o deželni vinarski, sadjarski in poljedelski šoli na Grmu pri Rudolfovem za šolsko in gospodarsko leto 1888 9. Spisalo vodstvo. & V Ljubljani, 1890. Izdal in založil deželni odbor kranjski. — Tisk J. Blasnikov v Ljubljani. deželni vinarski, sadjarski in poljedelski šoli na Grmu pri Rudolfovem za šolsko in gospodarsko leto iw Wf, Spisalo vodstvo. & V Ljubljani, 1890. Izdal in založil deželni odbor kranjski. Tisk J. Blasnikov v Ljubljani. Poročilo o šoli. A. Učenci. v Šolsko leto 1888/9. se je pričelo dne 12. novembra. V prvo leto so na novo vstopili naslednji učenci: 1.) Aleš Valentin iz Rašice pri Sv. Martinu na Gorenjskem, 2.) Bezenšek Ognjeslav iz Bukovja pri Frankolovem na Šta- jerskem, 3.) Bregar Janez iz Roba pri Velikih Laščah na Dolenjskem, 4.) Hladnik Ignacij iz Petkovca pri Rovtah na Notranjskem, 5.) Finz Beno iz Ljubljane, 6.) Kuralt Peter iz Velikega Mengiša na Gorenjskem, 7.) Modrijan Janez iz Planine na Notranjskem, 8.) Pezdirec Jožef iz Metlike na Dolenjskem, 9.) Potrbin Vekoslav iz Preženskih Njiv poleg Dol pri Litiji na Dolenjskem, 10.) Radelj Ivo iz Breze pri Trebnjem na Dolenjskem, 11.) Slapšak Dragotin iz Pijavic poleg Sv. Trojice pri Mokro- nogu na Dolenjskem, 12.) Vehovec Alojzij iz Žužemberka na Dolenjskem, 13.) Umek Franjo iz Hriba pri Vrhniki na Notranjskem. Za praktikanta vpisal se je med letom Zajc Anton iz Bistrice pri Št. Rupertu na Dolenjskem ter 2. septembra vstopil. Iz prvega v drugo leto so prestopili: 1.) Banič Franjo iz Hrvaškega Broda pri Škocijanu na Dolenjskem, 1 2.) Clarici Janez iz Breitenau-a pri Prečni na Dolenjskem, 3.) Globevnik Anton iz Škocijana na Dolenjskem, 4.) Karlovšek Janez iz Šmarjete na Dolenjskem, 5.) Kunstelj Jakop iz Polšice pri Gorjah na Gorenjskem, 0.) Lah Anton iz Loža na Notranjskem, 7.) Logar Otmar iz Rudolfovega na Dolenjskem. 8.) Šepic Alojzij iz Žabje Vasi pri Rudolfovem na Dolenjskem. Izmed prvoletnikov so bili Bezenšek, Hladnik, Finz, Kuralt, Modrijan, Radelj in Vehovec skozi oelo leto plačujoči učenci. Pezdirec je bil do 1. februvarija plačujoč učenec, potem mu je pa veleslavni deželni odbor podelil deželno ustanovo. Vsi drugi prvoletniki so uživali deželne ustanove. Od drugoletnikov so bili plačujoči učenci: Clarici (vnanji učenec), Lah, Logar, Šepic (vnanji učenec). Ostali štirje so uživali deželne ustanove. Šola je torej imela o pričetku šolskega leta 1888/9. 21 učencev, konec njega pa le 17 in enega praktikanta. Javna preizkušnja je bila dne 29. oktobra, pri kateri sta gospoda deželni glavar dr. J. Poklukar in deželni poslanec c. kr. okr. sodnik Fr. Višnikar zastopala veleslavni deželni odbor. V šolsko leto 1889/90. so vstopili na novo: 1.) Favetti Vinko iz Skrilj na Goriškem, 2.) Finžgar z Brezja na Gorenjskem, 3.) Hrovatin Anton iz Vipave (trga), 4.) Kadunc Ja.nez iz Žužemberka na Dolenjskem, 5.) Karlovšek Fran iz Šmarjete na Dolenjskem, (!.) Kocjan Ivan iz Žirov pri Sežani na Primorskem. 7.) Kos Ernest iz Podsrede na Štajerskem, 8.) Košak Janez iz Žlogarske Gore pri Škocijanu na Dolenjskem. 