v Iški mi je tako pravil Pristavčev France, Strle iz Iške, o zvonovih sv. Jere. Zdaj je v zvoniku te cerkve en manjši, bronast zvon, drugega pa je dal po drugi svetovni vojni takratni ižanski župnik Anton Bergant prenesti v cerkev sv. Mihaela v Iški vasi. Omenjenega župnika se še sam spominjam, ko sem tudi za župnišče odkazal jelke za posek v 'farovškem' gozdu nad Igom (cesta na Farovški klanec). O zvoniku cerkve sv. Jere, ki je bil pozneje prizidan, in o obeh zvonovih piše Martin Hostnik v knjižici Cerkev svete Jedrt v Iški (2006), da ima sedanji, bronasti zvon z domnevno letnico 1705 težo ok. 100 kg in premer 70 cm in da so ga v začetku 18. stoletja vlili v Samassovi livarni v Ljubljani. V času prve svetovne vojne so oblasti izdale ukaz, da morajo pobrati predmete iz bakra in zlitin (bron), tako tudi zvonove s premerom, večjim od 25 cm. Sam sem od ustnih virov izvedel, da so domačini takrat enega oz. oba zvonova sv. Jere skrili v mežnarijo. Leta 1917 je imela cerkev dva bronasta zvonova, enega s premerom 71 cm, težo 168 kg iz 1705, drugega pa premera 46 cm, težo 84,50 kg in letnico 1802. Vrednost obeh zvonov je bila takrat ocenjena na 338 kron. Domačini naj bi takrat z zvijačo ohranili oba zvonova. Zvon iz 1705 je bil v resnici izdelan v delavnici ljubljanskega zvonarja Gašperja Franchija, isti zvonar je izdelal tudi zvonove, ki so nekoč viseli v cerkvah v Podkraju (1701), Brestu (1708), pri sv. Križu v Iški vasi (1714) in na Dobravici (1729). Franchijevo delavnico je po njegovi smrti leta 1734 prevzel njegov pomočnik Jožef Sammasa. Zvon iz 1802 pa je dejansko delo Samassove delavnice, izdelal ga je Janez Jakob Samassa. Rupertov grunt Teglov Jože, Škraba iz Iške, mi je spomladi 2000 povedal, da je bogat Rupertov grunt v Iški oče razdelil med dva sinova. Enemu, kjer je danes Šalova domačija (Šuštaršič, nekdaj Gorenji Rupert), je dal svet, na delu katerega stoji danes cerkev sv. Jedrt; drugemu (nekdaj Dolenji Rupert, danes Pristavc) pa svet, na katerem so zgradili mežnarijo. Po pripovedi Teglovega Jožeta naj bi sedanjo cerkev zgradili pred 300 leti. Tako Pristavčev France kot Teglov Jože ml. nista nikoli slišala, da bi 'ta stari Tegl' kdaj govoril, da je prvotno cerkvico sv. Jere odnesla povodenj. O tem mi je namreč pravil Janez Rožič iz Ljubljane, ki ima v Iški vikend. Pred leti naj bi mu namreč o povodnji in sv. Jeri pripovedoval stari Teglov Jože. Naj pri tem pripomnim, da je hudourniški vodotok Iška ob izrednih razmerah resnično lahko zelo nevaren - tudi prestopi bregove nižje, kjer so prvi vikendi v bližini struge (pod Pristavcem). Zaradi pogostih povodenj so Šalovi zgradili stavbe (stanovanjska hiša, gospodarsko poslopje, mlin, žaga) nad zemljo, da je lahko voda odtekala (mlin in žaga, stara nad 300 let!). Obratno pa se dogaja ob daljši suši, namreč da pod Pristavcem voda presahne, izgine v kraško podzemlje in struga je suha navzdol mimo Iške vasi vse do Strahomerja. Glede visoke vode naj pri tem omenim, da je v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja Iška odnesla most na cesti, ki se odcepi proti Šalovi domačiji. Leseno konstrukcijo mostu in temelje so obnovili, potem pa je leta 2001 konstrukcija spet popustila pod težo gozdarskega kamiona, naloženega s hlodovino. Tokrat so še istega leta zgradili nov železobetonski most, v vmesnem času pa postavili večjo leseno brv za pešce, ki so jo po izgradnji mostu prestavili višje navzgor v Iški vintgar. Ostanki prvotne cerkvice sv. Jere, okoli dva kilometra višje od sedanje, ležijo na manjši ravnici ob poti, vlaki, blizu struge (ob normalnem vodostaju okoli 15-20 m stran od desnega brega), oziroma sega zidovje tik do brega, kjer je ok. pet metrov više steza (E6-evropska pešpot). Višinska razlika med normalnim vodostajem Iške in ravnico z ostanki zidovja je okoli en meter, morda malo več. Mežnarji in hišna imena v Iški Martin Hostnik kot prvega znanega mežnar-ja navaja med letoma 1621 in 1650 Janeza Korena (roj. 27. 12. 1598 v Vrbljenu). Mežnar z najdaljšim stažem, 41 let (1808-1849), pa je bil Andrej Bernik. V vizitaciji iz leta 1728 se kot ključarja pri sv. Jeri omenjata Martin Rupert (ključar od leta 1725, podložnik Engelshausov) in Jurij Rupert (podložnik turjaških grofov, ključar tu že 30 let, torej že od leta 1698). Iška - domača/ hišna imena Iška 1 - Dolenji Rupert, od 1899 Pri Pristavcu V letu 1703 se kot gospodar omenja Martin Rupert (31. 10. 1678-19. 4. 1754). Nasledil ga je prvorojeni sin Jurij (1711-1779). Gre mogoče za ključarja, omenjena v vizitaciji? Iška 2 - Gorenji Rupert, od 1848 Pri Šali V letu 1683je bil gospodar Jurij Rupert (25. 3. 1662-10. 4. 1730) - ključar? Iška 3 - Pri Krogarju Od 1699 je bil gospodar Šteblaj. Hišno ime Krogar se pojavlja tudi na Visokem, Igu in povsod, kamor so se naselili Šteblaji. Domače ime rodbine Šteblaj nakazuje, da izvirajo s Kroga nad sv. Lenartom (Krvava peč). Iška 4 - Polde, danes Pri Teglu Iška 5 - Pri Benkotu Pri tej hiši je ohranjena edina delujoča žaga venecijanka v Iški, razglašena je za tehniški spomenik lokalnega pomena. Iška 6 - Žug (Žuga) Pri tej hiši so imeli mlin, nekoč so bili pogosto v sporu s sosedi, Benkotovimi. Iška 7 - Tegelj Leta 1711 se je sem iz Preserja preselil Jakob Tegelj (roj. 1680) Iška 8 - Švigelj Iška 9 - mežnarija Tu so živeli mežnarji: Janez Lesica (roj. 1682 v Tomišlju), mežnar pri sv. Jeri je bil med letoma 1708 in 1721; Valent Rozman, mežnar od 1901 do 1903. Iška 10 - ni podatka Iška 11 - Šerjak, danes Pri Mohorju Ko so Šerjakovi odšli v Ameriko je domačijo prevzel Mohor Strle, mlinar Pri Žugi, od tod današnje hišno ime. Iška 12, 13 - ni podatkov Iška 14 - Pri Mežnarjevih Hišo je leta 1900 kupil Janez Janežič iz Klade, ki je bil pri sv. Jeri od 1888 do 1901 mežnar, zato so domačijo od takrat imenovali Pri Mežnarjevih Iška 15 - Petelinčkovi Iška 16 - hišno ime ni znano Tu je delovala Mazijeva gostilna Pri Jožetu. Domačija je pred 2. svetovno vojno zašla v dolgove in bila razprodana. Iška 17 - hišno ime ni znano Hiša je bila pri cesti iz Iške vasi takoj pri mostu čez Iško, poleg Vrenkove domačije. Iz omenjenih virov, ki so kombinacija Ulčarjevega rodovnika (gostilna Sama Ruperta zgodovina naših krajev MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • december 2013 na Igu), matičnih knjig Župnije Ig in Statusa animariuma Župnije Ig, naj navedem še naslednje, nanašajoče na rodbine ključarjev: Martin Rupert (Martinius Ruperth), v letu 1703 gospodar na kmetiji Iška št. 1, roj. 31. 10. 1678, umrl med leti 1743 in 1771 (dejanski datum smrti je 19. 4. 1754), žena Agnetis, to je bila Neža Svete, roj. 13. 1. 1688, umrla 28. 12. 1747; Njuni otroci so bili: - Martin (roj. 14. 10. 1703 oz. 1704; žena Agnes - to je bila Neža Modic iz Matene); imela sta sina Andreja 1720-1723 in hčer Margareto 1726-1728). - Jurij, roj. 23. 2. 1711 - Uršula, roj. 4. 10. 1717 (poročena oz. živela? v Brestu) Iz preostalih podatkov sem razbral, da bi zgoraj omenjeni Martin Rupert (1678-1754) in Neža Svete (1688-1747) imela še te otroke: - Marija, roj. 2. 11. 1708, - Jera, roj. 23. 2. 1711, - Mihael, roj, 24. 9. 1714 (Iška št. 2) Po Statusu animariumu je bil v letu 1683 gospodar na kmetiji Iška št. 2 Jurij Rupert (roj. 23. 3. 1662, umrl 10. 4. 1730). Ok. leta 1780 je bil gospodar na kmetiji Iška št. 1 Martin Rupert (roj. 18. 10. 