od

prave

Spisal

Jožef Poklukar,

Korar v Ljubljani, bivni e. k. učenik bogoslovne derstrine
in pastirske vednosti.

Z dovoljenjem vikši duhovne gosposke.

J/.  < 2£r>*G-tW>?'

V/ mm*

Natisnil J. Rud. Milic.

LULtail

■) /l,H|

1T20H033 IMMŽfil*

KitfŠu «'11 *.. i.

.. <M Vifi V  . 4 P l»V;Š-j v »noji


od ziiamnja {trave keršanske čednosti.

Jan. 13, 35. V tem bodo vsi spoznali,
de ste moji učenci, ako kote ljubezen
imeli med seboj.

akor more popotnika, kteri po neznani poti v
svojo daljno domovino gre, vse na tem ležeče biti,
deje  pot, ktero hodi, prava in nezapeljiva; ravno
tako in še veliko bolj more vsakima kristjanu v
skerbi biti, de je pot, po kteri v svojo nebeško do¬
movino, t. j. v večno zveličanje priti želi, prava in
negoljfiva. Ta pot pa, po kteri vsi hoditi moremo,
če hočemo v večno zveličanje priti, je po Kristuso¬
vim nauku, kakor je vsakimu odrašenimu znano,
prava keršanska čednost ali pravednost.
Tode le prelahko in predostikrat se zgodi, de se
človek, ali od svoje lahkomišljenosti, ali lene neved¬
nosti ali tudi slepe lastne ljubezni zapeljan, v spo¬
znanji prave čednosti goljfa, in namest resnične in
gotove, le videzno ali goljtivo čednost naslednje. —
Torej ne bo nepotrebno, če mnoge ličine ali podobe
goljfive čednosti ob kratkim prevdarimo, in po tem
znamnje od Kristusa samiga dano razlagamo, po kte-
rim se prava in resnična keršanska čednost spoznati
in od vsake goljfive razločiti zamore.

1  *

4

I.

a) Memo drugih se najdejo med kristjani do
tako nevedni ali lahkomišljeni, kteri menijo, de že
sama k er sanska vera j e k zveličanju zado¬
sti.  De nas Bog zveličati hoče, pravijo, je že s tem
pokazal, de nas je memo vsili nevernikov in krivo¬
vercev k pravi veri poklical. — Tode takim odgovori
Kristus sam: Mat. 7, 21. Ne vsak, kteri mi pra¬
vi: Gospod! Gospod!  (K j. kteri v me veruje:)
pojde v nebeško kraljestvo; ampak kteri
stori voljo moji ga Očeta, kteri je v nebe¬
sih, tisti p o j d e v n e b e š k o kraljestvo.  In
na drugim kraji: Mat. 8, 11. Povem pak vam, de
jih bo veliko prišlo od izhoda in zahoda,
in bodo sedeli pri mizi z A b r a h a m a m, I z a-
kam in Jakobam v nebeškim kraljestvu;
otr o ci kralj e s tva pak bodo pahnjeni v vna¬
njo temo, k j e r b o j o k i n š k r i p a n j e z zobmi. —
Sama keršanska vera tedej še ni keršanska čednost,
in k a k o r j e telo brez duše m e r t v o, tako je
tudi vera brez del mertva, pravi sv. Jakob
2, 26. -

b) Ena druga ločina takih, ki se v spoznanji
prave keršanske čednosti motijo, so tisti, kteri mi¬
slijo, de že pravo čednost imajo, če so le poseb¬
no velikih in studnih pregreh prosti,  čerav¬
no so vsi navzeti od prevzetnosti ali samopridnosti,
nevošljivosti, zaničevanja ali mnogo drugih strast,
ktere pa oni na sebi spregledajo, ali k večjimu le
za majhne človeške slabosti imajo , desiravno s pra¬
vo dobroto serca nikdar obstati ne morejo. En zgled
take čednosti nam pokaže Kristus v prevzetnim
farizeji, kteri je v tempeljnu tako molil: Luk. 18,

