Tečaj LIL « * «lr i Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic V Ljubljani 25. maja 1894 -M Politiški oddelek. šm 'sm mm^ Pomenljiv dan. kapitalisti obračajo svojo pozornost na Dolenjsko in prepuščajo polje pred vsem tujemu kapitalu. Vidi se, da pri nas manjka prave podjetnosti. Neki slovenski časopis je sprožil misel, da se osnuje slovensko gospodarsko dru- štvo. Mi presrčno želimo, da se to kmalu zgodi. To je Gotovo bo jako pomenljiv za našo dolenjsko stran pa mogoče, ako se vse slovenske stranke zjedinijo in dan 31. maja. Tedaj se bode slovesno otvorila druga, in • ' , » ». t r* \ » i. a t- • ■•* ' _ ■-» ■ . — ^^ sicer glavna proga dolenjske železnice. S tem se dolenjska stran, stvar vzamejo v roko. Nobena slovensk a stranka sama zase ni tako močna, da bi se mogla lotiti tacega pod- ki je bila dosedaj nekako odločena od ostalega jetja. Zato si mi želeli, da se kmalu skliče shod tacih sveta, ž njim zbliža. To je gotovo silno važen dogodek v gospodarskem pa tudi v političnem oziru. Kdo se je brigal za Dolenjsko; dokler ni bilo železnice. Nobeden. Kolikor je bilo industrije na Dolenjskem, premožnejših Slovencev, da se posvetuje ob osnovi tacega društva. Ta stvar se pa mora doginjati le kot splošna narodna stvar, ne pa le kot zadeva kake posamične stranke. Nikdo ne sme morda se zaradi tega odtegavati, ker pri polagoma propadla, ker ni mogla konkurirati z dru- stvari ima tudi nekaj besede kak mož, ki je malo dru dimi bolj srečnejšimi kraji blizu večjih občil. Propale so gačnejših političnih nazorov. Sploh mi mislimo, da so na fužine v Gradcu in na Dvnu, propale so pivovarne dolenjske, kmetski stan je rapidno pešal, ker ni mogel spe-čavati svojih pridelkov v denar. Ljudje bili so prisiljeni iskati si zaslužka v daljni Ameriki. Da se ni odprla sedaj železnica, bi gotovo dolenjsko narodno gospodarstvo kmalu popolnoma propalo. Že sedaj, ko se še ni jelo voziti po obeh progah, jeli so obračati pozornost na Dolenjsko. Najprej je otvoril Schlesinger lesno tovar vspevala. Neki Dunaje katera bode še sedaj pr in in an je kupil fužino na Dvoru začne zopet delo, govori se o napravi novih sladkam predilnic. Kapitalisti seveda obračajo pozornost na Do lenjsko zlasti zaradi tega, ker delavske moči tukaj bodo predrage. Novi industrijski zavodi bodo pokrajini v ne rodnogospodarske razmere tisto polje, na katerem bi lahko vse slovenske stranke vkupno delovale. Seveda nekoliko dobre volje je treba. Strankarske koristi je treba podre- diti koristim narodovim. .Morda bi bilo dobro, da bi se v tem oziru posebno prašali naši štajarski bratje za svet. Lepo vspevanje posojilnic na Štajarskem pač kaže, da imajo naši štajarski bratje precej narodnogospodarskega talenta. Omeniti pa moramo, da po naših mislih je to tudi mnogo pripomoglo do tako lepih vspehov pri posojilnicah na Dolenjem Šta- » jarskem, ker mej štajarskimi Slovenci ni nikdar bilo tako hudih razporov, kakor so pri nas na Kranjskem. Stvari pa ne smemo dolgo odlašati, da se ne vgne- zdijo povsoč tujci Potem ko bodo vse že tujci pokupili y korist, ker bodo ljudje dobili zaslužka na Dolenjskem so majhna posestva to pa posebno ki večkrat ne bode Židi. prepozno se hudovati nad dunajskimi in drugimi morejo preživeti družine. Drugod se boje tovarn nekateri kmetje, ker se s tem posli podraže. Na Dolenjskem je pač malo tacih kmetov, ki potrebujejo posle, večina dolenjskih posestnikov lahko obdelajo sami s svojo družino svoje polje. Semtertja bode morda ta ali oni zares moral da naj Priporočati seveda moramo dolenjskim kmetom, 3 hite prodajati tujcem svojih zemljišč. Le dobro naj i železnic še > < pomislijo, da bo njih zemlja po otvorjenji vedno več vredna postala. Ko bi poprodali svojo zemljo y bi postali odvisni od Židov Mi bojimo, da bi Kranj nekaj goldinarjev več dati hlapcu ali dekli ali to se mu ska postala druga Galicija. Naš kmet je vse kaj druzega y ■ bode povrnilo s tem da bode svoje pridelke dražje prodal kakor je poljski ali rusinski, se vsekako bolj zna v na- Obžalovati pa moramo da tako malo naši domači rodnogospodarskem oziru pomagati Pri nas se zna nase- 200 liti nekaj židovskih tovarnarjev in večjih trgovcev, ka-keršni so še celo v Angliji, ali tistih židovskih krčmarjev, ki v Galiciji tako ljudstvo odirajo, upamo, da pri nas ne bode nikdar. cije tudi pokopali kmetijske zadruge in pa rentna posestva. Sedaj je pač o tem govoriti prepozno Tedaj naj bi se bili postavili gospodje po konci, kadar se je sklepala koalicija, če jim je nister v kaj na organizaciji kmetskega stanu. Poljedelski mi-svojem govoru sicer zatrjeval, da upa, da njegov Slovenski kmet se večjidel precej na trgovino raz- zakon pride kmalu na vrsto ume, to nam posebno dokazujejo Vipavci, Ribničanje, Ko-čevci in mnogi Beli Kranjci, ki trgujejo daleč po svetu. Gališki ljudje pa take nadarjenosti nimajo. Vzlic temu pa s žarimo naše ljudi pred velikim zaupanjem tujstvu in jim priporočamo, da naj se postavijo na lastne noge. Delati moramo na vse načine, da bode otvorjenje dolenjske železnice vsekako za domačine začetek boljše dobe. da bodo ministerski tovariši stvar Podpore v tem minister bode pač malo im mož najbrže sam dobro ve, e znali preprečiti, il. Najprej bi ga v se utegnil podpirati grof Wurmbrand. Komu bo se to morda čudno zdelo ali je resnica Polt-g grofa Falkenhayna grof Wurmbrand sedaj najkonservativnejsi minister. Od konservativcev proslavljan grof Schônborn je tako že davno postal libe ralec od nog do glave. To tudi naravno. On je član tistega v eleposestva, katero je že dolgo iskalo da ne bode le tujcem pri nas rastla pšenica Tudi v političnem oziru češkega Gospode veliki meri z veliko industrijo, rudarstvom ž z liberalci iste koristi ker se oboj z liberalci, i pečajo v fužinarstvom. Ko otvorjenje dolenjske že- smo že omeniii da leznice velike važnosti. Dolenjce bode zbližala s središčem najkonservati je grof minister. Wurmbrand v gospodarskem oziru na povemo, da ta mož pri Slovenije, z belo Ljubljano. To bode gotovo po vsej Dolenjski povzdignilo narodno zavest. „Sokol" naredi že dne . junija svoj izlet v Novo mesto, da pokrepča narodno zavednost ob reki Krki. Dolenjski in drugi slovenski rodoljubi se bodo lahko pač gostejše shajali in to bode netilo ogenj narodne ljubezni. Pri tem pa moramo omeniti, da pravi pomen do- obravnavi proračuna njegovega ministerstva imel govor terem je izrazil nazore, v ka kakoršnih bi še kak konservativ inister ne upal. Omenil je, da zakona v krošnjarskem prodaj še vedno ležeti v obrtnem odseku in da on kmalu predloži nov obrtni red in načrt zakona o mešanih trgo vinah in pri tem izrazil, da se boji da se bode parla lenjska železnica dobi, če se podaljša do Karlovca in mentarno obravnavanje o teh stvareh preveč zavlačevalo. Naglašal je. da prebivalstvo že težko čaka omenjenih zakonov, ker so varstveni zakoni. Liberalci niso nikdar hoteli slišati o kakem varstvu malih obrtnikov, zato so kar debelo gledali, bilo v ondu zveže s hrvaškimi železnicami. Potem postane sve- k0 je njih pristaš tako odločno naglašal stališče, ki tovna železnica, ki bode vezala jug in sever naše države, prid mali obrtniji. Vsi liberalni listi sedaj neusmiljeno mahaj Taka zveza bi bila jednake važnosti za Kranjsko kakor tudi Hrvaško. Zato se pa nadejamo, da bi slovenski in hrvaški rodoljubi skupno delovali, da