1734, umrl pred 1812). Kdo od navedenih je bil tisti Rupert, ki naj bi po ustnih razdelil grunt med svoja sinova, ki sta potem dala eden svet za gradnjo cerkvice sv. Jere (sedanja stavba), drugi pa za mežna-rijo, ki je stala v neposredni bližini omenjene sedanje cerkve, je težko reči. Po ustnih virih je dal svet za gradnjo cerkve tisti brat, kjer je danes Šalova domačija (takrat Gorenji Rupert), svet za gradnjo mežnarije pa brat, kjer je danes domačija pri Pristavcu (takrat Dolenji Rupert). Domnevam, da se je to zgodilo ok. leta 1800 oz. v obdobju od leta 1800 do leta 1815. V Iški je bilo veliko Rupertov, tudi v Iški vasi in v bližnjih vaseh jih še danes najdemo nekaj. Iz navedenih podatkov tudi primerjava Rupertov po Ulčarjevem rodovniku (gostilna Rupert na Igu) in iz arhiva župnišča na Igu - matične knjige, Status animarum (kopija), ne daje uporabnih rezultatov. Glede na to, da je prvotna cerkev sv. Jedrt v Iški vrisana na Jožefinski vojaški karti, izdelani za Kranjsko v letih 1784-1787, sedanja cerkev pa na kartah franciscejskega katastra iz leta 1825, je možno sklepati, da je bila sedanja cerkev zgrajena v obdobju med nastankoma obeh kart. Tudi letnica 1802 na manjšem od obeh prvotnih zvonov cerkve sv. Jedrt morda nakazuje čas izgradnje sedanje stavbe. Ob tem naj še pripomnim, da za zdaj ni znanih zapisov o izgradnji cerkve sv. Jedrt v Iški na sedanji lokaciji ali njeni posvetitvi. Omenjena ključarja Martin in Jurij Rupert, slednji ključar že od leta 1698, gotovo ni bil brat Martina, ključarja iz leta 1725, in tako ne prideta v poštev (po ustnem viru), da sta kot brata dala svet za gradnjo cerkve oz. mežnarije. Iz navedenega je razvidno, da v naselju Iška nastopa veliko priimkov Rupert, prav tako veliko število osebnih imen Martin, tudi Jurij. Prvotna lokacija podružnice sv. Martina na Igu, sv. Jedrt (Jere) v Iški, je označena na Jožefinskih vojaških kartah, sedanja cerkev, od prvotne oddaljena okoli 1900 m, blizu Šalove domačije, pa je označena na kartah franciscejskega katastra leta 1825. Kdaj je bila zgrajena sedanja cerkev, do danes ni bilo možno ugotoviti. Dokumentov o tem, kljub izdatni pomoči strokovnjakov nisem našel, ne v Arhivu RS v Ljubljani ne v Nadškofijskem arhivu v Ljubljani ne v župnijskem arhivu na Igu. Glede na podatke iz Jožefinskih vojaških kart oz. kart franciscejskega katastra domnevam, da je bila sedanja cerkev zgrajena v obdobju od 1784 do 1825. V tem času pa je po obsežnih reformah cesarja Jožefa II. (1784) nastopila še francoska okupacija, Napoleonove reforme in obdobje Ilirskih provinc (1809-1813). Ko je bil v letu 1848 deloma požgan ižanski grad, je bila uničena tudi večina arhivskega gradiva (urbarji, dokumenti idr.), morda tudi zapisi o letu izgradnje sedanje cerkve sv. Jedrt v Iški. Ob koncu druge svetovne vojne pa je bila izro-pana tudi knjižnica župnišča na Igu. (konec) Tomaž Kočar Glavna literatura: Matjaž BIZJAK, Miha PREINFALK: Turjaška knjiga listin I, 2008. Ferdo GESTRIN: Svet pod Krimom, 1993. Janez HOFLER, Gradivo za historično topografijo predjo- žefinskih župnij na Slovenskem. Pražupniji Stara Loka in Šentpeter pri Ljubljani, v: Acta Ecclesiastica Sloveniae 20, 1998. Martin HOSTNIK, Cerkev svete Jedrt v Iški, 2006. Tomaž KOČAR: Dnevnik dela 1963-2012, rokopis. Tomaž KOČAR, Propad turjaške graščine: Gozdarstvo turjaške graščine od prehoda v 20. stoletje do 2. svetovne vojne, 1999. Tomaž KOČAR, Iška - Iški vintgar, 2001. Tomaž KOČAR, Svet med Mokrcem, Mačkovcem in Iško: Krvava Peč z okolico, 2011. Milko KOS: Gradivo za historično topografijo Slovenije (Za Kranjsko do leta 1550), I. in II., 1975. Krim odmev bo dal, Zbornik Občine Ig, 2002. Ana LAVRIČ, Ljubljanska škofija v vizitacijah Rinalda Scarlichija: 1631-1632; v: Acta Ecclesiastica Sloveniae 12, 1990 Jelka Piškurič, Prebivalstvo na Ižanskem skozi matične knjige, Kronika 50, 2002. Miha PREINFALK, Auerspergi: po sledeh mogočnega tura, 2005. Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763-1787, 2. zvezek, 1996. Tone ZUPANČIČ, Iška, Planinski vestnik 19, 1941. Župnija svetega Martina na Igu: Ob 300-letnici župnijske cerkve, 2011. Arhivski viri: Nadškofijski arhiv Ljubljana: ŠAL/ŽA, Ig, spisi Štembal 1906, fasc. 3/št. 68. ŠAL/VIZ, fasc. 8 (1779-1794). ŠAL/Ž, fasc. 94/ Ig 1472-1777 in fasc. 95, spisi, Ig 1781-1787. Arhiv Republike Slovenije: AS 174 Terezijanski kataster za Kranjsko, tehnična enota 262 Franciscejski kataster, karte in delovodnik za k. o. Iška vas, 1825 Arhiv Župnije Ig: matične knjige, Status animarum (kopija), naselje Iška (1650-1890) Ustni viri: Igor Bardorfer (Ljubljana), Franc Bardorfer (Trzin), Matjaž Bizjak (Zgodovinski inštitut M. Kosa, ZRC SAZU), Marija Brancelj (Iška), Vesna Bučič (Ljubljana), Jože Cimperman (Iška vas), France M. Dolinar (Nadškofijski arhiv Ljubljana), p. Miran Špelič (Frančiškanski samostan, Cerkev Marijinega oznanenja, Ljubljana), Franc Gerbec (Kremenica), Janez Gerbec (Ig), Liljana Golec Žnidaršič (Arhiv RS, Ljubljana), Janez Hofler (Ljubljana), Martin Hostnik (Ig), Alojz Janežič (Iška vas), Alenka Kačičnik Gabrič (Arhiv RS Ljubljana), Neva Kežar (Deržaj) (Ljubljana), Anton Košir (ŽU Ig), Tone Krampač (Nadškofijski arhiv Ljubljana), Ana Lavrič (Umetnostno zgodovinski inštitut F. Steleta, ZRC SAZU), Tončka Mavec (Iška), Branko Mazi (Iška), Pavla Meglič (Iška), Jože Pozderec (ŽU Ig), Vesna Praprotnik Mlinar (Ljubljana), Miha Preinfalk (Zgodovinski inštitut M. Kosa, ZRC SAZu), Janez Rožič (Ljubljana, Iška), Samo Rupert (Ig), Oskar Simčič (Goriška nadškofija), Franci Strle (Iška), Jože Škraba st. (Iška), Jože Škraba ml. (Iška), Jože Šuštaršič (Iška), Jure Volčjak (Arhiv RS, Ljubljana), Davorin Vuga (Ministrstvo za kulturo, znanost in šolstvo), Frančiška Železnikar (Iška vas) 20 www.obcina-ig.si zgodovina naših krajev GLASILO OBČINE IG • december 2013 MOSTIŠČAR Ižanska kolišča V Mestnem muzeju Ljubljana si lahko do 20. aprila 2014 ogledate razstavo Kolo, 5200 let, kjer so razstavljeni tudi številni predmeti s kolišč v okolici Iga. Ižanska kolišča so v svetu bolj prepoznavna od leta 2011, ko so bila s kolišči alpskih držav (Švica, Nemčija, Francija, Italija, Avstrija, Slovenija) vpisana na svetovni seznam kulturne dediščine UNESCO, sodijo pa tudi med najbolj raziskana kolišča pri nas. Prvo odkritje sega že v konec 19. stoletja. Na kolišče so naleteli delavci ob gradnji obcestnega jarka na zahodni strani Ižanske ceste leta 1875. V istem letu je Karel Dežman izvedel prva arheološka izkopavanja na Ljubljanskem barju in jih v prihodnjih letih razširil vse do Iščice. Kolišča so danes poimenovana kar po prvem raziskovalcu - Dežmanova kolišča, izjemne najdbe pa hrani Narodni muzej Slovenije. Prve sistematične raziskave kolišč segajo v drugo polovico 20. stoletja, pomembne pa so predvsem zaradi novih znanstvenih metod raziskav, ki so z vključevanjem naravoslovnih ved bistveno pripomogle k razumevanju takratnega okolja, načina življenja in poselitvenih vzorcev prazgodovinskih koliščarjev. Med številnimi novo odkritimi kolišči je treba izpostaviti vsaj najstarejše kolišče Resnikov prekop, ki sega v sredino 5. tisočletja pr. n. št., in kolišče Maharski prekop, ki velja za najbolj obsežno raziskano kolišče pri nas in sega v sredino 4. tisočletja pr. n. št. Sodobne raziskave kolišč danes izvajajo na Inštitutu za arheologijo pri ZRC SAZU s poudarkom na povezovanju z naravoslovnimi vedami (dendrokronologija, arhe-obotanika, arheozoologija, pali-nologija). S prostorskimi in okolj-skimi raziskavami z novimi metodami, kot so analize aerofotogra-fij, satelitskih posnetkov in LIDAR-snemanja površja, se ukvarjajo arheologi na Oddelku za arheologijo Univerze v Ljubljani. V zadnjih letih se raziskovalci intenzivno ukvarjajo tudi z ogroženostjo najdišč, ki je posledica intenzivne izrabe prostora ter lokalnih in globalnih podnebnih sprememb, ter z možnostmi za njihovo ohranitev. Posebna pozornost je zato namenjena preventivnim posegom (meritve nihanja podtalnice, mikrobiološki in kemijski vplivi okolja) in zavarovalnim posegom ob urejanju in poglabljanju kanalov. Prav lokacije, ki so do danes ostale prepojene z vodo, so omogočile ohranitev te izjemne dediščine. Ostanki lesenih hiš, orodja Ostanki prepleta hiše, Maharski prekop (arhiv MGML) in drugih uporabnih predmetov, hrane in celo oblačil so dragoceni viri za proučevanje življenja ljudi, ki nam niso zapustili pisnih virov. Rastlinski in živalski ostanki so pomemben vir informacij o prehrani takratnih prebivalcev, načinu priprave hrane, uporabi različnih rastlin in živali. Ostanki lesenih arhitekturnih elementov osvetljujejo način gradnje in bivanja, hkrati pa omogočajo natanč- no določanje starosti posameznih hiš in vasi. Izjemni predmeti nam dokazujejo veliko poznavanje naravnih materialov, njihove vzgoje in obdelave. Ostanki tkanine, lesenih posod, drobnih jagod za ogrlice pa tudi izdelava večjih predmetov, npr. čolnov in vozov, kažejo na spretnosti koliščarjev, ki presegajo današnje razumevanje. Irena Šinkovec Smo dovolj gibalno ozaveščeni? -Delo na sebi, delo na tebi, delo na nas? Delujemo, kljubujemo, smo preudarni, bolj kot kdajkoli prej se zavedamo, da naše počutje izvira iz nas samih. Da gremo v pravo smer vemo, ko smo obdani z ljubeznijo pravičnosti. Vemo, da je delo na sebi izjemnega pomena, vedno