5

11. Zahvalim te, Bog! de nisim, kakor
drugi ljudje, razbojniki, krivičniki, pre¬
še« tni ki, ali tudi, kakor ta čolnar. In od
tega nam Kristus zaterdi, de ni bil pred Bogam
opravičen znajden. Enake verste so tudi  lenobni,
od kterih se bere: Mat.  25,  30.  Nepridniga (le-
nobniga)  hlapca verzi te v vnanjo temo,
kjer bo jok in škripanje z zobmi. Tedej tudi
sama prostost od očitno velikih in sramotnih pre¬
greh k pravi keršanski čednosti še ni zadosti.

c) Spet drugi se najdejo (in teh je nar
več), pri kterih vsa njih čednost le v vnanji po¬
štenosti  obstoji, kteri sicer vse dolžnosti stanu in
pravice z vidljivo natančnostjo spolnujejo, in tudi v
delih dobrotnosti, kadar koli jih očitna spodobnost
tirja, niso zadnji; tode vse to store le zavolj tega,
de svojo srečo in svoj slovez ohranijo, ali pa de
imenitniši stanje ali veči čast in veljavo pri ljudeh
zadobe. Takim manjka duše  prave čednosti, nam¬
reč : do b r i g a in č i s t i g a namena ali nagiba
(Mat. (5, 1 — 18. Luk. 6, 32 — 34.), brez kteriga
vse njih djanja, nej bodo tudi še tako spodobne in
lepe, pred Bogam, kteri na serce gleda, nič cene
nimajo. Oni delajo le zavolj časnih namenov; in
ravno zato, ker s svojim djanjem le časno išejo, je
tudi le časni dobiček vse njih plačilo. Od njih in
njim enakih velja, kar Kristus pravi: Mat. 6, 2.
Resnično vam povem: Prejeli so svoje pla¬
čilo.  Tedej tudi takošna čednost, ktera le iz sa-
mopridnih namenov izvira, in le v vnanji poštenosti
obstoji, še ni prava in resnična keršanska čednost.

d) Se en drugi razloček goljlive čednosti je
zgolj vnanja ali zgolj vajska pobožnost

6

brez lepiga in pravičniga domačiga življenja. Dosti
jih je namreč tako po mestih, kakor na selih, kteri
mislijo, de spolnovanje tistih dolžnost, ktere cerkev
k božjimu češenju tirja, namreč: zapovedane poste in
praznike deržati, ob nedeljah in praznikih k božji
službi priti, ob zapovedanim času sv. zakramente
prejeti i. t. d., — de to je že vsa čednost ali pobož¬
nost, ktera se od kristjanov tirja; naj bo njih do¬
mače življenje in zaderžanje, kakoršno hoče. — To-
de tudi ti se grozno motijo, in od njih velja, kar
Kristus pravi: Mat. 15,8. To ljudstvo me z ust-
mi časti, njih serce pa je deleč od mene.  —
Opomniti vender moremo, de kar smo tukej od zgolj
vnanje pobožnosti rekli, ni tako zastopiti, kakor
de bi bile vnanje djanja pobožnosti nepotrebne ali
nekoristne; veliko več so one sploh vsim kristjanam
ne le same na sebi, ampak tudi k podučenju in vne¬
manju v pravi čednosti potrebne in zato od cerkve
zapovedane, in kdor bi jih vnemamo opušal, bi po¬
kazal, de mu za čednost in cerkev in za božje
češenj  e nič mar ni;  — ampak le to je pri taki
pobožnosti graje in svarjenja vredno, de ji resnice
manjka, de je namreč zgolj vnanja,  ne pa zraven
tudi notranja  ali  s e r č n a,  ktera bi tudi serce
boljšala in k pravičnimu življenju obudovala.