se tako napravi že- po njem, prav kakor bi mož ne bil njih pristaš. Vse kaže da mož ne bode več dolgo ministroval, ako se bode držal po litike katero je pobrati kopita zbornici poslancev, kmalu bode moral bode pa moral odjenjati od svojih nazorov. lezniška zveza do Karlovca. Taka zveza bi še ukrepila Bojimo se pa, da grof Wurmbrand odjenja. Sicer vemo, da je vez, ki veže slovenski in hrvaški narod. Zveza s slovan- / skim jugom bi zopet oživela ono živo domoljubje v Slovencih, katero se je kazalo pred nekaterimi desetletij ali je sedaj v škodo naši narodni stvari jelo nekoliko pojemati. mož se odločnejši nego je grof Falkenhay ali proti Izraelu pa le ne bode mogel ustavljati Želimo pa, da Wurmbranda prepričali napadi liberalnih listov, da ne v liberalni tabor da mej liberalci nima somišljenikov grofa spada Li- Hvaležno se spominjamo sedaj ob otvorjenji glavne slance pri koaliciji. Sedaj pa, ko beralci so ga postavili na ministerski stol le zaradi tega, ker ima veliko vpliva na Štajarskem, da bode držal štajarske po- grof Hohenwart in njegovi proge dolenjskih železnic mož, ki so nam pripomogli, da se je veliko delo dovršilo, ob jednem se pa obračamo do njih, da naj sedaj ne polože križem rok, temveč z vsemi tovariši tako gledajo, da koalicijska vlada ne pride v manjšino, ter vselej dobro proračunajo, koliko konservativcev še sme gla- sovati proti vladi, koliko jih oglasovanju odtegne ko liko naj pa za vlado gl da koalicija ne pride v nevar- Ce silami delajo na to, da se ta železnica podaljša tako, da nost, bodo liberalci že izhajali brez Wurmbranda in pristašev zveže dva južna slovanska naroda Slovence in Hrvate, njegovih dva naroda, katera je vedno vezala in ju bode vedno vezala prava bratska ljubezen. ogo in Podporo bi bode grof Wurmbrand hotel kako važnejšo bode moral zaveznikov poiskati v druzih taborih igrati, I r , t W tudi v političnem oziru premeniti nekoliko svo e nazore. mogel najti le v zares konservativnih krogih, ali poprej bi moral nekoliko popustiti svoje antipatije do Slovanov. Teh antipatij tudi pri letošnji proračunski debati ni mogel zatajiti in je delal narodna vprašanja kriva, da se ne rešijo nekatere gospodarske stvari. Mi smo prepričani, da se bivši jarski deželni glavar gospodarske stvari ne prepriča, da pravi rešiio. tiče vse šta uzroki, da se mnoge drugje, ne pa v narodnih Politični pregled. Državni zbor je te dni rešil budget kmetijskega mi nisterstva in sta o tem govorila tudi slovenska poslanca gg. razmerah. Drugi govorniki so izražali razne želje pri prora Povše in dr. Ferjančič V svojih govorih sta obširno navajala čunu trgovskega ministerstva. Spincič se je mej drugim pri razne potrebe v kmetijskem oziru na Kranjskem, posebno sta toževal o preziranji hrvaščine v Istri. Dalmatinski po so omenjala zagrajenje hudournikov in odpeljavo vode na Notranj- navajali dol vrsto pritožeb, zastran preziranja njih dežel skem. Spomnila sta se tudi neugodnih razmer rudarskih de- Sploh so se govorniki razen ministrov sukali le bolj na nizkem lavcev v Idriji. Rudarstvo spada namreč tudi pod poljedelsko nivo, le generalna govornika Kaizl in Scepanowski sta se ne- razprav ministerstvo. Gospod Povše je tudi izrekel željo, da bi se osno- koliko višje povzdignila in vale kmetijske zadruge in rentna posestva. Tukaj pač moramo lišča vprašanje o državnih železnicah vsak svojega sta Nekateri ki poslanci so stavili nujni predlog, da se dovoli državna podpo reči, da to sedaj tudi le želja ostane. Nemški liberalci so največji nasprotniki dotičnih predlog kmetijskega ministra bili za kraje, katere je po takoj iz začetka. Zato je pa jasno, da so se s sklepom koali- je utemeljeval g. kan. Klun. Nujnost se je vsprejela kodovala toča na Kranjskem. Predlog 301 Civilni zakon na Ogerskem v zbornici poslancev v Budimpešti razp konu. Vlada je priporočala, d pošlj o em za- se na v gospodsko zbornico, da ga vsprejme Te dni se je zopet njima prav napete. Brazilija sumi namreč Portugalsko, da je ta namreč podpirala braziljanske vstaše. Portugalska cesarska rodbina je v sorodu z brazilijansko in vsled tega so Brazilijani obdolžili Portugalsko, da je ta podpirala admirala Mella, de- načrt zakona pet P tem p v zbornici poslancev ni manjkalo napadov na gospodsko zbornico, lujocega na obnovljenje brazilijanske monarhije. Mello je sicer Aponyjeva stranka je priporočala, da se sklene z gospodsko tajil, da bi bil v službi Portugalske, a gotovo je, da so se zbornico tak kompromis, da se vvede zasilni civilni zakon. Napo- vstaši rešili na portugalskih ladijah, da niso prišli v roke bra- sled eda ladna obveljala. Iz nekaterih ministrov zilijanske vlade. moramo posneti, da lad misli odjenjati, če tudi v drugič Francija. Nepričakovano je v Franciji prišlo do mi- propade v gospodski zbornici. Predlagala bode tedaj kroni da nisterske krize. Radikalni poslanci so v zbornici stavili inter- se imenuje toliko novih zborničnih dednih članov, da se v njej pelancijo, kako da vlada in nekatere železniške družbe branijo za Jadne predloge dobi večino Ogri Hrvatje delavcem udeležiti se shoda, na katerem se bode posvetovalo o Hrvaški poslanci vladne stranke osnovanji delavskih zadrug. Minister javnih del je odgovoril, te dni odpotujejo v Budimpešto, da povrnejo prihod ogerskih da zasebnih družeb on ne more siliti, da bi puščale delavce državnih po v Zagreb Seveda so Madja privržence dobro vsprejeli V političnem oziru pa hrvaške na omenjeni shod, delavcem pri državnih železnicah pa on ne a j bi ž ne vslu- bode to bratenje Hrvatov z Madjari imelo dobrega vpli kraj et pusti, da bi osnovali delavske zadruge, ker so državni ženci. O tem odgororu se je vnela huda debata, ki se je kon-konca ne čala s tem, da je zbornica izrekla ministerstvu nezaupnico in Pred dobrim letom iznenadil je mladi kralj Aleksander je ministerstvo dalo ostavko. Konservativci so potegnili s šotem. da se je prosi a sil polnoletnega, pred nekaj tedni cijalisti, da vržejo sedanjo vlado Ministerski predsednik je ne- Srbij Političnih iznenadenj v Srbij je razveljavil vsa določila in« postave, po katerih so bile kralju davno se izrekel, da bode z vso odločnostjo vlada zahtevala Milanu ]n kraljici Nataliji odvzete pravice kot članoma od škofov in nadškofov pokorščino zakonom, in celo rekel, da kraljevske srbske hi minolo nedeljo obustavil 1. 1888 uveljavil ono iz 1. 1869 ustavo iz zahteva, da cerkveni dostojanstvaniki molče in se pokore. Škofje upirajo novemu zakonu o cerkvenem premoženji vso namnc se moč radikalcem. Po ustavi iz "l. besedo, dočim po ustavi J 1 tem je kralj vzel ma kralj povsod prvo Zaradi tega odgovora je konservativna stranka iskala prilož- imel narod po svojih nosti, da ga viže v zvezi z radikalci in socijalisti. Sestava nove vlade bode težavna. Predsednik je ponudil sestavo Bour- bode morala sestaviti vlada Uka ka zastopnikih v raznih korporacijah odločilno besedo terim je Aleksander svojim starišem podelil protiustavnim potom geoisu, pa je odklonil. Najbrže _ _ . » . ■ ■ % » oe zopet stare prav i je protivladno stranko, radikalce močno iz zmernih in radikalnih republicanov. razjaril Pričeli so javno po shodih delovati zoper sedanj di nastij Kasacijsko sodišče, obstoječe eda radikalcev zavrglo napominamo rehabilitiranje Milana in Natalije. Prišlo je na vsak način hotela Karagjor- se e sled tudi zaroti, ki €E jeviča posaditi na srbski prestol. Vsa ta od strani ra- Obrtnija. dikalcev proti vladi dinastiji ustavnim potom preprečiti ni bilo moč, ker imajo radikalci veliko zaslombo mej narodom, Kranjski odposlanci pri Obrtni enketi na poseči bilo torej • f treba dinastijipo skrajnem sredstvu, ob ustavila se je ustava. Pripomniti se pa seveda mora, da Žalostna Srbij ki toli nemirno t • » « i i « . . > i Rusko parobrodno društvo vse to delo Milanovo življenje. ' Rusija in 'Bolgarija. kneza Gagarina • začelo je zopet voziti v bolgarski pristanišči Varno in Burgas. Bolgarsko Časopisje opozarja zaradi tega vse bolgarske patrijote, da pazno z očesi motrijo, kaj Rusija s tem * i^l namerava Brezdvomno je namreč, da se tu ne gre za same deset ur. Dunaji (Dalje.) 