iščemo svoje mesto in priložnosti, da se uresničujemo, razmišljamo, zadihamo prek navideznih omejitev ... Energijska vadba in sproščanje je edina, ki je zdravilna in deluje celostno, zasnovana je tako, da ustreza in napolni z energijo. Ponuja priložnost delovanja, da se spopadeš z izzivi življenja s čim manj stresa, ali pa stres preprosto preobraziš, dvigneš vpogled vase in se znaš pobrati tudi s prepada. Za to potrebuješ fizično moč, ki jo pridobiš z vajami za gibalno moč, s tem pa preoblikuješ telo in se naučiš notranje razveseliti, sprostiti, izprazniti misli in narediti prostor za nove ideje. Izbrane vaje krepijo zavedanje z usmerjeno pozornostjo, tehnike ozave-ščanja in souporabo avtogenega treninga, masažnih tehnik ter novosti na področju ozaveščanja gibanja. Vse to pa lahko združiš v znanje in pomagaš s svojim pridobljenim znanjem v svoji družini, okolici, med prijatelji ali nastane nova poklicna pot. Če vas zanima taka oblika delovanja in gibanja, imate manj ali več od 30 do 70 let, se nam pridružite same in s partnerjem v mali telovadnici na osnovni šoli Ig vsak torek ob 18.30 uri. Potrebujete le udobna oblačila, armafleks, debelejše nogavice, veliko brisačo ali odejo. Cilj naše Energijske vadbe in sproščanja je univerzalnost, usposabljanje, zdravje, ravnovesje, pri delu pa nas vodita intuicija ter inovativnost. Cena je oblikovana tako, da je primerna za današnji čas. Po gibalnem delu ste lepo povabljeni tudi v svet sprostitve, ko se telo popolnoma umiri, obnovi in napolni. Vemo, da naši možgani skrivajo vedno več novih odkritij, novih zemljevidov, čutov, sposobnosti in da nas samo trening pripelje do rezultatov, ki jih želimo doseči. Tako boste z Energijsko vadbo in sproščanjem na pravi poti do osebnih izpolnitev, znanje in izkušnje ob vadbi pa bodo zgolj hvaležna pomoč na poti življenja. Da lahko vemo, da je to tisto, kar nas polni in nam da elan, dobro počutje, izziv sproščenosti in energijskega potenciala, ki ga drugi zaznavajo v nas. To je predvsem pravilna uporaba telesa in vseh notranjih organov. Energijska vadba in sprostitev se izkazuje tudi kot terapija po različnih poškodbah in tegobah današnjega časa, saj telo obnovi z bioenergijo, ki jo z vajami izoblikujemo in uporabljamo v vsakdanjem življenju. Različni smo si v marsičem, a druženje in (samo)dotik, ki ga razvijemo s to vadbo, je zdravilni element in sega v vse nas. Torej premostimo vse izgovore, vse bolezni ter živimo življenje mi, in ne življenje nas. Pridružite se nam ... Kaj boste pridobili: • Pravilno dihanje z vsemi deli našega telesa. S tem uravnavamo krvni obtok, ohranjamo notranje organe v ravnovesju, prepoznamo zunanje in notranje blokade, da bi jih lahko odstranili. Spoznavamo bioe-nergijo in jo pravilno uporabimo za svoje zdravje. • Posebne vaje za hrbtenico, ki vsebujejo fizioterapevtske vaje po poškodbi, vzdržljivost in kondicijo ter koncentracijo. • Aerobne vaje, zdravilne vaje s področij: chi gong, pet elementov, brokatne vaje, taichi, vaje shiatsu, tibetanske vaje, pozdrav soncu in pozdrav luni. • Vaje proti vsakodnevni utrujenosti in splošni oslabelosti, osteoporozi in težavam z rev-matizmom, lajšanje in pomoč pri boleznih današnjega časa. • Premagovanje in odpornost proti negativnemu stresu. Aktivno statično mišično napenjanje, ki ne obremeni žilno--srčnega sistema. Ohranjamo in vzdržujemo gibalni aparat in svoje optimalne gibalne funkcije. • Vaje za oblikovanje telesa, pomoč pri izgubi kilogramov, spoznavanje in uporaba aku-presurnih točk in telesnih položajev s posebnimi obremenitvami meridijanov, polarna tehnika, drugi zdravilni terapevtski prijemi, ki so primerni za odpravo bolečin in ohranitev zdravja. • Vaje za notranje organe in za preprečevanje glavobolov. • Vaje za utrditev osebnosti, samohipnoza in avto sugestija. • Hitra masaža hrbta, velika masaža in samomasaža ter druge masažne tehnike. • Možnost vključitve v večdnevno delavnico (prijave do zasedbe mest), ki vsebuje jutranjo vadbo, dnevne aktivnosti, predavanja, masažne tehnike in še druge sprostitvene dejavnosti. Torej več kot en razlog, da se pridružite, poveste svoje mnenje in občutke. Bodite modri v dana- ■ TrtnuUk, ko ipftut«nlflio penctpfiijo, jt-tr^fujtik, ko jprtmtniina kemija i«l«a. šnjem času, zdravilne tehnike pa vam bodo v pomoč pri lastnem dobrem počutju. Za več informacij pišite na sesek.tina@gmail. com. . in seveda ne pozabite vsak ponedeljek. Naj z Energijsko vadbo in sproščanjem tudi za vas postane to nepogrešljiv dan v tednu! Tina Sešek, vaditeljica in terapevtka Pilates na Golem Vabimo vas na vadbo pilatesa za odrasle, ki poteka v prostorih Gasilskega centra Golo, mala dvorana (vhod z glavne ceste Ig--Golo) ob ponedeljkih ob 20.15 in ob sredah ob 20.00. Cena 11 EUR/mesec (4 vadbe). Vabljeni! Info: 070 707 271 (Tjaša) ali tdkurescek@gmail.com 22 www.obcina-ig.si Predavanje o izdelavi naravne kozmetike in čistil V okviru Društva Zapotok sta sekciji za družbeno odgovornost in družbene dejavnosti ter sekcija za zdravo življenje prvič skupaj združili moči in organizirali strokovno predavanje o izdelavi naravne kozmetike in čistil. Zadnji petek v mesecu novembru smo skupaj z vsemi udeleženkami preživeli nekaj čarobnih ur v svetu eterike in narave, s katerima si lahko pomagamo pri zdravem načinu življenja v našem vsakdanjiku. Odziv na delavnico je bil izjemen, saj so telefoni nenehno zvonili, poleg tega pa so na predavanje prišla tudi dekleta kar nenajavljena, tik pred zdajci. A dobrodošli so bili prav vsi. Z Darjo sva poskrbeli za ambient in čaj dobrodošlice, ki je ogrel tudi tiste najbolj zmrznjene. Strokovni mentorici Ana Ličina in Metka Ivanuša sta pozdravili vse navzoče, se predstavili in strokovno predavanje razdelili na dva dela. Teoretičnega, v katerega nas je Ana s svojim predavanjem o aro-materapiji in zeliščih popeljala v svet eterike, in Metka, ki je s svojo pragmatičnostjo preprosto predstavila najpogostejše in učinkovite naravne sestavine, s katerimi lahko očistimo domala vse - telo in hišo. Po uvodnem delu smo se razdelili v dve skupini. Ena skupina je ustvarjala prašek in dezodorant, druga pa kremo. Metka je z nami delila svoje bogate izkušnje, ki jih težko najdeš v kakšnem priročniku. Udeleženke je spodbujala k eksperimentiranju in budno spremljala njihove kreacije ter sproti odgovarjala na vsa zastavljena vprašanja. Skupaj smo skuhali pralni prašek ter dezodorant. Z Ano pa smo skuhali bazo bogate in hranljive kreme, primerno zimskim razmeram, vanjo pa smo dodajali eterična olja po svojem izboru. Ana je izčrpno predstavila postopek in možne variacije izdelave, razmerja sestavin, ki jih lahko prilagodimo po svojih željah in potrebah. A eno je bilo obema mentoricama skupno. Poslušajte se, opazujte se, eksperimentirajte in predvsem v vsem tem uživajte. Vaše zdravje, vaše telo in vaši najbližji vam bodo hvaležni. Razkrili sta nam tudi, kako sta sami začeli, kaj je bil vzrok in spodbuda za njuno delo. Seznanili sta nas, kje se dobijo kakovostne ekološke sestavine po najugodnejših cenah. Vsaka udeleženka je s svojo čudovito energijo pripomogla, da smo skupaj preživeli tri izjemno ustvarjalne in poučne ure. Poleg prijetnega vzdušja pa smo med seboj navezale nova znanstva in izmenjale dragocene izkušnje in informacije. Vsaka udeleženka je domov odnesla vzorec dezodoranta, pralnega praška in kreme. Več o mentoricah in dogodku si lahko preberete na spletni strani Društva Zapotok. Barbara Močan, Društvo Zapotok Foto: Darja Mlakar Krema iz domačega lonca KMETIJSTVO Na Golem potekal tečaj varnega dela z motorno žago Delo v gozdu spada med bolj nevarna opravila, kjer se pogosto dogajajo tudi nesreče, h katerim veliko prispeva neznanje. Eno takih je zagotovo neznanje uporabe motorne žage, zato je v mesecu novembru Društvo lastnikov gozdov Krim v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije - Krajevna enota Škofljica in Srednjo gozdarsko in lesarsko šolo Postojna organiziralo dvodnevni tečaj Varno delo z motorno žago. Trenutni podatki kažejo, da smo v Sloveniji po stopnji varnosti med zasebnimi lastniki gozdov dokaj na repu v Evropi. Skupino za izobraževanje smo zapolnili v dveh dneh, kar kaže na izjemno zanimanje, tako da bomo v prihodnjem letu tečaj najverjetneje ponovno organizirali. Prvi dan je potekal teoretični del, kjer so