e) Iz ravno tega razuma je očitno, de tudi taki
nimajo prave keršanske čednosti, kteri, kakor je viditi,
veči in gorečniši pobožnost nasledujejo,
t. j. kteri se pogostniši pri sv. vajah in opravilih
znajdejo, in tudi pogostniši sv. zakramente prejema¬
jo: če je ta njih pobožnost le vnanja,  t. j. če je
pri vsem tem njih serce slabo,  in p. od napuha ali
lakomnosti, nevošljivosti, jeze in čertenja ali zani-

7

čevanja bližnjiga i. t. d. okuženo. Tudi od take po¬
božnosti nam pokaže Kristus en zgled v prevzetnim
farizeji, od kteriga pravi, de je tako molil: Luk.
18, 12. Se postim dvakrat v tednu, in dese¬
tino dajem od vsiga kar imam.  In na drugim
kraji: Mat. 23, 14. Gorje vam! pismarji in fa¬
rizeji, vi hinavci, ki objedate hiše vdov,
dolge molitve opravljaje; zavolj tega bote
ojstrejši sodbo prejeli. In spet drugod: Mat.
7,  22.  Veliko mi jih poreče tisti dan: Go¬
spod, Gospod! ali nismo v tvojim imenu
prerokovali, in v tvojim imenu hudiče iz¬
ganjali, in v tvojim imenu veliko čudežev
storili? In tedej jim očitno porečem: Ni¬
koli vas n i s i m poznal.

Vse te hcine ali podobe čednosti tedej, od kte-
rih je bilo do sedaj govorjeno, še niso prava ker-
šanska čednost, in torej ne prava in gotova pot v
nebeško domovino; in vender koljkno je število krist¬
janov , ki jih lahkomišljenost ali nemarna nevednost
ali pa slepa lastna ljubezen tako daleč zapelje, de
se v ti nar imenitniši reči, od ktere njih večna sre¬
ča visi, tako zlo in mnogotero motijo! — Ni čuda
torej, de Kristus pravi: Mat. 7, 13. Široke so
vrata in prostorna je pot, k t e r a pelje vpo-
gubljenje, in veliko jih je, kteri po nji ho¬
dijo; kako ozke pak so vrata, in tesna je
pot, ktera p e I j e v ži v I j enj e ! in malo jih
je, kteri jo najdejo.

Kako zaželeno more tedej za vsaciga kristjana
biti, imeti in vediti gotovo znainnje, po kterim
za more spoznati, če je njegova čednost prava in
resnična, ali le lažnjiva! — In tudi ti potrebi je naš

8

nebeški učenik popolnania zadostil. Kakor nam je
namreč očitno znamnje postavil, po k ter im vsak, tudi
nar priprosteji kristjan, zamore spoznati, ktera je
prava in nepokvarjena Kristusova vera, namreč tista:
ktero nasledniki sv. Petra, t. j. rimski papeži, in z
njimi sklenjeni škofje uče; tako nam je tudi odkazal
gotovo znamnje, po kterim vsak kristjan zamore
razsoditi in spoznati, če pravo keršansko čednost
ima, ali ne. Jan. 13, 35. V tem (je rekel) bodo
vsi spoznali, de ste moji učenci, ako bote
ljubezen imeli med seboj.  Ljubezen do
bllžnjiga tedej je znamnje od Kristusa samiga
dano, po kterim zamoremo vsi spoznati, če smo pra¬
vi Kristusovi učenci,  ali kar je ravno to, če
pravo keršansko čednost  nasledujemo. —

Zamoglo bi se sicer reči, de tudi, in še veliko
boij ljubezen do Boga  je gotovo znamnje prave
keršanske čednosti; ker je očitno, de kdor Boga
ljubi, vse njegove zapovedi, ali celo Kristusovo po¬
stavo po notranjim in vnanjim spolni: tode kako bi
zamogel kratkoviden človek, kteri le vnanje vidi,
in svojiga lastniga serca tolikrat ne pozna, z goto¬
vostjo razsoditi, če ima resnično in dosti popolnania
ljubezen do Boga; ker clo nar veči vnanja pobož¬
nost, kakor smo poprej vidili, ni gotovo znamnje
prave čednosti ali prave notranje dobrote serca,
ktera je k ljubezni do Boga potrebna. Ravno tako
bi se zamoglo reči: de tudi prava keršanska
modrost, ali pravo zatajevanje samiga se¬
be, ali stanovitno spolnovanje deset božjih
in pet cerkvenih zapoved  i. t. d. je resnična
keršanska čednost, in torej gotovo znamnje taiste.
Pa tudi tukej bi kratkoviden človek ravno tako malo