9.) Petrič Leopold iz Dolenj na Vipavskem, 10.) Pogačnik Anton iz Srednje Dobrave na Gorenjskem, 11.) Rojic Anton iz Št. Pavla pri Zatičini na Dolenjskem, 12.) Škofič Vekoslav iz Št. Vida pri Brdu na Gorenjskem, 13.) Tršar Franjo z Vrhnike na Notranjskem, 14.) Zajc Anton iz Bistrice pri Št Rupertu na Dolenjskem (prejšnje leto praktikant). Šola ima sedaj 12 štipendistov, kor je slavni deželni zbor zneske štipendij od 120 znižal na 100 goldinarjev. B. Učno osobje šolskega leta 1888/9. n) Stalni učitelji: Rihard Dolčnc, vodja; Viljem Rohrmann, adjunkt; Jernej Černe, tretji učitelj, kateri je dno 1. septembra 1888. 1. službo nastopil. h) Pomočni učitelji: Dr. Josip Marinko, c. kr. gimnazijski profesor v Rudolfovem, učitelj krščanskega nauka; Otmar Skale, c. kr. okrajni živinozdravnik v Rudolfovem, učitelj živinozdravilstva; p. Otokar Aleš, frančiškan v Rudolfovem, brezplačen učitelj petja. Ker je moral pristav V. Rohrmann dne 1. oktobra 1888.1. enoletno prostovoljno vojaško službo nastopiti, dovolil je vele-slavni deželni odbor, da ga je Franjo Stupar iz Vodic na Gorenjskem, kateri je dovršil višo kmetijsko šolo v Tečinu — Liebwerdu na Češkem, namestoval od 1. novembra 1888. I. do zadnjega oktobra 1889 1. (Gospoda Stuparja plačeval je g. Rohrmann sam.) 1* *) Nemščina ni obligaten predmet. Q-< PT* GO CD CO O GO OD O 00 CD 00 O M ?r p- rf o< Vl <1 Q P- er ?r oc' 0 (/} g N ^ -irf M I g -S S 1 ® cä •* n 1«' c o o* Q rt T3 iS CÖ >ü 0 O C O. a > '■e 0 0' 0) *—1 t-I I 3 03 S3 : « .3 p I «o I ^ L rt C S " — I 'P rt 3 5 1.2 t s i» t-' ! rti ! /11 ' O i;s 1® t—1 . novembra pa deželne vlade svotnik gospod Josip Dralka. Dne 10. junija ob razvitji zastave „Dolenjskega Sokola“ obiskalo je zavod jako veliko raznih udeležiteljev slavnosti. I. Učni pripomočki. Šola je naročena na štirinajst časnikov (nemških in slovenskih), katere smejo tudi učenci čitati. Z izredno podporo 800 gld., katero je leta 1888. visoko c. kr. poljedelsko mini-sterstvo privolilo šoli, nakupilo je vodstvo raznih učnih pripomočkov, kakor knjig, stenskih tabel, zbirk, mrčesov, kmetijstvu koristnih in škodljivih natrpanih ptičev, vzorcev in modelov, anatomijskih preparatov, kristalnih modelov, modelov sadnega cvetja i. t. d. Bivši plačujoči učenec Ivan Clarici je šoli podaril: 1.) okostnico glave domače mačke, 2.) okostnico koštruna s tremi rogovi, 3.) okamenine iz Trške Gore, 4.) morske školjke, 5.) herbarij trav, — njegov brat g. Karl Clarici pa krasno, veliko mrčesno zbirko, ki šteje več sto vzorno prepariranih žuželk. Šola je pristopila z dovolitvijo veleslavnega deželnega odbora kot dosmrten ud k društvu sv. Mohorja. II. Poročilo o gospodarstvu. A. Vin ograd ar s tv o. V Trški Gori smo zagnojili ter tudi ob enem v vrste po-grobali eden veči kos starega vinograda tik pod zidanico in drugega niže zdolaj. Iz kamenja, pri tej priliki izstreljanega ter izkopanega, napravili smo pod zidanico dve jako potrebni škarpi. Tik pod zidanico izponeslo se je grobanjc prav dobro, no tako niže zdolaj, kajti črvi navadnega hrošča uničili so zelo polovico grebenic, ker so jim pod zemljo odgrizli vso mlado lubad. Sicer smo obdelali vinograd, kolikor ga ni po novem načinu uže v vrste zasajenega, po stari navadi. Obrezali so ga učenci ter tudi v vrste posajene trto povezali in uravnali. Na pomlad je kazalo trtje prav dobro, pozneje ga je pa peronospora kaj grdo napadla, tako da je grozdjo kaj slabo dozorelo ali celo nič. Vrhu