predavatelji tečajnike seznanili s pravilno uporabo in vzdrževanjem motorne žage ter zaščitno opremo, ki je obvezna za varno delo. Moram priznati, da večina tečajnikov ni imela primerne zahtevane opreme. To je bil med tečajniki dodaten motiv, saj so si za varno delo priskrbeli primerno zaščitno opremo. Drugi dan pa je potekal praktični del na Mokrcu, kjer je vsak preizkusil svoje znanje ob kontroli predavateljev. Po končanem dvodnevnem izobraževanju je prevladalo spoznanje vseh tečajnikov, tudi tistih, ki so že precej 'ropotali' z motorno žago, da so se marsikaj naučili in spoznali to majhno Praktični del tečaja v gozdu 'stvarco' tudi s strokovne plati prekaljenih predavateljev iz Srednje lesarske in gozdarske šole. Vsem tečajnikom želim uspešno in varno delo brez kakršnihkoli nezgod. Jože Virant, DLG Krim www.obcina-ig.si 23 Hojev med s Krimskega pogorja Jure Madunič, član ČD Ig, sodi med mlajšo generacijo čebelarjev. Čebelariti je začel čisto po naključju. Pri jesenskem pospravljanju vrtička je na vrt priletel čebelji roj. To je bil usodni trenutek, povezan s podedovanim zanimanjem za čebele. Stara starša sta bila čebelarja, a nobenega od njiju ni imel priložnost spoznati. Kot začetnik brez kakršnegakoli znanja o čebelarjenju je pogumno sprejemal nesebične izkušnje mentorja Slavka Poženela. Na žalost se Slavko ni mogel veseliti novih uspehov, saj je v času letošnjih podelitev diplom in priznanj izgubil svoj zadnji boj. Delo s čebelami je bilo vedno bolj navdušujoče, še posebej ko je začel pošiljati med na ocenjevanja v različna društva po Sloveniji. V preteklih letih je hojev med s Krimskega pogorja, kjer ima čebele, v vasi Iška Iška mala pri Darinki in Branetu Maziju, prejel nekaj srebrnih in zlatih odličij. Med priznanji posebno mesto zavzema zlato odličje za hojev med, ki ga je podelilo ČD Anton Žnideršič iz Ilirske Bistrice v letu 2010. Omenjeni uspehi so bili spodbuda po udeležitvi na ocenjevanjih zunaj slovenskih meja. Da je bila odločitev pravilna in da je hojev med kakovostna znamka, pričajo številna dosežena mednarodna priznanja iz preteklih let (Dalmatina Split, Vukovar, Slavonski Brod). Izredno kakovost hojevega medu so letos prepoznali: ČD Radilica iz Osijeka, kjer je hojev med poleg zlate diplome in medalje prejel še zlati pehar za najbolje ocenjeni med iz tujine in Vukovar ČD Cornacum - zlata medalja in diploma. V času od 27. do 28. 9. 2013 je Občinsko združenje čebelarjev Tuzla organiziralo prvi sejem čebelarstva in prvo ocenjevanje medu mednarodnega značaja. V javnosti je malo znano, da je bilo v Tuzli ustanovljeno čebelarsko združenje že daljnega leta 1903 z nazivom Donja Tuzla. Tradicijo zdaj nadaljuje Združenje čebelarjev Tuzla. Sejma so se udeležili čebelarji iz širše regije in tujine od Madžarske, Makedonije, Hrvaške, Srbije in tudi Slovenije. Prava paša za oči so bile pisane stojnice s pestro ponudbo čebeljih izdelkov. Jure Madunic' s predstavniki čebelarjev s Hrvaške in BiH Svečano odprtje sejma je popestril nastop domačih folklornih skupin. Posebno zanimivo je bilo predavanje turškega eksperta s področja čebelarstva Mollaogluja Abdulkadirja, prilagojeno pašnim pogojem v BiH. Tudi tukaj je slovenski med hoje čebelarja Jureta Madunica prejel zlato medaljo in diplomo. V Slovenijo smo še odnesli posebno priznanje za kakovost medu! Ocenjevanja medu na Hrvaškem in BiH so medijsko pokrita. O kakovosti našega medu so poročali tudi v hrvaškem kmetijskem časopisu Agroglas, Hrvatska pčela in v Tuzli na lokalni TV-postaji. Prejeta odličja so le potrditev dela in nova spodbuda za prihodnost ter zavezanost h kakovosti čebeljih izdelkov. Hkrati se poraja želja po širitvi udeležbe na tekmovanjih v drugih državah znotraj EU. Prav tako je prisotna ideja o postopnem prehodu na eko čebelarjenje, ki se specifično vrača k začetkom čebelarjenja. Jadranka Madunič Foto: Milan Kramer Kmetovanje na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje Ob pripravi Načrta upravljanja na območju Krajinskega parka Ljubljansko Barje (KPLB) za področje kmetijstva podajamo strokovnjaki KGZS, Zavoda Ljubljana, naslednja stališča glede kmetovanja na omenjenem območju v prihodnje: • Tradicionalno kmetovanje na barju v preteklosti je pogojevalo naravno okolje, ki je ustvarilo biotope in biotsko pestrost, ki jo poznamo danes. Glede na trende kmetovanja (gl. Analiza stanja kmetijstva, BF 2011) ni zaznati velikih tendenc po bistvenem spreminjanju načina in obsega kmetovanja. Prevladuje travinje in živinoreja. Na njivskih površinah se v bistveni meri prideluje krma za živali, tako sejano travinje, koruza in žita. Zaradi naravnih razmer, kot so tla, raven pod- talnice, poplave in nosilnost tal, so kmetje tradicionalno prilagodili kmetovanje omenjenim omejitvam. Skladno s splošnimi trendi varovanja okolja in s tem sprejetimi akti so seveda kmetje prilagodili način kmetovanja tudi za izpolnjevaje zahtev po varovanju okolja in drugih predpisov in omejitev pri kmetovanju. Prevladuje trajnostni, sonaravni način kmetovanja, ki ga tudi podpiramo. Kmetije, ki imajo možnost, se preusmerjajo v ekološko kmetovanje, kar je tudi močno družbeno zaželeno. • Glede dodatnih omejitev za kmetovanje v KPLB se zavzemamo, da Načrt upravljanja konkretizira tehnološke omejitve pri različnih panogah kmetovanja glede na prioriteto območja posebej po območjih. Omejitve morajo biti dobro načrtovane in usklajene z vsemi deležniki na tem območju, predvsem z namenom doseganja ciljev in realnostjo izvedbe. Če sta poglavitna cilja ohranitev kmetijstva in kmetov ter varovanje narave in biotopov, potem morajo omejitve to upoštevati in vključiti. Trdimo, da je kompromis pri tehnologijah kmetovanja možen, vendar je treba za izpad dohodka pridobiti vir za pokrivanje razlike. Kot primer lahko sledimo metodam na vodovarstvenih območjih. Ukrepi državne kmetijske politike so načrtovani za vso državo, finančno skromni, in zato tudi prostovoljni za vse, kot taki pa nezadostni za izvajanje ciljev v KPLB. • Glede na projektno nalogo Zavoda za spodbujanje trajno-stnega razvoja in okoljskega usposabljanja (2011), kjer so razvidni določeni varstveni cilji in navedeni ukrepi, menimo, da je treba v nadaljnjem postopku ukrepe in glede na njih tehnološke omejitve konkretizirati po območjih varovanja ter uskladiti z vsemi deležniki. Anton Zavodnik, Janez Drašler, Franc Palčič, Zlatko Krasnič 24 www.obcina-ig.si Novice iz tomišeljske župnije V oktobru je v Tomišlju žeg nanje ob praznovanju Kraljice presvete-ga rožnega venca. Letošnje slavje nam je popestril naš bivši župnik in letošnji zlatomašnik Anton Horvat. Kot vsak salezijanec je tudi Na delavnici pletenja adventnih venčkov Foto: Simona Pavlič Anton Horvat od nas dobil darilo -košaro jabolk. To je že tomišeljska navada, ko je ob prihodu prvega salezijanca v Tomišelj mala deklica Angelca za dobrodošlico podarila duhovniku jabolko, saj drugega pri hiši niso imeli. Pred slovesno nedeljo smo imeli celodnevno češčenje s sklepno sveto mašo, ki ji je sledila procesija z lučkami okoli župnijske cerkve in petimi litanijami. Praznik rožnovenske Matere Božje nas spodbuja, da bi v družinah obnovili molitev rožnega venca. Prek molitve prihaja blagoslov nad nas, našo družino in naš narod, božje varstvo in milosti. Na državni praznik, dan Rudolfa Maistra (23. november), smo v Tomišlju organizirali pletenje adventnih venčkov. Okoli 20 pridnih rok mamic in veroučencev je pletlo male in velike venčke za sebe in za starejše farane. Župnijska Karitas bo venčke po blagoslovu razdelila bolnim in ostarelim faranom. Zahvaljujemo se vsem, ki ste poskrbeli, da ta lep običaj med mlado generacijo ne bo šel v pozabo. V imenu župnije Tomišelj vam voščim doživeto adventno pričakovanje, blagoslovljene božične praznike ter upanja, miru in ljubezni polno novo leto 2014. Ob dnevu samostojnosti in enotnosti pa čestitke ob državnem prazniku ter ponosno preživet dan! Simona Pavlič Na polji znamenje stoji, podoba krasna v njem žari ...