9

zamogel z gotovostjo spoznati, če ga vselej prava
keršanska modrost vodi; ali če njegovo z a t a j e v a n j e
samiga sebe ima tisto popolnost,  ktera se k pravi
keršanski čednosti zahteva. Kar pa spolno vanje
omenjenih božjih in cerkvenih zapoved  za¬
dene , zamore taisto v sploh, kakor smo predej
vidili, zgolj vnanjo  biti, brez vredniga ali zadosti
čistiga nagiba (Mat. 6, 1—18.). Zunaj tega je tudi
več s p 1 o h n i h in posebnih dolžnost,  ki jih lju¬
bezen do Boga in bližnjiga in samiga sebe veleva,
ktere v tih zapovedih niso razločno naznanjene. In
zadnjič bi se po tem znamnji tudi nemoglo razso¬
diti, če nektere manjši ali tudi večji prelomljenja
tih zapoved, ktere se pri vsakim lahko primerijo,
čednost pri njem ali le pomanjšajo, ali popolnama
ugasnejo. —

Le ljubezen do bližnjiga tedej je edino za člo¬
veka gotovo, in od vsaciga lahko spoznano znamnje,
po kterim zamore razsoditi, če pravo ali le videzno
keršansko čednost nasleduje. Zakaj vsak, kteri na¬
turo ljubezni do bližnjiga spozna, in samiga sebe
ne slepi, zamore čutiti in viditi, če bližnjiga ljubi
ali ne, t. j. če ga poštuje ali zaničuje; če
njegove pravice čisla ali krati, in če je
per pravljen  vsakimu, nej bo tudi ptujic ali so¬
vražnik, v potrebi pomagati in postreči,  kakor
on od drugih želi. Ali de dosedej rečeno, (če ravno
tukej še ni pravo mesto) bolj posebej in bolj raz¬
ločno naznanimo: Vsak kristjan, kteri bližnjiga ljubi,
more (ker je ljubezen do bližnjiga, kakor bomo po-
zneji vidili, brez ljubezni do Boga nemogoča) pred
vsim Boga ljubiti, in torej dolžnosti pobožno¬
sti  ali božjiga češenja, saj te, ki so od cerkve za-

10

povedane, spolnovati. —■ Ali je pa ta njegova po¬
božnost resnična,  t. j. ne zgolj vnanja, am¬
pak tudi notranja in s pravo ljubeznijo do Boga
sklenjena; se zamore soditi le po delih ljube¬
zni do bližnjiga,  ktere vsak človek, kakor na
drugih (Mat. 7, 16. Po njih sadu jih bote
spoznali)  tako tudi sam na sebi lahko viditi in
spoznati zamore. Vsak namreč zamore čutiti in ve-
diti: a) če vse ljudi poštuje,  ali morebiti nek-
terih  ne,  ali če tudi le eniga samiga  zaničuje
ali sovraži; b) če dolžnosti pravice v vsili re¬
čeh in do v s ih ljudi  spolnuje, ali morebiti
n ek ter ih ne, ali tudi morebiti ene same  ne,
post. če nima čistih rajting, ali pošteniga
blaga, ali pravične mere in vage;  ali če se
ne varuje laži in zvijač, ali nezvestobe,
goljfije, zmikovanja, skrivniga priderža-
n j a, podkupovanja, zapeljevanja, kriviga
pričevanja, obrekovanja  in vsili drugih kri¬
vic ; ali če ne derži storjenih pogodb in do¬
govorov,  če ne verne p os oj eniga,  ne popravi ali
nedomesti poškodovaniga  i. t. d.; c) zadnjič, če
je dober in usmiljen do vsili ljudi,  ali morebiti
le do nekterih,  p. bližnjih rodbincov ali prijatlov; ali
bolj na tanjko: če ima tiste lastnosti,  ktere so k
vterjenju prave , t. j. nesamopridne dobrotnosti po¬
trebne, zlasti p oterpežlj ivost in mirnost,  in
če je prost vsili strast  dobrotnosti nasprotnih,
posebno prevzetnosti ali napuha, s a m o p r i d-
nosti #) in skoposti, nečistosti, nevošlji-