tega je pa še ob trgatvi in pred njo vedno deževalo, tako da je ravno najbolj dozorelo grozdje pognilo. Vodstvo je dalo napraviti tik zidanice precej velik vodnjak za nabiranje kapnice, katera bi rabila ob škropljenji trt zoper pero- nosporo. Popraviti je dalo vse tri s Slapa prinesene škropilne aparate, naročilo modre galice, katere pa ni bilo več dobiti. Ravno takrat, ko bi bilo trte škropiti, pa je vodja obolel, da je moral v Toplice, in tako nismo škropili. Škropiti pa bi tadi že tako ne bilo mogoče, kajti kakor navlašč ni takrat nič deževalo, tako da v vodnjaku ni čisto nič bilo vode. Iz Krke gori pa je tudi ni mogoče bilo voziti, kajti spomladanjski nalivi so pot v Trško Goro tako pokvarili, da ni bila za vožnjo. Pa tudi zaradi tega ne bi bilo mogoče škropiti, ker ni bilo udobiti modre galice. Vse potrgano grozdje smo speljali domov ter ga tako le porabili: Moštu najbolj zrelega belega in najbolj, zrelega črnega grozdja, katero smo takoj po branji izmastili ter maščino prilili k belemu grozdju (izpodlili, kakor pravijo), pridejali smo toliko sladorja, daje dosegel 12 "/0. Po naravi ga je imel le 8 %• Tako smo napravili sicer še vedno dosti kislo, vender toliko alkoholno vino, da se ni bati, da bi se pokvarilo. Takoj po trgatvi smo tik nad zidanico pričeli prekopavati (rigolati) prvi novi pašen vinograda. Prekopavali smo do 80 c/m globoko in pfekopali pred zimo ne še do polovice, kajti skalovja, katero je seveda vse bilo treba izstreljati, skoraj ni nič manj, nego zemlje. Iz izstreljanega kamenja smo sezidali dva metra visoko ter eden meter debelo podzidje pod pašnom in nad pašnom. Novi vinograd bode meril čez 1200 m'1. Zasadili ga bodemo z ameriškimi požlahtnjenimi trtami. Podloge bodo riparije, cepiči pa nekoliko bela tičina, nekoliko žametasta črnina in rulandec. V Smolinji Vasi (Cerovci) v delu „Krivlja“ prekopali smo na jesen 1888. in spomladi 1889. leta 1851 m- zemljišča ter tako napravili drugi pašen. Zasadili so novi pašen učenci sami z jorkmadejrovimi bilfami, katere so se krasno izponesle. Komaj 5% se jih ni prijelo. Mej trtami smo zasadili neki vipavski pritlikav fižol, kateri je prav fino obrodil. Okoli novega drugega pašna ter tudi okoli prvega in onega v „Dolgem“ zasadili smo z najboljšim uspehom češplje. V pašne same smo posadili v vsakega po 2 vrsti marelic in renglot. Doma srno prekopali na zaledinjenih njivah pod kozolci tretji oddelek ameriškega vinograda, ki meri 1340 m'2, ter ga zasadili nekoliko z enoletnimi v domači trtnici vzgojenimi bil-fami trte soionis, nekoliko pa s ključi, kupljenimi od g. L. Beera v Murhofu na Štajerskem. Sadili so učenci, prisipajoč nekoliko komposta. Po sosednjih dveh uže leta 188 .zasajenih oddelkih ameriškega vinograda rasle so trte (riparija in jorkmadejra) tako bujno, da smo jeseni od njih pridelali uže 18.900 ključev. Vsled ukaza veleslavnega deželnega odbora dali smo jih 7500 brezplačno Vipavcem, ostale pa bodemo posadili v novem vinogradu v Trški Gori ter porabili za cepljenje v roki in polaganje v trtnico. Eden oddelek ameriškega vinograda z leta 1888. smo nekoliko pognojili jeseni, nekoliko pa še po zimi, ker je bila voljna, prav dobro s kompostom, drugi oddelek bodemo leta 18IJ0., tretjega pa 