1 5. vprašanje: Sta 96 a) in 96 b) obrt- nega reda primerna razmeram ali je želeti kakega daljšega omejenja. Izvedenec Len če k: Čas za delo naj se omeji na trgovske zadeve, temveč, da ima Rusija pri tem politične namene in sicer, ali ona meni s t*m v prijaznejše odnošaje z Poslanec Ada me k: Prosim gospoda izvedenca Kunca, Bolgarijo Vanje v Bolgariji. iti, ali pa tem potom hoče obnoviti znano ro- naj nam pove, kako dolgo se dela v njegovem obrtu ? Izvedenec Kune: Pri nas v tej stvari žal ni nobe- Anglija. — Minister trgovine Mundella odpovedal seje nega reda, ker vsak skuša, kako bi druzega prekosil. Pri svoji časti Mundella je bil svoje dni upravni odbornik neke komur pomočniki dalje časa delajo, ta je na boljem proti družbe, pri kateri se je prišlo sedaj na sled nekim sleparijam. Družba je bila v ze delj Čaia pasivna, a izplačevale so se vse- tistemu, ki tako ne izkorišča delavskih močij. Jaz bi jedno 10°/0 dividende. Javno mnenje pričelo je, doznavši to sleparijo, močno prijemati trgovinskega ministra, čtš. da če tudi želel, da se v tej stvari vsekako naredi red, da se po- stavijo kake meje konkurenci mej nami in se sestavijo ni v tč pri isti družbi, vendar ni v moralnem oziru več čist, jednakomerno produkcijski pogoji, kar bi bilo rokodelcem ker je pre), ko še ni bil minister, sodeloval, pri družbi, pri kateri se je prišlo sedaj na sled, sleparijam. Človek, če tudi po nesreči zapleten, v take sleparije ne more več ostati na tako visokem službenem mestu. Tako javno mnenje, Mundella se je udal in odstopil. — Pred nekaj leti moral se je na Angleškem neki državnik samo zaradi tega odpovedati ne- V korist. Poslanec Klun: Usojam si vprašati, če dobé delavci, ki delajo čez postavnih jednajst ur, zato kako posebno odškodnino. Kunc: V oblačilnih obrtih se dela po kosih. Včasih svoji časti, temveč tudi vsakemu javnemu življenju, ker je imamo preveč dela, včasih premalo ali pa nič. Povprek bil tožen od neke ženske, da jo je hotel zapeljati, a pred so- diščem ni mogel svoje nedolžnosti dokazati, na Angleškem na moralo višjih oseb. Toliko se gleda na leto gotovo ne delamo več kakor deset ur. Nekatere mesece se res dela po 15 do 18 ur, ali zato pa neka Brazilija in Portugalsko. Diplomatične zveze mej tere mesece ni nobenega dela. Ko bi ne bilo prodajalcev tema dvema državama so prejenjale in sploh so razmere mej z obleko j bi bilo drugače. Jaz sem za vpeljavo normal « » 202 nega delavnika, ali likem obrtu. » če se vpeljejo omejitve pri ve- dotičnik šolsko odpustno spričevalo s I3tim letom. Taki slučaji so pa redki. Če oblastvo to Lenček: Jaz mislim, da to ni samo pri krojačih, i • Izvedenec Lenček: To se zgodi ne vem. v ljubljanski •A predilnici, da nekateri delajo pod 14timi leti. Zadruga pa nobenega ne vsprejme. Poročevalec Per ner s t or fer: To se torej dogaja v tovarnah, tako v ljubljanski predilnici. To jako za nimivo. temveč tudi pri druzih obrtnikih. Izvedenec Rebek govori slovenski in misli, da bi • ^ se najdaljši čas za delo moral vpeljati tudi za deželo. Sedaj imajo v mestu mojstri in obrtniki določeni čas za delo, v okolici pa delajo po 15 ur in s svojimi izdelki poplavljajo trg, ker jih lahko mnogo ceneje delajo. Izvedenec Turna: Kar se tiče čevljarske zadruge 16. vprašanje: So se li delavske knjižice za je običajno, da vsakdo, ko mine čas za poskušnjo. mora podjetnike in delavce pokazale koristne in če je prinesti šolsko spričevalo ali pa potni list in če ni spolnil želeti, da se obdrže? 14. leta, se ne vsprejme. Gotovo je pa, da taki fantje Izvedenec Šturm: Jaz sem za to, da se pridrže, prihajajo v tovarne; ondu ni nobenega nadzorstva. nimate v Ljub- y samo da naj se ne zlorabijo. Predsednikov namestnik: Kako zlorabo mislite? Predsednikov namestnik Je urm: Da se notri kaj zapiše, kar notri ne ljani obrtnega nadzornika? Turna: Da imamo > spada. Izvedenec T uma: Jaz sem tudi za to, da se pridrže delavske bukvice, meni se zde jako praktične. Izvedenec Kune: Opomnil bi, da se jaz v dolgem bil na Kranj- Pogatschnigga, ali on vselej 14 dnij ali tri tedne poprej naznani, da pride To je tako, kakor pri eraru, kakor se pregledujejo oskrbovalna skladišča. Predsednikov namestnik: To času, kar sem obrtnik, ne spominjam Ï da pa vendar ni skem kak delodajalec zlorabil delavsko knjižico, da bi bil mogoče, da bi fantje poslali 14 let stari v tem času » kak mojster na knjižico naredil škodoval delavcu. Jaz sem tudi knjižice pridržé. kako znamenje î da bi zato da se delavske predno pride nadzornik, naj tudi napove prihod. ali tedne poprej Turna: Pa tedaj ne pridejo v tovarno, ostanejo Poročevalec Pernerstorfer: Gosp. izvedenec Šturm da bi je rekel, da je za delavske knjižice ali proti temu, se zlorabile. Meni se zdi zanimivo, da je mojster, ne da bi ga kdojprašal, to opomnil. Jaz bi rad vedel, kaj mu je se na posebno polo. lepo doma. Poročevalec Pernerstorfer: Tovarnar mora imeti seznam svojih delavcev. Turna: Tase dene nastran. Mladi delavci zapišejo dalo povod tej opazki? Kune: Mi potrjujemo tudi 18. vpraš. alineab). urm: Slišal sem že, da tovarnarji vanje delajo klavzule ? Pernerstorfer: Ali tudi na Kranjskem? urm: Morda se tudi na Kranjskem kaj tacega odgoji, obisku cerkve, večernih 19. vprašanje: Ce se dosega smoter, za ka- terem teži obrtni red o izpolnovanju učne po-godbe, obrtnem izobraženji učencev, njih nravni in Bi dogaja, ali jaz ne vem. 17. vprašanje: bilo želeti, da se določbe nega reda (normalni delavnik šol, nedeljskih s sedanjimi določbami in njih izvajanjem bilo mogoče in bi in kako bi se mogel pouk nadaljevalnih šol na 96 1 in 96 obrt- rediti obligatoričen? in varstvo žensk Izvedenec Rebek: govori slovenski in misli, da se- in otrok) uporabijo tudi za tovarniška obrtna danje določbe o obiski cerkve in šole ne zadoščujejo podjetja, v katerih dela nad 20 oseb, pomočnih delavcev ali dninarjev? , da bodisi že je torej potrebno v tem oziru novih naredeb. Govornik je za obvezni šolski pouk in misli, da naj se tisti, ki ne Izvedenec Kune: Mi seveda mislimo, če mora biti izpolnuje te dolžnosti, kaznuje s tem, da se ne oprosti » varstvo tam, kjer je manj kot dvajset delavcev, da naj temveč se mu podaljša učni čas. Mojstri naj pa sami pa bodi še tam, kjer jih je nad dvajset. • # zijo da se bode izvrševala ta določba. 