* Od nekdaj so naši predniki postavljali znamenja, kapelice ob poljih in poteh, kjer so hodili, da Lojze Čemažar, Križanje so jih opominjale in spominjale, da sta Bog in nebeška mati Marija vedno z njimi. V težkih trenutkih so se žene obračale k Materi, ki je razumela stiske, saj je tudi sama v bolečinah in v mrzlem hlevčku rodila, po templju iskala izgubljenega sina in jokala pod križem ter ob grobu, ko je umiral njen sin. Obračali so se k Očetu, ki je s toplo besedo in močno roko pomiril vetrove in viharje, dal sonce in dež, da so polja obrodila, pravično razsojal. Veliko takih znamenj je v naši župniji in podobe spremljajo pohodnike, kolesarje, vse ljudi, ki prihajajo mimo. Posebej slovesno je bilo v nedeljo, ko smo blagoslovili dve obnovljeni kapelici. V prvi, ob cesti med Igom in Iško Loko, posvečeni Mariji Brezmadežni, je Marijin kip s sinom v naročju. Kip Matere, ki nas vabi pod svoj plašč. Kadar nam je težko, kadar nas tarejo skrbi, kadar ne vidimo izhoda. V drugi kapeli, ki je nedaleč od omenjene, pa nas pozdravi podoba križa in Križanega, ob njem so njegova mati, Marija Magdalena in učenci. Ob straneh nas pozdravita blaženi učitelj, duhovnik in izjemen Slovenec Anton Martin Slomšek, na drugi strani pa bla- ženi Alojzij Grozde, ki je zaradi komunističnega nasilja prezgodaj in nasilne smrti končal zemeljsko življenje. Naj nas znamenja opominjajo, za kaj vse smo lahko hvaležni, kaj vse se je ob teh poteh dogajalo v preteklosti - mnoge dobre stvari pa tudi preizkušnje, ki so nas naredile bogate in vztrajne. Izjemne podobe in simbole je ustvaril slikar Lojze Čemažar, za kar smo mu hvaležni iz vsega srca. Alenka Jeraj * Simon Gregorčič Juhova kapelica med Iško Loko in Stajami Kapelica Marije Brezmadežne www.obcina-ig.si 25 l M L h I življenje župnij MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • december 2013 Praznovali smo God našega farnega zavetnika že dolgo prav imenitno praznujemo. Vsako leto že v četrtek pred slovesnim žegnanjem so k maši, zakramentom (spoved, obhajilo in bolniško maziljenje) in druženju po njej povabljeni starejši, onemogli in invalidi. Maševal je gospod Ivan Turk, duhovni pomočnik, ki ga največkrat srečamo v Tomišlju. Starejše je nagovoril s takim optimizmom, da je gotovo katerega spodbudil, da se ne bo, seveda če mu bo zdravje dopuščalo, zapiral med štiri stene, temveč bo stopil do soseda in pozabil na osamljenost. Starost je lahko tudi lepa, mnogo pa je odvisno od vsakega posameznika. V petek so imeli svoj dan mladi. Nagovoril jih je misijonar Janez Krmelj, ki deluje na Madagaskarju. Revni prebivalci se za pomoč nimajo kam obrniti, zaupajo lahko le v božjo pomoč. V soboto je bilo po jutranji maši izpostavljeno najsvetejše za celodnevno čaščenje. Zvrstilo se je več skupin častilcev: molitveni skupini, zakonski skupini, veroučenci, mladinci ... Pred mašo za zakonske jubilante so bile še litanije in sklep čaščenja. Mašo za zakonske jubilante je daroval župnik Jože Pozderec. Zakoncem se je zahvalil za zgled in odpovedovanja, ki so jih morali prestati, da so dosegli te jubileje. Ob koncu maše jim je podelil križce in plakete. Po fotografiranju so nadaljevali z družabnim srečanjem v župnišču. V nedeljo, na dan žegnanja, smo imeli kar dve slovesni maši. Zjutraj jo je daroval župnik Jože Pozdrec. Prepeval je mešani cerkveni zbor pod vodstvom Igorja Kovačiča, dodatno pa je k slovesnosti prispevala profesorica solo petja Pija Brodnik, ki je odpela nekaj solo točk in solističnih vložkov z zborom ter duet z Igorjem Kovačičem. Pred deseto mašo so strumno prikorakali skavti v popolni 'bojni opremi'. Prišli so tudi gasilci iz Iške Loke, voditelj slovesnosti pa je bil naš nekdanji kaplan, zdaj pa vodja salezijanskega centra v Celju Metod Ogorevc. V pridigi nam je našega zavetnika sv. Martina predstavil kot povsem sodobnega, saj je tudi danes veliko materialne revščine in potrebujemo koga, ki bi plašč presekal na dvoje. Lepo so se predstavili pevci mladinskega zbora Magnifikat pod vodstvom Mirka Merzela. Zahvala gre članicam župnijske Karitas, ki so že v četrtek lepo postregle starejše, v nedeljo po obeh mašah pa vse nas. Prste so imele vmes tudi gospodinje, ki so del peke namenile pogostitvi. Tončka Jeraj Zahvala Vodstvu trgovine Blatnik-Mercator na Igu (pri gasilskem domu) se župnijska Karitas Ig iskreno zahvaljuje, da nam je omogočilo postaviti na vidno mesto voziček z napisom KARITAS, z namenom zbiranja prostovoljnih darov v obliki hrane in higienskih potrebščin za pomoč ljudem v ižanskih župnijah, ki jih dobrotniki kupijo v omenjeni trgovini. Ob tej priložnosti želimo vsem v omenjeni trgovini blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 2014. Župnijska Karitas Ig Uradne ure Karitas Ig Župnijska Karitas Ig ima uradne ure vsak drugi petek v mesecu od 17. do 18. ure v učilnici župnišča. tj- - , Župnijska Karitas Ig Jva.ntHST Troštova ulica 12 1292 Ig TTR: SI56 0209 8026 0579 946 (NLB, d. d.) bozj*) tuiti v V«5B -i-onove por-^Bli LUČ MIRU IZ BETLEHEMA nelili Ja Dona n&deljo 22.12. ZOE fjri dYfcLDi Gitäfth-; LG ab in l(ti;00 PIJAVA ÜOEICA ob ».00 GOLO ob $.00 Ü<1 pri crit Sanmi Skrajni Poglaj dia^i Strokovna ekskurzija gasilskih veteranov GZ Ig Na predlog komisije za veterane je upravni odbor GZ Ig sklenil, da starejšim članom, ki tekmujejo, in veteranom omogoči ogled ter delovanje Gasilsko-reševalnega centra Novo mesto in drugih zanimivosti na tem področju Dolenjske. Celotno organizacijo in vodenje sta prevzela predsednik komisije za veterane pri GZ Ig Roman Grm in njegov namestnik Jože Krašovec. Iz posameznih gasilskih društev se je udeležilo 50 veterank in veteranov. V soboto, 16. novembra 2013, smo se ob 7. uri odpeljali z avtobusom z Iga proti dolenjski prestolnici. V Gasilsko-reševalni center Novo mesto smo prispeli ob 8.30 uri, kakor je bilo dogovorjeno. Tam nas je sprejel in pozdravil poveljnik Janez Miklič. Povabil nas je v garažne prostore ter nam povedal celotno zgodovino njihovega delovanja, razkazal učilnico, delavnice in vsako gasilsko vozilo posebej. Povprečno imajo dve akciji na dan, največ dela imajo s prometnimi nesrečami. Pred odhodom je Roman Grm izročil poveljniku Janezu Mikliču darilo GZ Ig ter darilo Občine Ig. Po programu je sledil ogled božjepotne cerkve Matere božje na Zaplazu pri Čatežu. Zaplaz je hrib visok 544 m, kjer so prvo kapelico postavili leta 1800. Vedno več ljudi je prihajalo na ta čudežni kraj, zato so sezidali prvo cerkev leta 1845. Cerkev je kmalu postala premajhna, zato so jo leta 1866 povečali. Leta 1917 so sezidali novo večjo cerkev, toda brez zvonikov. Leta 1926 so prizidali še dva zvonika, tako da je cerkev dobila današnjo obliko in velikost, a brez zvonov. Šele leta 1968, ko smo v Tomišlju menjali železne za bronaste zvonove, so šli tomišeljski železni zvonovi na Zaplaz. Stopili smo v cerkev, kjer nam je župnik iz Čateža Marko Japelj povedal celotno zgodovino cerkve ter pokazal grob, kjer so 28. 5. 2011 prenesli relikvije prvega slovenskega mučenca blaženega Alojzija Grozdeta. Še pred odhodom so nam v slovo zapeli vsi trije tomišeljski zvonovi. Zapustili smo prečudovit Zaplaz in se odpeljali v Šentlovrenc, kjer so nas čakali člani tamkajšnjega gasilskega društva. Poveljnik Aleksander Lavriha nam je razkazal njihov dom, opremo in orodje. Še najbolj nas je zanimala stara ročna brizgalna nemškega mehanika in proizvajalca Carla Metza. Proizvodnjo je začel leta 1842, po njegovi smrti leta 1877 pa so njegovo delo nadaljevali žena ter oba sinova. Prvo motorno brizgal-no so izdelali 1908, prvo avtole-stev pa leta 1924. Leta 1998 je to proizvodnjo prevzelo podjetje Rosenbauer. Po ogledu so nas gasilci postregli z dobrotami. Domačin Brane Praznik nam je predstavil razvoj, delovanje in življenje Šentlovrenca od najstarejših časov do danes. Največja pridobitev za ta kraj je izgradnja železniške proge Ljubljana-Novo mesto leta 1894. Ob slovesu je Roman Grm izročil gasilcem darilo GZ Ig in občine Ig Ogled gasilskih vozil v Novem mestu ter se zahvalil za sprejem. Roman ta kraj pozna kot lastni žep, saj je Šentlovrenc njegov rojstni kraj. Kot mlad fant je pomagal pri zidavi novega gasilskega doma, ki stoji še danes. Ne samo ura, tudi želodč-ki so nas opominjali, da gremo na zasluženo kosilo na izletniško kmetijo Kazina. Prijazna Marina nas je vse hitro postregla z odličnimi domačimi dobrotami, pa tudi sv. Martin je mošt že spremenil v odlično vino. Vsi dobre volje smo se poslovili od gostinskega osebja in se odpeljali v vinorodni kraj Gobnik nad Moravčami pri Gabrovki. Tu so doma sorodniki našega predsednika Romana, ki so pripravili pravo presenečenje. Levo in desno smo