1891., in sicer oba s kompostom. V trtnico smo vložili vse domače ameriške ključe riparije in jorkmadejre, kolikor jih nismo ob tečaji za cepljenje trt brezplačno razdelili med udeležence. Vanjo smo vložili tudi 1036 z rulandovimi cepiči v roki požlahtnjenih ter potem v jamo poveznenih ključev riparije in eden Sortiment brez cepljenja dobro rodečih ameriških trt, katerega smo iz Ogleja na Primorskem naročili. Cepljenje se ni še do polovice izponeslo dobro, kajti ključi so bili, ker na domačih trtah uže v prvem letu pridelani, proti cepičem večinoma predrobni. Sortiment se je prejel veliko bolje. B. Sadjarstvo. V jabolčnem sadovnjaku pred gradom smo med 7 vrst jablan posadili češplje, tako da stoji med dvema jablanama po ena češplja. V sadni sejalnici smo prekopali, zravnali ter razdelili od druge polovice toliko sveta, kolikor ga je iz leta 1888. ostalo še neobdelanega. Tako smo dovršili sejalnico. Tri table smo zasejali z jabolčnimi in hruševimi peškami. Okoli vseh oddelkov I. polovice zasajene kutne smo, ne oziraje se na okulacije leta 1888., požlahtnili še edenkrat s cepiči sortimenta jako finih namiznih hrušek. Cepiče smo kupili s špalirnega vrta barona Baba v Weidlingu pri Dunaji. Požlahtnitve so se izponesle prav povoljno, ter bode leta 1890. že mogoče, začeti razne oblike kordonov vzgajati. Okoli posameznih oddelkov št. II. bodemo nasadili ivančke, kupljene od g. W. Klenerta v Gradci, in sicer zato, da si vzgojimo jabolčnih kordonov. V drevesnici smo zasadili tablo št. III. s sadnim drevjem, namreč z jablanami in hruškami, po zimi v roki požlahtnjenimi, s češnjami in nepožlahtnjenimi češpljami. Na prvi tabli smo požlahtnili jablane, hruške (v drugič) in češnje, kolikor so krone visoke. Kostanje smo jeseni vse izkopali ter jih v zapadno lego starege vinograda v Smolinji Vasi presadili. Požlahtnitve so se izponesle prav dobro. Mali tri-kotič drevesnice zraven prve table je zasajen z mandlji, sli vami in mirabolanami. Mandlje smo z okulacijo požlahtnili z breskovimi cepiči, isto tako slive z marelicami. Požlahtnitve so sc dobro izponesle, toda kaj kasne so, po zimi pozebejo breskve ter tudi marelice do tal. Zato bode kazalo breskve in marelice le na pomlad požlahtnjevati, jeseni pa vselej vse izkopati in oddati. Na jesen smo začeli prekopavati IV. tablo ter smo jo, ker je vreme bilo ugodno, po zimi vso prerigolali. To delo je pa bilo jako drago, kajti izstreljati smo morali do dve sto voz kamenja, zemlje pa napeljati. Sadja ni bilo v letu 1889. na vsem šolskem posestvu niti za eden krajcar vrednosti, le orehi so prav dobro obrodili. C. Poljedelstvo. Njive pod kozolci, pare. št. 344/1, obdelali smo tako le. Na prvi najspodnjejši je bil mangold prašičem za krmo, na drugi poletnji lan, na tretji, četrti in peti krompir, na šesti najviši pa buče. Na jesen smo vse tri njive, na katerih je rastel krompir, ter tudi njivo, na kateri so rasle buče, obsejali z zimsko pšenico. Na teh njivah pod kozolci bodemo konec leta 1890. vpeljali poseben kolobar za tiste rastline, katerih pridelujemo po bolj malo in najbolj glede na prašičjo rejo. Ta kolobar bode naslednji: 1. leto ozimna rž za prvi, repa za drugi pridelek. 