18. vprašanje: a) e se omejujoče določbe Izvedenec Lenček: Jaz bil za to, da se šolski o porabi mladostnih delavcev mej 12 in 14tim čas, ki je sedaj v Ljubljani določen na i 2 ure, do- letom 94. obrt. reda) izpolnujejo in če se iz- loči od 5. ali do 8. ure. (Dalje sledi.) vajanja teh določeb oblastveno nadzoruje? Bi ne bilo to umestno, da se za vse tr govsko pomočno osobje določe najdaljši čas za delo? Obrtnijske raznoterosti. Poslanec dr. Lueger: So na pomočniki delavcev pod 14timi leti? Povišanje eolnine v Bolgariji. Bolgarska vlada na- Kranjskem tudi merava za 4 odstotke carino za vvoz povišati in se bodo zaradi tega kmalu jele obravnave z evropejskimi velesilami. Izvoz žepnih ur iz Švice. Leta 1893. se je iz Švice \ I . v Avstrijo izvozilo za 10,726 OoO frankov žepnih ut, urnega Izvedenec Šturm: Tudi so, največ v tovarnah. Izvedenec Kune: To se pri nas dogodi, ako ima kolesovja in urnih okrovov. 303 • » • • • Rokovice znažimo navadno z bencinom dolgo v o % ostane v rokovicah in se * izda .»• 4 fr • nenavadno gorki, ker tako pod Rokovice treba raztegniti cina priporočajo naslednje sredstvo : ; po večkrat skup zloženi brisalki, potem pomočimo kos flanele v sladko mleko, potegnemo ž njim parkrat čez rujavo milo, so tedaj očiščene, . : « - - 'ir i à t t x j* à / * i zemljo po plasteh ' 4 • stvari Bele rokovice potem pa zdrgnemo rokovice. ko so v mokrem stanji lepo stanejo črne. Ko se posuše, se prave barve zopet vplivu ognjenikov, to je goni, ki blijejo raz- V. ' t C ti> , Da so taki studenci v zvezi z ognjeniškimi • ' •*■ 2 j * ' ' * . * • silami, nam kaže to, da se ob bluvanju Ve 6- t ' r j € — - njenikov nakrat povekšajo ali pa tudi prestanejo pa tedaj, ko po- krat se pripeti, da baš po velicih potresih nastanejo novi • » 1st v . i > • > - v T* i» » k; 0» gorki vrelci, kakor se je zgodilo pri zadnjem potresu na Grškem. Taki gorki studenci imajo navadno po 30° in • t v- ^ vee • • 4 k I gorkote. Na Kavkazu, kjer je več slovečih toplic, * * 't » • iS A Vr - «v celo vrelce, ki imajo 90° toplote. Rudninske vrelce razločujemo pa v njih raztopljenih . Solni, vrelci se imenujejo, v katerih je veliko Crtiee o kmetijski kemiji if Voda. i f. k t t •* » M , V « l f raztopljene kuhinjske soli, taka studenčnica ne gasi žeje ali jo še vzbuja; lužni, v katerih je mnogo sode, plinovi » Voda tekočih rek (D al j e.) ' 4 - ' * Rl' I I y • * s ki se X : f v /t »v : i ■ à iz studencev 4 različna po množini in kakovosti Pri tem seveda ne mislimo njej * ; navadne soli- temveč cela vrsta druzih snovij, kakor apnenik soda î modra, zelena in bela zale. i. __v * > Preiskave so »» • da jev milijon kilogramih rečnih vod od 50 do 1600 kilogramov razstopljenih raznih snovij ' i mih vode iz Donave je 124, iz Loira 135, Sv. Lorencija reke 170, Rhona 182, Dnjepra 182, Dunave 117 do 232, Rene 158 do 317. Selokve 190 do 432 ■ đ v * t ; t M ( \ f . iz Nila 1580 in Jordona 1052 kilo i « od 387 do i * 161 ♦ s ' -r t ' • » * - • gramov soli. Seveda je navadno manj primesi v vrhnih delih rek, kakor pri njih iztoku v morje vendar nekatere teku pa iz tako * t -i. I apnenik. Jako malo tujih primesij ima . - ' * ^ ' it * 5 7 k ^ * ■ • • *1 ^ St Ç 55 gramov v kubičnem metru. po IJ' I- to je vsega • » Dočim ima rečna voda v sebi snovi, katere nabere sebi snovi po potu na svojem teku, ima studenčnica v katerih se je navzela v svojem podzemeljskem teku. Dež * - niča » ki pade na zemljo, je skoro popolnoma kemično ravno to lahko rečemo o vodi, ki se dobi, če se staja sneg. Velik del dežnice pa zleze v zemljo in teče čista dalje pod zemljo. Tu ali pa tam prihaja dan V svojem podzemeljskem teku pride v različne zemeljske plasti, raz- lične kamenje in rudnine. Ker so te stvari ali manj v vodi raztopljive, navzame se jih. Tako dobe nekateri studenci po teh sestavinah posebna svojstva in dajejo vsled tega bodi si že zdravo in okrepčujočo pijačo, ali so primerne za kopanje. « . v «4 . ^ • ..V" Studenci teko navadno pod zemljo precej globoko ali kisli studenci imajo v sebi mnogo ogljikove kisline m •"i f šume v grenki studenčnici • t magnezija ? v želez i j •• • A • ogljikovoželezna sol žveplene kisline imajo v sebi vodo î smrde po spridenih jajcih se iz njih t ^ , • f ^ * f 't M usede na dno neka črna stvar, ako jim pridenemo svinčenih soli j. Srebrne reči pa take studenčnice počrne. Navadno so pa v takih studenčnicah pomešane najrazličnejše ■ i da tako priprosto označiti, pa ima solij v sebi morska P"-' r tvarine in se značaj druge vode voda ) Vefi nego izvzemši seveda studence, ki teko iz kacih pod * • • « zemskih solskih skladov. Da ima morska voda v sebi več * ÏA. * * ' \ ' V , 1 V J' ' ' âjÉ ' fe # 'V> JBT1® J snovij, nego reke, je čisto naravno. Ze tisoč • 4 «• 4 5 letja /teko reke v morje. Vse te "reke pa vedno prinašajo raztopljene trdne snovi v morje. Voda iz morja izhlapeva in se «H|> ostali « « * Ý V •l Vsled » 1 « U voda težja od druge ; pušča trdne snovi y snoýij je morska a morju ložje Zaradi je plavati, pa ladije se tako globoko ne vtope v morje, kakor v reke. Največ je'v morski vodi kuhinjske soli, namreč V li • 30 kil v kubičnem metru. Opaziti je pa, da je v morski vodi jako malo organičnih snovij in pa fosfornih > Vodni okus na ni odvisen od solij v vodi raz topljenih, temveč tudi od plinov v vodi raztopljenih. Znano nego je je da ima sveža voda povsem drugačen okus ustala, katera je že izgubila mnogo plinov. Raztopljeni ■ » • » / plin zlasti kislik in ogljikova kislina, so tudi velike važ nosti za zdravje tem oziru je zanimiv nastopni primer, so napravili nov artezijski vodnjak. Ljudje, živali Parizu ki so pili tega vodnjaka so sprva bolehali možje so Vsled tega pa navadno nanje ne vplivajo vnanje gorkotne spoznali, da to prihaja od tod, ker v njej ni raztopljenega razlike. Velika večina studencev ima po zimi in po leti kislika. Naredili so vodnjak tako, da je voda visoko * . *T * ■ * « V t .. t»:".' * ' - f ' h * 4 k U -ilfa blizu jednako gorkoto okrog 8° C. v naših krajih. » navadno govore o tacih studencih, da so po zimi Ljudje tela v zrak in potem doli padala zraku je voda i navzela i u r - w • , ' • . i >. » * j m in je bila potem dobra za pijačo po letu pa vroči. To je pale zLota. Po toplomeru imajo ki gredo na daljnje potovanje, ne vzamejo seboj veliko vedno jednako gorkoto, samo da se človeku po letu za- sladke vode. Sladka voda se na potovanji kmalu usmradi radi tega zde mrzli ker bolj vroč, oziroma manj vajen 'i v njej se nahajajočih organičnih snovih » i mrazu 5 po zimi pa gorki, ker so precej gorkejši mimo morske vode je dobe z dštilo vanj em to je prekuhanjem • . • navadne toplote po zimi v ) na način, kakor se kuha žganje. Tako dobljena voda je pa « i Studence 3 ki imajo v sebi mnogo rndnin, navadno neukusna, kakor vsaka prevrela voda. Da je pa za imenujemo rudninske vrelce. Nekateri taki studenci so pitje, jej pa pridenejo malo solij, kakeršne se nahajajo v I i i 204 ečni vodi ali pa v studenčnici in pa precedi v tenkih je bila podrejena pod poveljstv Jan kih, da se navzame plino iz aka stotnika v Št, Vidu (na Reki). Ako se Poprej smo že omenili, kakšna da je dobra za pijačo. Skušnje pa vend je trda voda in v Valvazorj knj str 100 101) Pet. Argento, a ■erao na sliko vidimo mesto uče svoje meje Pretrda voda cel zdravju škodlj da ima to opasano z močnim in trdnim obzidjem, skozi katerega sta duševnem oziru je bila takrat Reka ne- katerih mestih s pretrdo vodo so vpeljali mehkej smrtnost se je vsled tega pomanjšala. in vodil » ■ » H dobr< va vhoda. ► " * jî .i oskrbljena. Imela je lepo stolno cerkev, jezuitski in avguštinski kolegij