zagledali same vinograde ter zidanice, od katerih smo eno zasedli veteranke in veterani GZ Ig. Mize so bile polne različnih dobrot: domači kruh, zaseka, pršut, pečen kostanj in še bi lahko našteval, seveda vse pride- lano doma. Sv. Martin je vsakemu posebej prišepnil na uho »vstopi v vinsko klet tja med polne sode novega vina in si ga natoči, kolikor srce poželi«. Iz kleti so odmevale pesmi na vinsko tematiko. To je bil dan, ki so ga naredili sv. Martin in gostoljubni domačini. Ko je bilo najlepše, smo se morali posloviti od dolenjskih gričev in napotili smo se proti domu. Med potjo se je Roman Grm zahvalil vsem veterankam in veteranom GZ Ig za njihovo dosedanje delo na področju gasilstva. Zahvaliti se moramo vodstvu GZ Ig, da so nam starejšim članom omogočili strokovno ekskurzijo, Občini Ig za podarjena turistično propagandna gradiva ter šoferju Marku Resniku, ki nas je varno pripeljal domov. Jože Krašovec, podpredsednik Komisije za veterane pri GZ Ig Skupinska slika v Šentlovrencu Foto: Jože Krašovec Zahvala Iskrena hvala vsem gasilcem, ki so se v tako množičnem številu nesebično odzvali na pomoč ob gašenju požara. Hvala PGD Tomišelj za hitro odzivnost, PGD Ig za urejanje prometa in razpihovanje ter PGD Iška vas, PGD Golo in PGD Brest. Hvala vsem, ki ste pomagali pri sanaciji, še posebej pa se zahvaljujemo Bojanu Kraševcu za vso ponujeno pomoč. Hvala. Družina Suhadolnik iz Tomišlja www.obcina-ig.si 27 I GLASILO OBČINE 1 o Zlata žetev za Tadejo Sodec Najuspešnejša slovenska balinarka vseh časov Tadeja Sodec je tekmovalno leto 2013 končala z naslovom evropske prvakinje v klasični igri posamezno in s 3. mestom v štafetnem zbijanju s klubsko soigralko Nino Novak. A to še ni vse. Tadeja Sodec je osvojila zlato kolajno tudi na letošnjih Sredozemskih igrah, v disciplini natančnega zbijanja. Po lanskoletnem naslovu svetovne prvakinje zdaj še sredozemska in evropska prvakinja, trije naslovi, ki so dragocenejši še za dejstvo, da je bila Tadeja vsakič prvakinja v različni disciplini balinarske igre. Od svojega prvega reprezentančnega nastopa leta 2006 na svetovnem prvenstvu v Wenzhau do letošnjega nastopa na EP na Komiži, ko je prav tako kot pred sedmimi leti na Kitajskem, osvojila dve medalji, zlato in bronasto, je do zdaj pri svojih 24 letih osvojila skupaj že 11 kolajn, od tega štiri zlate in sedem bronastih. Poleg osvojenih kolajn na evropskem prvenstvu in sredozemskih igrah je Tadeja Sodec letos blestela tudi v ekipnem klubskem tekmovanju, kjer je s svojimi soigralkami Balinarskemu klubu Krim priborila naslov državnih prvakinj, prvo mesto v mednarodni ligi LIBL z udeležbo ženskih klubov iz Hrvaške, Italije in Slovenije in tretje mesto v evropskem klubskem pokalu z udeležbo klubskih prvakinj Francije, Italije, Hrvaške in Slovenije. Seveda odlični rezultati najboljše slovenske balinarke niso ostali neopaženi in so posledično privedli do prvega mednarodnega prestopa kakšne slovenske igralke v balinarski klub iz tujine. Tadeja je namreč jeseni iz matičnega BK Krim prestopila v italijanski balinarski klub Graphistudio iz Spilimberga, ki si želi s Tadejo in drugimi okrepitvami poseči po naslovu evropskih klubskih prvakinj, ki ga do zdaj ni uspelo osvojiti še nobeni italijanski ekipi. V dosedanjih devetih nastopih v evropskem klubskem pokalu so namreč kar osemkrat slavile Francozinje, enkrat pa BŠK Krim, ki Sredozemske igre, Mersin (Turčija), 20.-30. junij 2013 Natančno zbijanje Kvalifikacije Lille (FRA) - 27 / 13 Venturini C. (ITA) - 26 / 13 Kumartaslioglu (TUR) - 22 / 21 Sodec (SLO) - 18 / 13 Antonjak (SRB) - 15 / 0 Vlahek (HR) - 10 / 14 Soler (SPA) - 11 / 12 Targhaoui (MAR) - 7 / 9 Elbez (LIB) - 9 / 6 Dridi (TUN) - 6 / 5 Aissioui (ALZ) - 5 / 4 Četrtfinale Sodec (SLO) - 19 Antonjak (SRB) - 13 Vlahek (HR) - 12 Lille (FRA) - 11 Targhaoui (MAR) - 9 Venturini C. (ITA) - 7 Kumartaslioglu (TUR) - 7 Soler (SPA) - 3 Finale Sodec (SLO) - 26 Lille (FRA) - 12 Antonjak (SRB) - 8 Vlahek (HR) - 4 Naši občanki Tadeji Sodec čestitam za osvojeni naslov evropske prvakinje v balinanju. Župan Janez Cimperman je s Tadejo zmagal leta 2011. Čeprav bomo Tadejo na slovenskih igriščih zelo pogrešali, pa smo prepričani, da bo z novimi izkušnjami, ki si jih bo nabrala v tujini, postala še boljša in bo tudi v prihodnje osvajala nove kolajne za Slovenijo. Tudi najžlahtnejše. Prve že na prihodnjem svetovnem prvenstvu 2014. Dušan Butinar in Miha Sodec Evropsko prvenstvo, Komiža (Hrvaška), 1.- 5.oktober 2013 Posamezno četrtfinale Lille (FRA) - Yordanova (BOL) 10-7 Sodec (SLO) - Sajic (SRB) 13-5 Perotto (ITA) - Sindik D. (CG) 7-13 Soler (SPA) - Cancarevic (HR) 8-9 Polfinale Lille (FRA) - Čančarevič (HR) 3-13 Sodec (SLO) - Sindik D. (ČG) 13-7 Finale Sodec (SLO) - Čančarevič (HR) 13-2 (0-1, 1-1, 2-1, 4-1, 6-1, 6-2, 8-2, 10-2) Štafeta - polfinale Francija (Barthet, Fabry) - 44/55 Italija (Ventorini V., Rebora) - 38/54 Slovenija (Sodec, Novak) - 33/52 Turčija (Keklic, Ence Ozturk) - 33/53 Uspešna jesen ižanskih karateistov Za karateiste je bilo tekmovalno obdobje v tem šolskem letu konec septembra že v polnem teku. 10 tekmovalcev, od tega trije z Iga (Lovro Kramberger, Vanessa in Dino Mujdžič), so se odpravili na mednarodni turnir v Čoko v Srbiji. Kot tehnični vodja celotne ekipe se jim je pridružil tudi trener Karate-do kluba Ig Shotokan Matej Kabaj. Na tekmovanju je sodelovalo več kot 300 tekmovalcev iz štirih držav: Madžarske, Romunije, Srbije in Slovenije. Za začetek sezone je bilo tekmovanje uspešno, skupaj smo osvojili 12 medalj, od tega so šle tri na Ig (dve prvi mesti in eno drugo). Drugi vikend v oktobru smo začeli zelo aktivno, saj nas je obiskal večkratni svetovni prvak, glavni svetovni inštruktor Manabu Murakami, 7. DAN. Seminar je potekal v petek in soboto, že naslednji dan pa smo se udeležili velikega mednarodnega tekmovanja v Domžalah, ki je hkrati veljal kot 2. Pokalni turnir S.K.I.F. zveze Slovenije. Na turnirju je sodelovalo 300 tekmovalcev in tekmovalk iz Italije, Belgije, Romunije, Republike Srbske ter Slovenije. Skupna ocena tekmo- Zmagovalna ekipa malčkov v borbah (Naser Batič, Nik Završnik in Kristijan Železnikar) 28 www.obcina-ig.si Del ižanske ekipe na 7. Odprtem mednarodnem turnirju v Domžalah. Na seminarju pri mojstru Manabi Murakamiju 7.DAN. Foto: Derenda valcev z Iga je odlična, saj smo skupno na turnirju dosegli 4. mesto, za reprezentanco Belgije, Italije in domačini iz Domžal. Dober rezultat na turnirju nas je dvignil na lestvici za Pokal Slovenije na tretje mesto, z majhnim zaostankom za drugim mestom. Končno razvrstitev in dobitnika pokala za leto 2013 bomo dobili na 3. Pokalnem turnirju S.K.I.F. zveze Slovenije decembra v Kuzmi. V novembru smo se osredotočili predvsem na organizacijo tekmovanja S.K.I.F. lige Slovenije v katah in kumiteju ekipno za leto 2013. Ves vloženi trud je bil poplačan, saj je tekmovanje potekalo tekoče in nemoteno. Uradno osebje na tekmovanju nas je pohvalilo kot dobrega gostitelja. Tekmovanje je potekalo na Osnovni šoli Škofljica. Kakor vsako leto je tudi letos na pomoč pri organizaciji priskočilo veliko staršev otrok. Z odlično ekipo, ki pomaga pri organizaciji tekmovanja, ni težko biti gostitelj, zato še enkrat hvala vsem za pomoč. Tudi s tekmovalnega vidika lahko opazimo rast in napredek mladih tekmovalcev. Letos je klub zasto- palo 31 tekmovalcev. Napredek je vsekakor viden in kakor je dejal glavni trener kluba Matej Kabaj, je smer kluba pravilno zastavljena. Skupaj smo osvojili 10 odličij, od tega dve zlati, pet srebrnih in tri bronasta. Razvrstitev klubov po osvojenih medaljah nas je postavila na skupno 2. mesto. Čestitke vsem! Tudi v decembru se tekmovanja nadaljujejo, saj nas čakata mednarodni turnir v tradicionalnem karateju v Ilirski Bistrici, 3. pokalni turnir v Kuzmi in Božični turnir v Domžalah. S treningi bomo v tem koledarskem letu končali v petek, 20. decembra, ko se bomo na zaključni zabavi poslovili od odhajajočega leta in si zaželeli vse najboljše v novem letu 2014. Vsem bralcem Mostiščarja želi Karate-do klub Ig Shotokan prijetne praznične dni ter veliko uspehov in pozitivne energije v novem letu. Karate pozdrav OSS! Mateja Breznik, Sekretarka Karate-do kluba Ig Shotokan Foto: Kabaj Šahovski klub Ig na hitropoteznem tekmovanju Alpe Adria ponovno prvi ŠK Ig v Avstriji: Igor, Lara, Jan, Miha (spredaj), Jure, Domen in Jaka Šahovski klub Ig je na letošnjem hitropoteznem tekmovanju Alpe Adria, kjer je nastopilo 21 članskih ekip, nastopil z dvema ekipama. ŠK Ig 1 (Jure Borišek, Igor Jelen, Domen Hiti, Jan Župec) je ponovno osvojil prvo mesto, ŠK Ig 2 (Lara Janželj, Jaka Čop, Miha Jelen, Gottfried Bistumer) je zasedel dobro 10. mesto. Popoldne so naši igralci na posamičnem hitropoteznem tekmovanju dosegli visoke uvrstitve. V članskem tekmovanju, kjer je nastopilo 62 igralcev, je drugo mesto osvojil Domen Hiti, Jan Župec je bil tretji in Igor Jelen peti. V mladinskem tekmovanju do 16 let je zmagala naša Lara Janželj, Jaka Čop je bil drugi in Miha Jelen tretji. Adrijan Rožič ŠK Ig je pred kratkim praznoval 10. rojstni dan. Mesto SNo Ekipa Igre + = - TB1 TB2 TB3 1 1 SK Ig 1 9 8 1 0 32 17 178 2 8 Los Diablos 1 9 7 1 1 29 15 176 3 4 Admira Villach 1 9 5 2 2 23 12 184 4 2 Schachfreunde Villach 1 9 5 2 2 22 12 182 5 3 SK Feistritz Paternion 1 9 5 1 3 19 11 185 6 9 Die Klagenfurter 1 9 4 2 3 18 10 185 7 5 Apollonia 1 9 4 2 3 18 10 169 8 11 Rapid Feffernitz 2 9 4 2 3 18 10 137 9 7 HSV Spittal 1 9 3 3 3 18 9 178 10 16 SK Ig 2 9 2 3 4 18 7 156 Staro leto živi od spominov, novo leto od pričakovanj. Naj bo 2014 radodarno z zdravjem, ljubeznijo, srečo in uspehi. ŠAHOVSKI KLUB IG www.obcina-ig.si 29 Potopisno predavanje Mojca Ekart: Skrivnostna Sibirija knjižnica Ig, sreda, 18. december 2013, ob 19. uri Vabimo vas, da stopite na popotniški vlak in se skupaj z rusistko Mojco Ekart odpeljete od najglobljega jezera na svetu proti ogledu popolnega sončnega mrka v Altajskem gorovju. Na poti skozi geografsko središče Azije bomo izvedeli, kdo je bila princesa Ukoka in kakšno zlato so v svojih grobnicah zapustili jezdeci, ki so osvajali sibirska ozemlja še pred Džingiskanom. Sopihanje vlaka bo prekinjal zvok grlenega petja, ki je po besedah tuvinskega šamana takšen, kot je narava v Sibiriji: oster, surov, a prav zato tako pristen. Vstop prost! Potopisno predavanje Matjaž Corel: Skandinavija knjižnica Ig Sreda, 22. januar 2014, ob 19. uri En mesec in 10.200 km. Od Slovenije do Arktičnega kroga in nazaj. Skozi pet držav. Kopanje v Baltiku, Severnem morju in v črnih jezerih Švedske. Safari, živalski vrt na prostem, opazovanje kitov, vikinški muzej, ledenik, nabiranje borovnic. Potovanje za velike in male. Vse to in še več bo predstavljeno v potopisnem predavanju. Vstop prost! Ustvarjalna delavnica za odrasle Izdelovanje okrasnih gel svečk knjižnica Ig, sreda, 5. februar 2014, ob 19. uri Vabljeni v Knjižnico Ig na ustvarjalno delavnico za odrasle. Na delavnici se bomo preizkusili v izdelavi okrasnih svečk iz gel voska. Število mest je omejeno, potrebna je predhodna prijava - osebno v knjižnici ali na 01/286-33-88 ali ¡g@mklj.si. Sveta noč, blažena noč! Vse že spi, je polnoč. Le Devica z Jožefom tam, v hlevcu varje detece nam. Spavaj dete sladko, spavaj dete sladko. Spet je leto naokoli in tu je adventni čas ter pričakovanje rojstva Jezusa. Člani TD Krim bomo spet postavili na ogled jaslice v naravni velikosti, ki bodo na ogled na hipodromu Vrbljene v času od 20. decembra 2013 pa vse do Svetih treh kraljev - 6. januarja 2014. Obenem pa vas vabimo v soboto, 21. decembra 2013, ob 17.00 uri pred jaslice, kjer bomo blagoslovili jaslice, božične pesmi pa bodo zapele različne skupine. Pogreli pa se bomo ob ognju, kozarčku kuhanega vina ali čaja. Pridite in si oglejte naše jaslice. Ogled jaslic priporočamo v večernih urah - predvsem zaradi osvetlitve jaslic in okolice. Turistično društvo Krim Za vas in vaše družine smo pripravili božični koNCERT, ki bo v nedeljo, 22. decembra 2013, ob 16.00 v cerkvi sv. Marjete na Golem. S koncertom bi vam članice ženskega pevskega zbora Žene in dekleta dveh vasi in gostujoči pevski zbori radi zaželeli blagoslovljene božične praznike ter srečno, zdravo in uspešno novo leto 2014. KD Mokrc Vabimo vas na 4. Stojkov nočni pohod Želimlje-Zapotok-Želimlje v soboto, 11. januarja 2014, ob 18.00 uri. Odhod izpred gasilskega doma v Želimljah, evidentiranje pohodnih kartončkov. Opis poti: Označena s smerokazi, srednje zahtevna - traja pribl. 2 uri v eno smer, težavnost odvisna od vremenskih razmer, na lastno odgovornost, vodena v skupini, posamezno brez vodenja. Potrebna oprema: planinska obutev in vremenu primerna obleka, pohodne palice, baterijska svetilka. Startnina: 5 € (enolončnica in čaj v RTC Zapotok) Informacije in prijave do 6. januarja 2014: Stojan (041/958-372), Slavko (041/317-119), Darja (041/222-312) Pohod se izvede v vsakršnem vremenu! Lanskoletni Stojkovi pohodniki, ne pozabite evidenčnega kartončka. Društvo Zapotok, Sekcija za zdravo življenje 30 www.obcina-ig.si SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACIJA v Centru Dolfke Boštjančič na Igu PRENADENT, D. 0.0. Nudimo vam: • estetske zalivke, prevleke, mostičke • protetiko na implantatih • proteze • zdravljenje parodontalne bolezni • lasersko zobozdravstvo Naročanje po telefonu: 040/934-000 vsak delavnik med 8. in 18. uro. www.zobozdravstvo-prenadent.si Kmetijska zadruga Ig, z. o. o., odkupuje in zastopa interese svojih članov ter poslovnih partnerjev. Odkupujemo in prodajamo mleko, živino, vse vrste žit ter drugih kmetijskih viškov. Z dobavitelji poskušamo doseči najboljše pogoje nabave in cene prodanega blaga, dostave in akcije pri prodaji kmetijskega repromateriala. S člani in poslovnimi partnerji sodelujemo po principu, da je cena prodanega blaga konkurenčna drugim ponudnikom istovrstnega blaga na trgu. Skrbimo, da sta prodaja in plačilo korektna. S prodajo blaga zagotavljamo plačilo v 30 dneh. Zagotovite si boljše prodajne pogoje kot do zdaj in se nam pridružite. Sodelovanje z nami je preprosto in pošteno. Pokličite na tel. št. 01/286-44-50 ali 01/286-44-51. Ob tej priložnosti želimo vsem članom in poslovnim partnerjem, da v letu 2014 bo vse, kar je v moči narave in razuma, naravnano tako, da bo življenje lepo, delo, ki ga opravljate, pa prijetno. Vesele božične praznike Kmetijska Zadruga Ig, z. o. o. D & T pomoč! Nudiva prevoz ali kakršnokoli delo starejšim ali pomoči potrebnim osebam. Prevoz k zdravniku, v trgovino, vsa dela okoli hiše, računalniška pomoč, tudi popravilo računalnikov. Skratka, opravljava popolnoma vsa dela, ki jih potrebujete okoli hiše ali doma. Storitve nudiva po dogovoru, upoštevajoč krizne čase. el.: 031/576-790 ali 040/840-226 NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO JEKLENKO DOSTAVA PLINA PO IGU IN OKOLICI VSE DNI (TUOI PRAZNIKI) od 7h do 19H 031 707 660 ZANEiUIVO. UGODNO. PRIJAZNO o* dostav FRIZERSKI SALON DARJA DARJA W. LANINŠEK, S. P., Škrilje 129, Mali Vrhek Naročanje: 041/680-657 Vedkg sreče in (epih sanj, naj vam prinese 6ožični dan. in novo leto naj zaživi, radosti poCno, 6rez soCz in s^r6i. Srečno 2014! www.obcina-ig.si 31 I Enostavno in pregledno! STAND UP EOM = 0% COMEDY 0 EUR polaga 0% obresti 0 EUR stroškov IMFRO VEČERI V GOSTILNI C ■fV 5.12» 10.12. m 17.1. 011 20 — J-hmo j-i mikitnuMh l MEM t« EUBO mou>-u. KtA - NAJVEČ AVTA ZA VAS DENAR? jSVTDTRUDf. C Q.O., ^nMjtci.,01.755-79.05 «prodna? 0! ■ iSEI-^J-OO iswvti avtor.; jkJU->U S fj ■ r.hV .|o-j KiA.Urt.i-> *I Bpitilrilrinfiperalte parfrfi 3,7 - B.OinOOkm erm.ijeCD/ 109- MS g/km ČQ. EC-',' - D"> -it^ w "i:-- 'jc "x-^m vflii'j K'-- &ts si- cr-r-; kqqAc : * teK-Taup«ton Hjhm Luvnga •i- !■ i vrs i r-^jfujF dftfl F iuik .■■■—-,> :ir«3:>;v. - i» R>1'vrf-s rAuw C ni/ Q -. ■.J. i i. 40K* "(vi-li PTjft Pi ■■ i liiA i? . if .j 'i i v P IX ¿1 ?nv f«i w 11 fr-i'i f uf. iMi>! i j 4»)Q 9:Jj ■ Jofcw iSloru iirprtii «UO H«? Mri .-.V-Ji/.: K:::- ■ :?.- sit IVHK .) i dofco .M jhntj .-i po i , i » EUii.'mofx -ju OV ■ l.-.^.i '.■ibihdI: -! Olfc u-v fUxMo n $90 ElP ■ ''urtu-ma v-;-r l^nEnp cpm* v..'L ■ PO&MU i rt^HW »Ht «A nnitl firlpr^rf tfMlft ikiH* ICW trv ifjS 1-3 10 -1FI t «13 Frfim* w i^.i.o/fli-i^ . . i--In oprav.'- qui ■.a «i emir, t». «)»jo * •ji n .'.n £ji yCi-r.'ii j p4c> j ■ r-c—- L". .in ftiMh i,i ^.