2. leto lan za prvi, vmesno korenje za drugi pridelek, 3. leto oves. 4. „ buče. 5. „ mangold. (!. „ mangold. Na njivi, parcelna št. 347/1, imeli smo s strojem sejano zimsko pšenico, katera je na oči lepa, celo krasna bila v vsakem oziru, toda ob mlatvi pa se jo pokazalo, da je bilo dosti klasja ali čisto gluhega, ali pa ni hotelo nepopolnoma zrelo zrnje iz plev, to pa zato, ker so črvi poškodovali stebla. Pod pšenico vsejana štajerska detelja domačega pridelka razvila se je kaj lepo. Boljšo pšenico smo prodali, slabejšo pa doma porabili. Slamo smo zelo vso pokrmili in le malo je imeli za steljo. Detelja je dala eno precejšnjo košnjo. Na njivi, parcelna št. 347/2, bila je štajerska detelja, katero smo trikrat kosili, po tretji košnji pa njivo preorali ter jo tako za koruzo leta 1890. sprašili. Za košnjo v tretjem letu ne bodemo nikedar več štajerske detelje pustili čez zimo, kajti izkazalo se je na sosednji njivi (pare. st. 347/3), na kateri je bila leta 1888., da je po zimi toliko pogine, da je nikakor ni vredno za šo eno košnjo v tretjem letu puščati. To pa še posebno nikakor ne kaže pri kolobarjenji, kakeršno imamo po šolskih njivah, kajti po štajerski detelji sejemo turščico brez gnojitve, za njo mora pa njiva za časa biti prosta, najbolje, da jo uže na jesen preorana. Na njivi, paro. št. 347/3, sejali smo navadno po štajerski detelji turščico, in sicer brez gnoja. Sejali smo jo s sejalnim strojem (Garet-ovim), obdelovali pa z okopačem in osi-pačem. Da ni bilo črva, bil bi pridelek obilen, tako je pa dobro tretjino požrl podjed, isto tako fižol. Pri oranji smo za plugom pobirali črve. Štirje učenci so jih v enem dnevi nabrali velik zvrhan jerbas. Lopo jo bilo videti, kako so jih med oranjem pobirale pustolke, srake in vrano, katerih je bilo na stotine ob enem na njivi. Na sosednji njivi, pare. št. 347/5, sejali smo s sejalnim strojem krmsko peso. Vzkalila je prav povoljno, pozneje so jo pa črvi zdelali tako, da smo jo namesto 00 do 70 pridelali le 28 voz, in še ta je bila vsa objedena ter je močno gnila. Črvi so pa tudi uničili med peso posejani fižol skoraj do cela. Po pesi smo vsejali s sejalnim strojem zimsko rž, katera se je pred zimo še tako krasno urasla, da je ni bilo enake daleč na okrog. Pičli obrodek pesni čutili smo v gospodarstvu jako pri prašičji, posebno pa še pri goveji reji. Zato smo morali število goved zmanjšati (odpravili smo dva vola) in pomagati si s krmili, na katera bi sicer niti ne bili mislili, kakor z otrobi, ajdovico, plevami. Na njivi, pare. št. 347/(J, rasla je krasna zimska rž, katera je pa žal po nekatera mesta grdo polegla. Rž, po krompirji najboljši šolski pridelek, smo prodali, slamo pa porabili za popravo strehe na zidanici v Trški Gori. Po rži smo to njivo obsejali na široko z japonsko ajdo, katera je prav fino obrodila, dasiravno je je proti koncu uže slana precej uničila. Poletnjega ječmena sploh ne bodemo nikedar več sejali, ker tod ne rodi, ugonobi ga namreč vsako leto rja. Na parceli št. 347/8 smo tri mesta, po katerih smo leta 1887. izkrčili grmovje in skalovje, obsejali z ovsom, medenj pa nasejali še razne trave in detelje, tako da smo ta del izpremenili v travnik, in sicer z dobrim uspehom. Na parceli, št. 353/2, namenjeni za bodočo ameriško trt-nico imeli smo do repne in