nski in kapucinski samostan Pretrda voda tudi ni za pranje. V njej se milo niti pa še več manjših cerkva. (Izmed samostanov ob ne peni Pa tudi za kuhanje ni posebno dobra, ker se stojita zdaj le še dva: kapucinski, čegar redovniki poma mnoge stvari v njej ne marajo skuhati gaj o * \ kakor sem že prilično enkrat omenil, oskrbovati Kalužna voda ima v sebi mnogo razpalih organskih dušno pastirstvo pri Hrvatih in Slovencih, pa nunski .benediktinski, katere redovnice se pečajo z poukom in od- gojo ženske mladine.) • . » (> * •• . Druzih posebnosti j iz starejše dobe o Reki na naj- tvarin, po deželi največ rastlinskih, po mestih pa tudi valskih. Taka voda ima zoprn duh in okus, kar posebno opažamo pri močvirnih vodah in vodnjakih v velicih me- Taka voda je škodljiva za pitje, in posebno se po J) stih njej razširjajo kužne bolezni, kar se klice ali kali bolezni ona je veljala z drugimi kraji vred kot pomorsko mesto hrvatskega Primorja vkljub temu da prav v njej hitro množe. Rastlinstvu pa taka voda ugaja, so hoteli Italijani biti njeni gospodarji (Dalj sledi.) » i » zdaj se presu- kava stvar Hrvatom vedno bolj na škodo; Madjari pa se Ozrimo šopirijo v se toraj pr njej prav po basni ježa v lesičj luknji vsem na število reških stanovnikov iz zad • « * ■ « t * • • # . -f Kmetijske raznoterosti njega ljudskega štetj 891.) ) ker nam bo to nekako m it i u jasno pokazalo politično nezdi stan eških razmer Za Dalmatinsko vino. Nemški roča, da se je iz Dalmacije polovico konzul v Spletu po podlago si vzamem „Bilanco", italijanski časnik, katereg manj vina na Nemško izvozilo, kakor zadnj leta ker je cena vinu za 20 odstotkov padla Vzrok je, ker je bila na Francoskem zelo dobra letina konkurenco dela dalmatinskemu Leta ime nam je gotov *• » i r natančno (!?). porok da se štelo vestno (!?) Reka imela (po „Bilanci") 1S9 in ker je laško vino občutljivo in to jako slabo vpliva na gospodarstv / ♦ 29 494 stanovnikov. Izmed teh je bilo: 13.012 Italij promet dežele (kdor i. ne veruje, jih g* 1893. si Dalmacij je na Nemško .izvozilo A 13.148 hektolitrov vina iz 10.798 Hrvatov v čudom še enkrat sam štet;) 4 ^ < « • čuditi, da so jih toliko » našteli. Skoda [Nemec ekel : „ Jammerschade !"J 9 \ v 'V. II % nega mesa in hitrega opitanj . ./ 'i. i * - ir" . r- * a » _ - <.. ~ « i . > f * • * » a ' « i «f • • * : ' • _ kokoš, je vsekako priporočati zaradi okus- jih niso zamogli kar hipoma vtopiti v žlici morske vode !) • i _ • _ : ?t- i .._____1_____ _ j v v_ v ^ ... Sest mesecev staro pišče v ze 2780 o ima 1 kilo 80 dek me&a in 130 dek kostij Hrane pač več lo (je tudi čudo, da so jih toliko na- # t potrebuje kot drugé kokoši, tudi je pa zna bolje poiskati leto taka; kokoš znese blizu 200 nebje. Nj Na Ugaja jim vsako pod 1495 Nemcev, 1062 Madiarov in 347 drugih šteli), rodnostij Ako se tedaj na- emo na primeroma skromno perje črno in belo pisanu, okrog vratu ima ne- število Madjar . • i ? I / r » » y i • T"* IV. ____ _ ^ ___Y__' ^ ■ i » » . A w Reki, in kaj se tam za oj te na- koliko venca. Greben ima majhen. Rudeče noge so močne Spredaj imajo tri, zadaj dva kremplj vse godi odnosti da se ondi zida I t ne moremo drugače, ko reči prilično, i babilonski stolp, o katerem se je na Močvirni hrast je že v 17. stoletji prepeljan v Evropo, mQČ bati da bo zmedei še enkrat Cis- in Translajtaniji ali je vendar sedaj še malo znan. Les njego poročevati je, saditi ga na močvirnih krajih dober Pri jezik Bog daj da se prekmalu to ne vresničilo! t < 4 Ozrimo se še enkrat na število Mažar in vendar imajo oni na Reki svojega njih 1062 ? lastneg gouv Poučni in zabavni del s» S M8 — ■ à » nej a j kralj ogersko morsko oblast (Seebehorde) kralj ■ » višjo gimnazijo z madjarskim učnim jezikom t Ako vzamemo število v Reki bivajočih Slovanov (13.578) • > i. Potopisne črte. A Iz Ljubljane v Ljubljano (če bi bilo tudi pr šteto) vidi se, kolika krivica se » * • i i • » Spisuje J Le vičnik jim godi, in so, akoravno so skoraj v večini, vendar povsod prezirani. Dozdaj imajo sicer še v mestu višjo gimnazijo (Dalje.) ■ Dospěvši raz Sv. Trsata nazaj v Reko postavim s hrvaškim učnim jezikom pa kakor beremo po nih ki zdaj nalogo, govoriti še kaj o tem primorskem mestu se z nekako čeznaravno silo trudi, pospenjati se vedno višej in višej. Mesto je že zelo staro. Rimljani imenovali listih —, Madjari vedno in vedno „cvirnajo", kako da jo prej kot moč ven na Sušak potisnili. Slovanske ljudske šole pa baje na Reki vkljub tolikemu številu slovanskega so ga Vitopolis, Valvazor pa Veit am Pílaum Reka, italijanski Fiume, latinski pa Flumen S. Viti tudi Tudi * Naj bo po »Slov.« leta 1893 163 tu povedano Reka je bila nekdaj mejna trdnjava (Grantzhaus) vojvo dine Kranjske, ter spadala nekako v njeno last. Še o Val bilo leta i 893. na reški madjarski višji gimnaziji 175 dijakov temi bilo je : 128 Lahov, 22 Madjarov, da je Med 16 Nemcev. 7 Hrvatov, 1 Po vazorjevem gardo" času vzdržavala naša dežela ondi malo ljak in 1 Ladin (Ladino). Učilo je 13 profesorjev in 3 docentj tedaj je še 1 učenec manjkal, da jih bilo pr moč.« Značilno ie število Lahov 11 na eno »učno ki povsod ondi pristopijo ti korporal s nekoliko prostaki) kot stražo na pomoč, kjer se gre za zatiranje Slovanov Pis 205 prebivalstva niti jedne ni. tega razvidno, da ne pri ubogih Slovakih, ampak tudi na bližno po trinoškem receptu kralja Heroda toliko krone. v nemar. politik je ta, ki tega ne sprevidi, v zgodovini kar n rgoli. Vsaj ene navedimo bila na pr 1848. vnela vstaja v Italiji so imeli dajati £ lati tlako, od tega Avstrija ni imela nič dati v žep; like kakor enako komaj kje v kaki državi v se sedmograški graničarski Sekulci (Szekler) vprli, regimenti [2 sekulska in jake, navedem naj, kar sem pred nekoliki leti _______ __________ Reki postopa se pri- | jg||g|§g§].............Novïcë" ! IM*- ie razlike, da je oni nedolžne otrociče dal taktično umoriti, Madjari pa delajo na to, da bi se pri mladini prej kot — Nedeljski počitek. Te dni objavil s« je ministerski moč vdušil slovanski živelj, in to v vseh deželah ogerske ukaz, s katerim se določa za trgovino z živili nov nedeljski počitek. Dosedaj so smele biti ob nedeljah prodajalnice za ži-_ . . v . ... . . . . . . . vila ves dan odprte. Od zdaj naprej smejo biti take proda- Res se je toraj čudom čuditi, kako da se visoki in jalnice v krajih) štejejo Dad 20 000 prebivalcev odprte najvišji vladni krogi na taka početja vse premalo ozirajo, ^o 12 ure opoludne in se smejo odpreti zopet od 6. do in da se narodska enakopravnost pušča vedno bolj in bolj ure zvečer. Po vseh drugih manjših krajih se morajo proda- Saj je jasno kot beli dan, kako še manj kot jalnice zapreti ob 3 uri popoludne. Prodajalnice branjevcev, iditvA ip madiar^ka /vPstoba nasnroti Avstriii in iako slab P™dajalnice mešanega, špecerijskega blaga in delikates, suhega plitva je madjarska zvestoba nasproti Avstriji m jaKo slao ^ ^ klobag kakor gploh prodajalnice živil morajo biti torej Živih dokazov o tem po megtih čez 2o 000 prebivalcev zaprte ob nedeljah od 12. Komaj se je ure opoludne do 6. ure zvečer. Po deželi morajo biti proda-zdajci so bili jalnice zaprte od 3 ure popoludne naprej. Pekarnic, slašči- tudi Madjari na nogah. In to brez vsakega uzroka. Ako žarnic, gostilen in kavaren to ne zadeva. - Glede tabačnih rajščinam velike desetine in morali