«'i-nr-j-jon IV-:-". iijm f. nsi vntf» ■ i|ar»~i "" - | j->±r'"lii.iKo 2, p ill L .H 4 i pOC#i i-.r.lCfi^ku so WlfeWflQ •■VAfi liil. 32 www.obcina-ig.si 9 REVU I BOGATI UAGMDNI SKLADI ¡ ODUČNA SPROSTITEV | VEDNO NOM BZM KDOR USPEŠNO KOMU KAJ SUGERIRA ELEMENT IZ SKUPINE LANTA-NOIDOV OTOK MED KRKOM IN PAGOM LIJAK NA HITRO NAREJENA RISBA OPLOV MALI ENOPROS-TOREC 'MAJKRAJŠT SL KRAJ NEKO. SVET. ŠAH. PRVAK (EMANUEL) DIŠAVA, DOBLJENA IZ VANIUE ALFI NIPIČ IZVAJALEC INDLISKE SPROS-TTTVENE TEHNIKE NEUMNICA, AVŠA TEKMEC BOLEČINA V UŠESU TROPSKO DREVO S TEMNIM LESOM NESTOR SLOVEN. PLESNIH UČITELJEV (ADOLF) PRAVNICA TRSTENJAK HRIBOVITA PRIMORSKA POKRAJINA PIHALO Z NAJBOLJ GLOBOKIM ZVOKOM ŽGALEC APNA NEKDANJI MESTNI AVTOBUS, PRUOJUC. NA ŽICE NADENEMO SI JO V PUSTNEM ČASU ROMUNIJA NEMŠKI DRSALEC (PO NJEM SE IMENUJE SKOK) IGRALKA GARDNER AZIJSKA NOSILNICA PREPROSTE VODNE RASTLINE MANEKENKA CAMPBELL POU-AMIDNO UMETNO VLAKNO LETALIŠČE PRIDOBIVANJE RUDE KIS. SMUČAR (HANS) ŠVICARSKI POLITIK (ADOLF) ANGLEŠKI IGRALEC (LAURENCE) NAJVEČJA ARTERIJA MET ŽOGE PREK NASPROTNIKA SPECIALIST ZA NOVOTVORBE DIRKAČICA ZUPANC ENAKI ČRKI OGNOJEK NA KOŽI, TVOR SKUPEK CELIC, KI TVORI ORGANE IRSKA TERORIST. SKUPINA RAZJEDA, ČIR VELIK PRITOK DONAVE V ROMUNIJI BESEDILO LE V PETO RANLJIVI GRŠKI JUNAK LASTNOST ŠTEVIL, KI NIMAJO SKUPNEGA DEUTEUA CESTNI PRELAZ NAD CERKNIM IVANKA KRAŠEVEC SRBSKI PESNIK IN PISATELJ (ALEK-SANDAR) MALIGNA TVORBA REDKEJŠA KONČNICA NEDOLOCN. ZNAMENJE ŽIVALSKEGA KROGA SLOVENSKA VOJSKA NAJVEČJA DIVJA MAČKA EHUD OLMERT GL. MESTO BAŠKIRLIE V RUSIJI ELEKTRIČNI ŽAR NIZKO RAZRASLA LESNATA RASTLINA STROČNICA Z ZELENIMI ZRNI ?, DVE, TRI SOSEDI ČRKE H POSLOVNA ENOTA TOČKA NA NA 90° SEVERNE ZEMUEP. ŠIRINE POKOJNI BOSANSKI NOGOM. TRENER (MCA) NAJVIŠJI CESTNI PRELAZ V PIRENEJIH AVTOR: MARKO BOKAUČ IALOMITA - 400 km dolg pritok Donave v Romuniji, PALANKIN - nosilnica za eno osebo v jugovzhodni Aziji, TOURMALET - 2115 m visok najvišji cestni prelaz v Pirenejih Obiščite spletni portal Občine Ig na: www.obcina-ig.si. www.obcina-ig.si 33 ZAHVALA V 56. letu starosti nas je zapustila draga žena, mamica, sestra, tašča, teta in babica MIHAELA SMOLE iz Bresta Iskreno se zahvaljujmo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in vaščanom za izrečeno sožalje, tople stiske rok, besede tolažbe, za podarjeno cvetje, sveče in darovane maše. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Hvala tudi pogrebnemu podjetju Vrhovec, g. župniku Turku za opravljen obred, ge. Jožici Anzelc za pripravo mrliške vežice in pevcem za sodelovanje pri pogrebu. Žalujoči: mož Franc, hčerka Karmen in hčerka Andreja z družino Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. (J. W. Goethe) ZAHVALA V 85. letu življenja se je od nas poslovila naša draga mama, sestra, babica in prababica FRANČIŠKA LENARČIČ_ iz Vrbljenja Zadnjih pet let je živela v domu Marije in Marte v Logatcu. Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo obiskovali, ji pisali in jo preprosto imeli radi. Zahvaljujemo se g. Pozdercu, g. 2erovniku, g. Turku in vsem somaševalcem za sočutno opravljen obred. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala vam za iskrena sožalja in hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) ZAHVALA Ob nenadni izgubi dobrega in skrbnega moža, očija, zeta in svaka ALBINA SLANA z Brezovice pri Ljubljani Iskreno se zahvaljujemo za darovane sveče, cvetje, izrečena sožalja in sočutne besede. Posebna zahvala Ribiškemu društvu Smuč za poslovilni govor in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin na tebe ostaja in živi, ker dom je prazen in molči. ZAHVALA V 88. letu starosti je odšla od nas ANGELA KUKOVICA roj. Rozman z Iga. Ob boleči izgubi drage mame, tašče, tete, babice in prababice se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, vaščanom in prijateljem za izrečeno pisno in ustno sožalje. Hvala vsem za darovano cvetje, svete maše in darove v dober namen. Hvala gospodu župniku Koširju za lepo opravljen pogrebni obred, gospodu kaplanu 2erovniku za obiske na domu, gospe Silvi Dolinšek za vso pomoč ob pogrebu, dr. Štefančičevi in patronažni sestri Nedi, pevcem Grm ter pogrebnemu zavodu Vrhovec. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti Vsi njeni Pogrebne storitue - naročila na domu - pevci, glasba - prevozi - venci, cvetja, sveče - prevozi za upepelitev - urejanje grobov - postavitev mrliškega odrt - urejanje dokumentacije - pogrebna oprema - prevozi v pogrebnem - urejanje umrlih spremstvu - izkop jam Cvetličarna Grdadolnik Gasilska ulica 10, Ig gsm cvetličarne: 031/790-655 Delovni čas: delavniki od 8. do 18.30 ure sobota od 8. do 13. ure V cvetličarni vam nudimo: - ikebane, vence, žarne venčke, sveče ... - zemljo in pesek za grobove - poročne šopke Vabljeni tudi v Vrtnarijo Grdadolnik na Ižanski cesti 320! gsm vrtnarije: 041/694-244 ANTON VRHOVEC, Drenov Grič 128, 1360 Vrhnika Tel.: 01 7551 437, mobitel: 031 637 617, 041 637 617 34 www.obcina-ig.si Novi ižanski vrtec GLASILO OBČINE IG • december 2013 MOSTIŠČAR Prvi dan je malčke obiskal župan V novih igralnicah je veliko prostora za igro. Obvestilo Januarja Mostiščar ne izide, nova številka bo izšla 14. februarja 2014 Rok za oddajo prispevkov je sreda, 29. januarja 2014. Svoje prispevke lahko pošljete do roka na e-pošto: mostiscar@obcina-ig.si oz. na naslov: Uredništvo Mostiščarja, Govekarjeva cesta 6, Ig. www.obcina-ig.si adicional i nočni pohot nco. KRIM TURISTIČNO D R U I T V O Zbirno mesto je na avtobusni postaji v Podkraju (pod cerkvijo sv. Janeza Krstnika) v sredo, 25. decembra 2013, ob 17.00 uri. Najprej bomo hodili 10 minut po gozdni poti, nato pa dobro uro po kamionski cesti vse do lovskega doma na Planinci. Vsi pohodniki morate imeti primerno obutev, pohodne palice in baterijsko svetilko. Hrano prinesite s seboj. Vsak udeleženec hodi na lastno odgovornost! Vse dodatne informacije sprejema Jože Krašovec (tel.: 01/2862-345 oz. GSM: 041/351-343). Thristično društvo Krim in Konjerejsko društvo Krim pripravljata že tradicionalno ki bo na štefanovo, 26. decembra 2013, ob 10.30 uri na hipodromu Vrbljene. Vsi lepo vabljeni! __ I Vabimo vas na blagoslov konj, ki bo v četrtek, 26.12.2013, ob u. uri, pri Domu na Kureščku. Vabljeni vsi, ki imate konje, da jih blagoslovite, in tudi vsi, ki bi radi doživeli tradicionalni običaj. Pogostitev bo v Domu na Kureščku. Informacije: tdkurescek@gmail.com, 031751320 (Eva) FvV7 FRAN GOVEKAR IG Vljudno vabljeni na letni BOŽIČNI KONCERT Pesem angelov Ženskega pevskega zbora Ig v četrtek, 26. decembra 2013, ob 18. uri v župnijski cerkvi na Igu. Nepozaben večer bodo sooblikovali župnijski mešani pevski zbor ^ pod vodstvom Igorja Kovačiča, Polona Kukovica na klavirju, (4 Urban Kraševec na harmoniki in Primož Kristan na kitari. C 3 c Trinajstica kmalu bo minila, novi vrtec nam je podarila. Tega vsi se veselimo, KAJ naj več si še želimo? vam vsem leto 14 naj prinaša: Z iskrenostjo vsak naj se ponaša ta lastnost naj vse prekaša. Naj prijateljstvo vas druži, dobro naj vam zdravje služi. Razlike naj ne bo med vami, pa da nikoli ne bili bi sami. Da drug za drugega bi poskrbeli in celo leto se lepo imeli. SREČNO VSEM OBČANOM Mimo MALI in VELIKI h vrtca Učenci4. bz razredničarko Želim, da bo v novem letu po vsem svetu mir, da bomo veseli in se dobro imeli, da bomo zdravi ter doma in v šoli srečni kot na zabavi. Učenke, učenci, vsi zaposleni ler ravnateljica OS Ig VidWorstntr.4 c Ljubitelji glasbe, igre, petja, slik in plesa! Prijetne in mirne božične praznike vam želimo, ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti, v novem letu pa neizmerno veliko kulturnih in drugih zanimivih dogodkov, ki vam bodo polepšali vsakdan. Se naprej se bomo trudili za vas tudi članice in člani Društva Fran Govekar Ig! c»jlr.o f »M&OVCMPlG Ne poskušaj postati uspešen Čestitke in najboljše želje ob ilovek, ampak človek vrednot državnem prazniku dnevu Aibeit Einstein samostojnosti in enotnosti. Vesele božične praznike, srečno in zdravja polno leto 2014. Upravni odbor Društva upokojencev Ig Naj božični čas prinese veliko veselja in novo leto veliko sreče, spoštljive medsebojne odnose ter izpolnitev vseh plemenitih in iskrenih želja, f VSEM SREČNO 2014! Turistično dru&tvo Krim Ko v tisoč nočeh nebo zažari, naj vam vsaka zvezdica srečo želi! S toplino božič naj vas greje, srce naj vaše pomiri, a novo leto naj zaseje veliko sreče in radosti! Vse dobro, veliko lepega in predvsem zdravo, zadovoljncrleto 2014! V Zvezde t\c\ nel»M, lučke \fsepo7iocf, teple želje m lepe misli se ifikrfj* naokrog. . let« ZOl^Vfliv» pričara lepot" ^«elt drgnil' «ttfrtri, izpolni s^nje.m popelje 7 jutri», peln^