ajdove setve praho. Potem smo pa njivo pognojili ter jo polovico s sejalnim strojem obsejali z repo in vmes pomešano zimsko retkvijo, polovico pa z ajdo. Ajda je dala prav obilen pridelek, repe so pa velik del ugonobile gosenice, vender je je bilo dosti. Šolsko gospodarstvo bode v bodoče glede njiv imelo dva kolobarija, manjšega že navedenega na šesterih malih njivah pod kozolci, večega pa na deveterih völikih njivah v ravnici. Kolobar velikih njiv se bode pa pričel šele pričetkom leta 1891., ker tedaj šele bode šolsko gospodarstvo imelo dosti gnoja. Veliki kolobar bode sledeči: 1.) krompir, 2.) rž z deteljo, 3.) detelja, 4.) turščica, 5.) oves, ß.) pesa, 7.) pšenica in za drugi pridelek ajda, 8.) oves, 9.) na eni njivi vedno lucerna. D. Živinarstvo. Dokupili smo leta 188!). goveje živine 3 glave od gospoda Baumgartnerja na fužinah pri Ljubljani, in sicer šele par mesecev starega j unč k a čiste š vidce krvi za 45 gld. za pleme in pa 2 mlada vola za 243 gld. 50 kr. namesto prejšnjih 4 volov, katere smo prodali za 620 gld. Zaradi pičle krme smo po zimi 1. 1889/00. imeli le eden par volov. Vsled domače reje pomnožilo se je število krav za eno glavo (od 8 na 9). Število telic pomnožilo se je tudi za eno glavo. Telet se je med letom skotilo 8, katerih redimo 3, namreč 1 rezanega junca in 2 telici. Ostalih 5 telet smo prodali mesarju. Konec leta imeli smo torej 9 molznih krav, eno brejo telico, štiri teleta (enega bikca, enega rezanega junčka, dve še nebreji telici), enega bika in par volov. Konja sta ostala iz 1. 1880. Prašičev smo dokupili dve svinji čistega jorkširskega plemena od gospoda Jos. Lenarčiča na Vrhniki za pleme. Dalje smo dokupili na semnji v Rudolfovem 12 navadnih prašičev, da smo pokrmili obilo ukisano krmo, ostalo iz leta 1888. Teh smo pa odprodali pozneje, ko je bila krma pošla, 6 glav. Iz leta 1888. ostali so v svinjaku: eden čistokrvni jorkširski merjasec, ena svinja in dva prašiča. Konec leta 1889. smo imeli v svinjakih: 1 čistokrvnega jorkširskega merjasca, 2 Čistokrvni jorkširski svinjici (eno brejo) 4 križne svinjice, 2 križna prašička, 2 čistokrvna jorkširska prašička, 3 čistokrvne jorkširske svinjice. Od poslednjih 5 prodali pa smo razen enega merjaščka vse. Z prodajo mladih prašičkov, dasi tako finega plemena, ni dosti dobička, kajti ljudje linega plemena od navadnega no razločujejo čisto nič in torej ga tudi draže ne plačujejo. E. Z el enj adarstvo. Na vrtu in nekoliko tudi v sadni sejalnici smo gojili razno kuhinjsko zelenjad za domačo rabo tor tudi za prodajo, katera prihaja vedno bolj živahnejša. Zeljne rastline uničevale so nam zopet stenice (šoštarji) kar ostudno. Šparglje, katero smo leta 1888. komaj obvarovali hrošča, poškodovali so pa kar grdo črvi. Skoraj polovico rastlin je uničenih. Zelenjadna semena smo spomladi izročili v prodajo gospodu Franu Kastelicu v Kandiji. F. Gospodarski mrtvi inventar. Gospodarski inventar se je pomnožil v letu 1880. za naslednje predmete: V stolpu smo napravili uro. Za drugo jelovo kipelno kad za belino kupili smo 102 po dva palca debelih jelovih dog. Omislili smo si novo tehtnico za seno in slamo in sploh za krmo, eno kad (hrastovo, z železom okovano) za kisavo, eno hrastovo okovano kad, 12 drevesnih