de- tra^ iQ ^riiških *olfur se )e i® ob nedeljah J trafike in loterije, združene s prodaj alnicami, v krajih z naj- manj 20 000 prebivalci, zapreti opoludne Če se v dotični pro- davke pa so imeli tako majhne, zraven pa prostosti to- dajalnici prodajajo živila, ki se smejo ob nedeljah popoludne Evropi, po 6. uri k večjemu dve uri prodajati, sme ta čas biti odprta Prvi njihovi čin bil je, če se še prav spominjam, da so tudi trafika in loterija. Povsod drugod je ob nedeljah trafike in loterije ob 3. uri popoludne zapreti. Ta naredba pa ne velja za prodajalce, ki prodajajo tabak v posebnih, od svoje proda- niso hoteli marširati na bojno polje v Italijo, akoravno jalnice lo6enih prostorih? niti za samostojne trafike in loterije, so bili za čas vojske v to obvezani vsi graničarski polki, kakor tudi ne za krčmarje in kavarnarje, ki tobak prodajajo. (Za te so bili poznej tudi sedmograški štirje graničarski — Otvoritev proge dol. železnic: Grosuplje-Novo- valaška] najpred razdrti.) Za mesto-Straža vrši se slovesno dne 31. maja t. 1. po tem . .. , , v. . m v - i »i. vsporedu : Slavnostni vlak odide iz ljubljanskega južnega ko- dalini dokaz, kaki duh prešmja Mažare in zlasti njih vo- °f . . iA , . . . . n r u j ' J lodvora ob 8 uri 10 minut zjutraj in pride v Grosuplje ob "ral v 9 uri 3 min , v Višnjo Goro ob 9 uri 46 min., Zatičino ob avstrijskih io. uri 5 min, Radohovovas ob 10. uri 27 min, Veliko polkov ni toliko prestopkov in kaznovanj zaradi vojaške Loko ob 10. uri 52 min., Trebnje 11. uri 10 min, Mirno peč ob 11. uri 37 min, Novo mesto ob 12. uri 5 min, Stražo ob 12 uri 32 min, v Novo mesto nazaj ob 1. uri 10 min — Slavnostni obed bode v Novem mestu na postaji. Novega mesta odide slavnostni vlak ob 5. uri 30 min. popoludne in pride v Ljubljano ob 9. uri na južni kolodvor. — Po dolenjske železnice progi Ljubljana-Kočevje Knežja palača v Trogiru. Starinsko poslopje v Tro- vozilo se je meseca aprila 17.364 oseb in se prepeljalo 18 043 giru, v katerem sedaj zboruje mestni zbor, bila je nekdaj pa- ton blaga. Skupnih dohodkov je bilo 31.440 gld. Od 1. janu- Tukaj je vladal pogumno knežji rod, ki je ves varija do 30 aprila 1894. je bilo vseh dohodkov 128.593 gld. civilizováni svet seznanil s hrvaškim narodom, iz katerega po- Povprečni dohodki za eno leto in en kilom znašajo 5.358 gld V — Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani tej palači je bil tudi oni slavni shod veljakov, na katerem sta je imelo minolo nedeljo svoj občni zbor. Iz poročil o društ- se mesti Trogir in Omiš prvi izrekli za ustajo, ki je trajala venem delovanji posnamemo, da je imelo društvo početkom le- trideset let. Ta zgodovinski spomenik sedaj razpada, ali mestni tošnjega leta 568 društvenikov, mej temi 258 v Ljubljani zbor je sklenil, da še obnovi to poslopje in ohrani potomstvu Bolnikov je bilo přetečeno leto 110, za katere se je izdalo 6000 gld 70 kr. Podpor se je dalo 1155 gld. Skupno društ-Profesorja Garnerja, ki je iznašel veno premoženje znaša koncem lanskega leta 90.050 gld. 85 opičin jezik, prekosil je učenjak Jauet, kateri je preučil gla- kr. in sicer spada bolniški blagajni 42 912 gld. podporni pa sovne organe mravelj anatomičnim potom in z mikrofonom njih 47.138 gld. 85 kr. V ravnateljstvo so bili voljeni za dobo jezik, ter se prepričal, da imajo določene mej sabo različne treh let gg. : Emerih Mayer, Matevž Treun, Emil Randhar- tinger, Miroslav Soss, Fran Schantel, Avgust Skaberne, Alojzij zdravnikov Kajzelj, Ivan Mejač, Aojzij Lilek V revizijski odbor zboroval bode letos na Dunaji od 24. do 30. septembra. Ta Alfred Ledenik, Vilko Mayer in Urban Zupanec; slednjič na- shod je bil že dvakrat na Dunaji, namreč 1832. in 1856. 1. mestnikoma gg : Fran Mulaček in Ignacij Šetinc. Pripravljalno delo sta letos prevzela prof. dr. pl. Kerner in — Obrtnim nadaljevalnim šolam na Kranjskem je za dr. Exner. Določilo se je že 40 sekcij in določili zanje funk- 1. 1894. naučno ministerstvo dovolilo nastopne podpore: Ljub- velikega 1 pomena za prirodoznansko ljana 2300 gld., Postojina 250 gld., Škofjaloka 270 gld., Kočevje 280 gld, Krško 300 gld., Kranj 250 gld., Metlika Zlate ribice večkrat poginejo v vodi. Temu je navadno 200 gld., Tržič 350 gld., Novo mesto 450 gld., Radovljica to krivo, da se voda, katera se postavlja na solnce tako ogreje, 250 gld., Kamnik 400 gld., Št. Vid nad Ljubljano 170 gld. zlatimi ribicami in Ribnica 80 gld. Pošta v Spodnji Šiški dobi s 1. junijem t. 1. za nekem časniku, da v nobenem izmed vsih nepokorščine (Insubordinazion), kakor v mažarskih. (Dalje sledi.) Poučni in zabavni drobiž. laca Subićev. tomci osvobodili so Hrvaško in Ogersko turškega jarma. ta spominek hrvaške mogočnosti. Jezik mravljincev. glasove. 66. shod nemških prirodoznancev in cijonarji. znanost. Ti shodi so kakor bi bila dalje časa na peči. Posode z se torej ne smejo preveč izpostavljati na solnce. 200 poštne pošiljatve in brzojave namenjene v Ljubljano isti poštni tarif, kakor je določen za lokalne pošiljatve v ljubljanskem mestu. Vsak brzojav ali poštna pošiljatev naslovljena iz Ljub- ljane v Spodnjo Šiško ali obratno stal bode ravno toliko, Parizu so pa te dni usmrtili anarhista Henrvja, kateri je vrgel bombo v nekem hotelu in več ljudij po-škodoval. Ta anarhist je vso noč pred usmrtenjem jako trdno spal, tako da so ga zjutraj težko vzbudili. Pri od- kakor brzojav ali poštna pošiljatev oddana v ljubljanskem mestu in namenjena tudi za mesto. Glede poštnih pošiljatev in brzojav hodu iz ječe in pa pri prihodu na morišče klical: „Ži smatrati je torej Spodnješiško kot pripadajoče k ljubljanskemu vela anarhija !" Sicer so se pa o njem zadnji čas izvedele razne čudne stvari. Bil je tudi velik tat. Ou je bil vodja tatinski četi, katera je v Parizu v neki hiši v policiste preoblečene preiskala in mestu. J* «' 1 * -f , J^M '^Z a f Izlet »Sokola« v Novo mesto dne 3 junija t. 1. obeta biti prav veličasten. Izleta se udeležita korporativno pevski društvi „Ljubljana" in „Slavec". Posebni vlak mnogo dragocenosti od tudi od h a j a? bo 1 i z Tj ubij a ne" ob * 5 " uri' z j u t raj" in se vrni lv Ljub" nesla. Sicer to ni nič čudnega. Anarhisti so si postavili ljano v pondeljek ob 3 uri zjutraj Vožnja stane iz Ljubljane za načelo sedanjo človeško družbo na vse mogoče načine tja in nazaj za I. razred 4 gld. 35 kr., za II razred 2 gld. oškodovati in mej te načine spada tudi tatvina. 90 kr. in za III. razred 1 gld 45 kr. Vožne listke je dobiti pri g Češarku v Šelenburgovi g. Sossu v Spitalskih ulicah, g. Sokliču pod Trančo in g. Zagorjanu na Kongresnem Ko so usmrtenega Henryja peljali k pogrebu je več anarhistov se zbralo in klicalo: Živela anarhija, živela trgu. komuna, živel Henry Ti je policij zaprla Policija je Slovenski otroški vrtec v Mariboru otvori družba tukaj imela priložnost se prepričati, da ima Henry mnogo sv. Cirila in Metoda s pričetkom bodočega šolskega leta vodile bodo tamošnje šolske sestre. Vrtec se je bil otv Vrtec nI že přetečeno leto, a se je moral vsled nagajivosti od neke strani zopet zatvoriti Rekurz družbin glede te zadeve je zdaj naučno ministerstvo ugodno rešilo. Drugo letošnje porotno zazedanje prične pred tukajšnjim dež. sodiščem dne 28. maja t 1 Zagovarjali se bodo : Janez Cotman zaradi tatvine, Peter Dacar zaradi uboja. Angelo Delia Flora zaradi uboja; dne 29. maja zaradi goljufije, Janez Papier zaradi spolskega posiljenja ; dne 30. maja Anton Prelovšek, Janez Abe, Ant. Jenko in Franc Aleš zaradi zavratnega umora, tatvine, težke telesne poškodbe somišljenikov, da se še tako hitro ne bodo dali vsi od-praviti. Da se naredi konec anarhizmu, bode treba pač še druzih sredstev, guilotiva ne bode pomagala Marzilji na Francoskem je napadel neki anarhist tovarnarja Blanca na ulici z bodalom in ga nevarno ranil. Dne 21. t. m. zvečer so v dokaz, da anarhisti še ne mirujejo, našli v prvem nadstropju neke hiše v Parizu pred stanovanjem duhovnika Garnier bombo s prižgano hitro ugasnil vrvico in tako užigalno vrvico. Vratar je nevarnost preprečil. Bombo so odnesli v kemični labora- in javnega nasilstva ; dne 5. junija Franc Kocjan, Jakob.Jane, torji, kjer so jo previdno narazen vzeli in se prepričali^ Janez Galle in France Šinkovec zaradi uboja, Jožef Bizjak za- da je bila napolnjena s kloralnim smodnikom in pà že- radi tatvine; dne 6 junija France Stefe zaradi ponarejanja denarjev, Anton Kernc zaradi ropa. Obravnava dne 30. maja leznimi kosci. proti Antonu Prelovšeku in tovarišem, ki bo trpela več dnij tiče se zavratnega umora doprinesenega nad okrajnim sodnikom dr. Adalbertom Krausom v Škofji Loki v noči od 1. na 2. ju- lijà 1879. leta. - \í I •-/'.'> A ' T^il -ft 4 «i nWjlff 1 i L mí- n I I I I I I ' » ' ' F* 1 ' , é \ 9 7 ^ S - , - Toča pobila je po raznih krajih na Dolenjskem tako po mokronoški občini, škocijanski občini in ,po nekaterih krajih Novega mesta je div- po Ta bomba je bila namenjena pred vsem duhovniku Garnier, katerega jako sovražijo anarhisti in socijalisti,, ker izdaja krščanko-socijalni list „Peuble Française v njem pobija anai in histe in jaliste občine Tržiše. Tudi okrog Krškega in Velika sleparija jala toča in napravila semtertja več škode. Prizadeti so toči tudi posamezni kraji v ribniškem in velikolaškem sodnem se je (e (\n[ odkrila na Dunaji. Sodnija je začela preis okraji istotako okolica metiška Z ozirom na te po neka- terih krajih preobčutne škode, provzročene po gori imenovanih krajih vsled toče stavili so slovenski poslanci v poslanski zbor- dne 19. t m nujni predlog, ki gre na to, da se poškodovancem dovoli iz državne blagajnice primerna podpora. kavo proti bratoma barona Vilfridu in Lotarju Schro niči ' ) ■ ckingerju, sinovoma dne 1. maja 1882. umrlega tajnega ** rv k t • i • » ' svetnika, sekcijskega načelnika v poljedelskem minister- stvu ■wBÊf "V Starši ima 42, mlajši po 33 let. Oba sta jak ele Predlog se je sprejel in naročilo vladi, da preišče škodo, ka- gantna gospoda. Precej časa je že bilo znano na Dunaji tero je toča napravila in naj dovoli prizadetemu prebivalstvu primerno podporo. Utonil je na Krškem v Savi dijak tamošnje meščanske šole Ant. Arigler iz Idrije. T da ta dva gospoda silno lahkomišlj zapravljata Oba prvega razreda sta bila poprej v državni službi, starejši je bil finančni tajnik v tobačni ežij mlajši pa oficijal pri upravi Anarhisti. žavnih posestev. Starši teh dveh poštenjakov je dovršil h^HKJ rnKi -*f * i s T LI »ran jh ^■^JQ* b■ $ r.* *- , - gimnazijo in pravoznanske študije in je v državni službi Mlajši je pa dovršil in kmetijsko šolo, bil jednoleten se popel' do 8. činovnega razreda. spodnjo gimnazijo četa. Barceloni na Španjskem je bila cela anarhistična prostovoljec in desetnik, ter je potem prišel k upravi dr-Devet izmej teh anarhistov se je imelo zagovarjati žavnih posestev. adi napada na maršala Camposa. Vojno sodišče jih je obsodilo dosmrtno pr delo in štiri smrti Po Ker sta zelo zapravljala in začele prihajati pritožbe, kako lahkomišljeno delata dolgove, so ju vpokojili. Dobi- slednje štiri so dne 21. tega meseca ob štirih zjutraj vala sta pokojnine 525 in 300 gld. ustrelili. Jeden se je izpovedal, drugi so pa šli v smrt kličoč: živela anarhija!" Goljufije imenovanih gosp. so dvojne vrste fovala sta pri friedrichsdorfskih fužinah, kjer Golju-bil Lotar 207 upravni svetnik teh fužinah se je zadnji cas mnogo ime! govorilo. Osnovale so se na delnice leta 1866. leta, ali že dolgo slabo vspevajo. Pred nekoliko časom je pobegnil ravnatelj Robert Bartel s kavcijo nekega uradnika v znesku 3000 gld., katerega je on sam nastavil brez vednosti upravnega odbora. Nadejal se je, da ga ne ovadijo boječ se, da bi ne prišle slabe razmere teh fužin in njih slabo pravljal dolga. Upniki to je zakonsko srečo mešalo, da je grozno za kratkem To ni moglo je mor; trajati so se bili a zanj plačati 20.000 gld dalje in zakon se je ločil naveličali čakati in jeli so tožiti da je Zadnj njeni po nekod dobil nekaj denarja na posodo, iskovalnem Vsled tega je sodišče videč, da tukaj ni le lahkomišljenost, temveč tudi mnogo goljufije, jelo kazensko preiskavo. Dne il. Vil- temveč se je v nekem je namreč po- kopališču ustrelil, Lotarja je pa sodnik pridržal v pre- 17. ju je povabil preiskovalni sodnik k zaslišanj upravo v razgovor. Ta družba je pred dvema letoma že frid na povabilo ni šel k sodišču bila blizup oloma, ali upravnemu odboru srečilo. čas sta v upravnem odboru te družbe bila zapor Priznal je pa baron Vilfrid Schro- ome natelj Bartel in pa baron Lotar Schrockinger ckinger, da ima nad 47.000 gld dolg Zaradi zaostalih davkov je finančna prokuratura dosegla prodajo fužin, v katerih je zadnji čas Govori se pa, da je še več goljufij, za kater se se delalo 20 de lavcev. Kupil je je za nizko ceno neki Adam. Te kupčije pa nadsodišče ni potrdilo, ker se ni bilo redno dostavilo onu Schro- sedaj ne ve. Sodišče bode že napravilo jasnost. Seved se o tej stvari mnogo govori zadnje dni po Dunaji, ker sta gospoda barona bila znana v višjih dunajskih krogih pr de naznanilo prodaje. Naznanilo se je bilo le baronu ckingerju, Bartlu pa ne, ker je bil v preiskavi želnem sodišču. Po pravilih pa morata vse, kar se tiče te družbe, podpisati dva člana upravnega odbora. Da pa ni bilo več članov v upravnem odboru prihaja od tod, ker so v kritičnem času pred dvema letoma vo- Tovarnar požigalec. Te dni obsodili so v Brnu v desetletno težko ječo nekega tovarnarja ker je zažgal v decembru svojo tovarno v Kninici. Blizu postaje Dobrzon na sprevodnik je mrtev, Nesreča na železnici lak kako ljeni upravni odborniki odstopili, ko so videli, stanje družbe in zlasti videli, kako je predsednik baron Schrockinger že dolgo časa gospodaril. Moravsko namestništvo je zahtevalo, češkem skočil je drugi težko poškodovan s tiru Jeden Pet voz se je tudi močno poškodovalo Poplavljanje v Ameriki. Mesti T\ daysburgh v Penn škode. ie voda poplavila in naprav da mu pred- Junota lože knj Nekatere hiše so do druzega poslopja v vodi » • - « — — je Družba na to ni odgovorila, temveč topila, podrla več mostov in svoj Tudi v zapadnem Wisconsinu so bile polj in Holi-i mnogo Reka popustošila. elike povodnj Samo v sedež premestila iz Friedrichsdorfa na Dunaj, da ni bila Chippewski dolini je voda napravila nad 2 milijona škode več pod moravskim namestništvom. Družba je na dolgu mnogo uradniških plač in delavskih mezd in izposojevala si je pri rudarski bratovski Veleposlanik naselbine na Dunaji so kapelici angleškega velepo propovednik. Člani angleške se zbrali te dni precej mnogoštevilno Nobeden ni vedel veleposlaniški duhovnik odpotoval po opravkih iz Dunaj da je Božj skladnici tako dolgo, da je vse premoženje delavcev na