žagic in garnituro 15 nožev, vilic, žlic za učiteljski tečaj, za učence pa 12 skledic in 8 okrožnikov. Sicer smo dokupili še raznega manjšega gospodarskega orodja, pokvarjeno smo pa dali popraviti. Za ves mrtvi gospodarski inventar potrošili smo 38G gold. 05 kr. G. Šolski mrtvi inventar se je pomnožil za hišno opravo v bolniški sobi in za več predmetov v spalnici učencev. H. Gozdarstvo. V hosti, kupljeni od Janeza Goloba iz Vrha, posekah smo za gradnjo stanovanja vrtnarjevega nekaj smrek za šperovce. Jeseni smo nagrabili v njej kolikor le mogoče veliko listja. V hosti, dokupljeni od g. Frana Kastelica v Rudolfovem, nasekali smo spomladi eden voz leskovih prekel za fižol, jeseni pa eden voz krovnic za popravo slamnate strehe v Trški Gori. Nagrabili smo v njej tudi več voz listja. V novem parku pred gradom smo zasadili botanično-pomološki oddelek z reprezentanti vseh plemen naših sadnih rastlin. Sadili smo večinoma same divjake. Okoli oddelka pa smo nasadili zelo vse reprezentante naših gozdnih dreves in grmov. Jelovega drevja poslal nam je v ta namen gospod c. kr. deželni gozdarski nadzornik Vencel Goli iz Ljubljane brezplačno. Prijele so se čisto vse rastline. Botanični park bodemo v letu 1890. nadaljevali ter mu še dodali oddelek lepotičnega vrtnega grmovja.. Nekoliko takega grmovja poslal nam jo g. Jos. Lenarčič z Vrhnike uže lani brezplačno. ni. Poročilo o stavbah. Nad zapadnim in severnim traktom gradu postavili smo popolnoma novo strešje in je pokrili z opeko, katere smo porabili 00.000. Ob enem smo izpeljali vse dimnike razen enega nad streho. Pod njo smo napravili sušilnico za meso. Pod novo streho vzhodnjega trakta smo dalje polagali opeknati tlak, kolikor je bilo opeke dobiti. To podstrešje smo ločili tudi s pregrajo od podstrešja severnega in južnega trakta zato, ker imamo v njem shranjeno žito. Na stolp smo postavili strelovod, vso streho pa prekrili in ji ob treh straneh napravili žlebe. Ob glavnem pročelji grajskem smo naredili čisto enostaven napustek. Stolp in pročelje smo, koder je bilo potreba, na novo ometali ter rumeno prepleskali. V stanovanji a,djunktovem in ravnateljevem smo napravili čisto nova znotranja okna, v stanovanji tretjega učitelja, v spalnicah učencev (na južni strani), v kemičnem laboratoriji in v bolnici pa nova zunanja poletnja okna. Nova okna, in sicer zunanja in notranja smo omislili tudi shrambi šolske kuhinje in jedilnici učencev. V stanovanji adjunktovem smo napravili troja nova vrata. V učni sobi prvoletnikov smo postavili novo železno peč. Na vrtu smo zgradili čisto novo stanovanje vrtnarju, pod streho pa napravili snažno sobo za vrtnarskega učenca. Na vrtu smo tudi naredili zraven rastlinjaka majhno toplico (Treibhaus) za cvetlice Na vrtu, oziroma v novem parku pred gradom, zgradili smo eno podrto škarpo iz nova, in sredi nje napravili 10 hrastovih stopnic. V Trški Gori smo naredili zidanici novo slamnato streho na južni strani. Razen vseh teh stavbinskih del opravili smo še razna manjša. Kotle v svinjski kuhinji smo obzidali v novič, zazidali dva mostovžna obloka pri glavnih stopnicah ter ju nadomestili s starimi okni, v kleti za kisavo tik jedilnice za posle vzidali novo okence in pobelili vse 4 kuhinje dvakrat.