službo je vodil zatorej veleposlanik sam in celo z lece pripo fužinah bilo vknjiženo. Neka hranilnica je posodila 8000 zagrebški odvetnik dr. Rujić 20000 gld., po tem je pa še dolga vedoval To je pač kaj redkega in mogoče pri protestantih Poulični neredi v Pragi. Dne 10. t. m. je tolpa rs ta druzih dolgov. Delnic ima družba za dva mladih nezrelih Stalinov po Pragi pobijalo okna pri hišah milijona goldinarjev, katere pa niso sedaj nič vredne Se veda še le sodnijska obravnava bode vse razkrila katere imajo nemške ulične napise. Več posestnikov je namreč pravilo nemške napise, ko je občina za- na lastne stroške Druga vr&ta g oljufij menila dvoj napise s češkimi %>V raznovrstne stvari, klavirje to, da sta jemala na upanje Jaici nare(lili pri državnem kolodvoru Naj škode so razgra- zlatnino, knjige, preproge in kdo ve kaj še vse in to potem hitro prodala. Upnike sta potem z lepimi obljubami tolažila in prigovarjala, da ju čakajo. Pri tem je pa navadno jima posredoval neki sleparsk Velika nesreča na železnici v Ameriki vadorju se je na železnici pripetila velika nesreča. blizu tristo ljudij V Sansal- Mrtvih je tamošnje republike Očeta v — Strajk fijakarj karjev tistim vlakom vozil se je tudi predsednik je pa ostal nepoškodov V Londonu osem tisoč fija- začelo štrajk, ker jim lastniki kočij nečejo znižati na- agent Braun, z Ogerskega doma, kateri se specijalno s jemnine od kočij. Strajkovci ne puste voziti drugim fijakarjem tem peča, da posreduje za take visoke gospode. Tako je zanj -kupil v kratkem sedem klavirjev, katere sta seveda in so že preobrnili jim več že udalo. Policij 1210 posestnikov kočij se je hitro zopet prodala, za 10000 gl katere sta prodala Lurloško 5000 gld. Barona sta od tega dobila 4000, agent Braun pa 1000 gld. Tega agenta so tudi zaprli. Omeniti pa še moramo, da je baron Vilfrid Schrockinger se bil oženil pred sodiščem Znano elicih zadregah, ker ni kos štrajkovcem pustolovstvo se bode končno končalo je, da je bil realec Haidt jako oslabel ki je prišel iz jame, dočim so drugi bili še precej trdni se je stvar pojasnila, da tovariši Haidtu niso dali nič od Sedaj veža v zi- z jako bogato Posredovali ogersko ki so ga jim poslali po vodi v jamo, in je zatorej skoro baronico Olgo Balogh - Galantho. ves Sas v jami bil brez jedi. Zaradi teg sta pri tej ženitvi neka aristokratinja in neka doktorska soproga, kateri se pečata s tem » sredujeta ženitve zadolženim aristokratom da po začela sodniška preiskava Novi kardinali se je proti njim že Nevesta je kardinalov. Imenov Te dni je papež imenoval prinesla precej dote in poleg tega jej je bilo zagotovljenih 441etni Ferrari, nadškof v Milani novih so: 56letni Sancha, nadškof v Valencii xuiaui uouB&ui v Irmám, 661etni Mauri, nadškof v Ferrari, 431etni Svampa, nadškof v Bologni, 561etni Segna, nadškof 5000 gld. letnih dohodkov. Baron je mlado soprogo rad prisednik sv. Stolici in 691etni jezujit dr Steinhuber Svojo ljubico umoril je te dni na Dunaji delavec Ludovik Stadler, ker ga je hotela zapustiti. 261etna Marija Lipoid je imela ž njim že precej dolgo znanje. On je pa ž njo grdo ravnal Dvakrat je bil že zaprt, ker jo je pretepaval. Bil je hud pijanec. Večkrat je bil brez dela in ga je ona pod- pirala. Ko je naposled dekle sklenilo, ga za zmiraj pustiti, jo je prišel še jedenkrát v stanovanje prosit, da naj se še spri- jazni z njim Ko je pa videl, da nič ne opravi, jo je čez malo časa potem počakal s čevljarskim nožem na ulici in jo zaklal. Samomor. Na Dunaji se je ustrelil 251etni uradnik pri „Lánderbanki" Julij Neubauer v svojem stanovanji. Ker je živel v rednih odnošajih, ni lahko vedeti, kaj da je uzrok njegovi smrti. Velik požar bil je dne 15. t. m. v Novem Jorku. V dveh ulicah je pogorelo 137 hiš popolnoma, 22 pa deloma. Zgorelo tudi 150 železniških vagonov, poškodovala jedna lokomotiva. Zgorelo je tudi več konj. Petardi. V nedeljo sta v Krakovu v Galiciji razleteli se dve petardi. Škode nista napravili nobene, ker sta bili jako priprosti narejeni. Nekateri mislijo, da je le neki hudodelec se hotel pošaliti. Policija pridno išče prouzročitelja. Nesreča pri vojaških vajah. V Gnesenu v Prusiji je major pl. Werder od 12. dragonskega polka pri vajah s konja padel in so drugi dragonci jahali čeznj. Poškodovan je jako nevarno. Dediči se iščejo. Lani v maji je umrl v Bruselji osebni zdravnik beljgijskega kralja dr. Jurij Wimmer, ki je zapustil blizu 2 milijona premoženja. V svoji oporoki je določil nekaj premoženja svojega v dobrodelni namen, drugo pa dobe njegovi revni sorodniki, ki bivajo v Avstriji. Samomor. Dne 20. t. m. zastrupila se je v Trstu 201etna pomožna učiteljica Marija Lina Krivo samomoru je baje to, da so jej osepnice skazile obraz. Sama se je izjavila. da neČe živeti s tako grdim obličjem Otroka morilca. V selu Borkutt na Ogerskem sta 131eten dt-ček in 11 letna deklica s sekiro ubila svojega očeta gozdnega čuvaja Andreja Csika in ga zavlekla v gozd ter skrila pod grmovjem. Jezilo ju je, da ju je oče kaznoval. Mlada morilca so zaprli. Emin paša. O rodbinskih razmerah Einina paše, to je Nemca Schnitzlerja je bilo malo znanega Posebno to se ni vedelo, da je ta mož zakonito oženjen in da je zapustil celo neko zakonsko hčer. Sedaj se je pokazalo, da je leta 1893. v Areu na Tirolskem rojena in kiščena Pavlina Eli- zabeta zakonska hčer dr. Schnitzlerja in njegove zakonske žene Amalije Leidnschaft Dr, Schnitzler je od leta 1864 do 1873 bil v Turčiji v spremstvu škutarskega valija Haki paše. Po smrti paše je dr Schnitzler bil se povrnil k svojim so-jodnikom v Prusko Slezijo v spremstvu jedne bivše Hakijevih žen, ki je ostala pri njem do 1876. leta, ko je dr. Schnitzler šel v Egipet. Nikdo pa ni vedel, da je to njegova prava žena. Ker pa ima Emin še jedno 1884. leta rojeno hčer in ker se neka Zanzibarka, katera ga je spremljevala na njegovem poslednjem potovanji proti sredini Afrike poganja za njegovo zapuščino, bode o tem še pravda. Tržne cene V Ljubljani dne 12. maja 1894. Pšenica gld. 8 20 kr. rž gld. 6-30'kr., ječmen gld. 6*20 kr., oves gld. 7 30 kr., ajda gld. leča gld. 12 kr., kr., proso gld. 6 50 kr., turšica gld. 5 60 kr grah gld. 12. kr., fižol gld. 8 kr (Vse cene veljajo za 100 kgr.) Loterijske srečke. V Brnu dne 23. maja t. 1. : 84, 61, 32, 22, 75. Na Dunaji dne 19. maja t. L: 25, 40, 32, 88, 43. V Gradci dne 19. maja t. 1.: 65, 38, 74, 48, 70 4.» iT v . * • . «t> i- ; ' v « 3 for * * ~ v i- • t kupuj pri branjevci, temveč pri trgovci pravi star predgovor. lahko uporablja na moje podjetj lika trgovina, kot je moja, ima vsled kupova žin blasa za gotov velikih mno- denar in drugih prednosti nizke stroške kateri so naposled le kupovalcu v korist. ffllènl vzorci zasebnim kupovalcem zastonj ln franko Bogate vzorčne knjige, kakoršnih še nikdar krojače nefrankovano. i Blago obleke. Peruvien dosking visoko duhovščino, predpisano uniforme c. kr. uradnikov, telovadce, livreje, sukno bilard vozove, loden tudi nepremočljiv lovske suknje, blago, potni pledi o Ceno, pošteno, trdno, čisto volneno sukno jedva splača krojač, priporoča Janez Stikarofski Brno (avstrijski Manchester) največja zaloga sukna v vrednosti milijona Pošilja proti povzetju ! Dopisuje nemščini, češčini, madjarščini, poljščini lijanščini, francoščini in angleščini. veterance, požarne brambe, igralne mize, prevlake cene ©