v)  Ena izmed nar hnji in nar navadneji sovražnic ljubezni
je samopridnost ali lakomnost. Kakor ljubezen vsim

11

vosti, serditos ti ali j eze, hudiga natolce¬
vanja, veselja nad krivico, pijanstva, za¬
pravljivosti, lenobe, termaste svoj eglav-
nosti in vsake druge strasti, ker se nobena
strast s pravo dobroto serca spovzeti ne more; po
tem,  kar  skazovanje dobrotnosti  v djanji za¬
dene:  če  je  po  dostojnim redu zlasti dobroten
in usmiljen  do svojih domačih, hvaležen do
svojih staršev in dobrotnikov, milostljiv
do ubogih, in pripravljen v potrebi  vsa kini u po
svoji moči postreči in pbmagati, tudi  p tuj e ver cu,
neprijatlu in sovražniku. — Le tam, kjer so
vse omenjene strani  ijobre, je ljubezen do bliž-
njiga, in po tem takim prava keršanska čednost  go¬
tova, kar bo še pozneje obilniši skazano.

rada svojo roko odpera , kolikor le more ; tako jo sa-
mopridnost vsitn zapera, in vse le k sebi grabi. Vse
hoče le ona imeli, vse le ona dobiti, in podse spraviti.
Če drugi okoli nje tudi od lakote poginjejo, ji ni nič
mar, de le ona vse pod ključ dobi in polne predala
ima. Ona ne zmisli, de so drugi zraven nje tudi ljudje,
in de, kakor ona, tudi oni vsakdanje hrane in odeje
potrebujejo. Kjer ta strast prebiva, je vse žalostno,
kar z njo in okoli nje biti more. Ona zatere vso edi¬
nost in ljubezen med družniki; ona je mati Kajnove
nevošljivosti in sovraštva; in iz nje se izvirajo vedni
prepiri, pravde, rovanja in preganjanja ali cIo pobi¬
janja. — Kako gerda je samopridnost tudi že v nar
manjih rečeh, in kakošen je nje navaden konc, če ne
tukej, saj tainkej; nam kaže naslednja prigodba, kte-
ra, če ravno se ne da z dvorno besedo povedati,
veruler za marskteriga podučljiva biti utegne , in ktero
zatorej semkej pristavim. — „Ko so v eni kmetiški
hiši ravno odkosili, sta prišla dva berača v hišo, eden
pred, drugi enmalo pozneje. Pervi je dobil precej eno

12

Ker pa ljubezen do bližnjiga, le s to pogojo ali
s tem vgovoram zamore za gotovo znamnje prave ker-
šanske čednosti obveljati, če ona vso keršansko čed¬
nost in torej tudi ljubezen do Boga in sebe,  in
po tem takim spolnjenje cele  Kristusove postave v
sebi zapopade; tako nam ostane v II. in III. delu še
skazati, de je resnična ljubezen do bližnjiga
vselej tudi z ljubeznijo do Boga in samiga
sebe  sklenjena, in po tem takim za popadek vse
keršanske čednosti, ali vezalo popolnosti,
kakor jo sv. pismo imenuje. (Kol. 3, 14.)

II.

Ljubezen do bližnjiga je tedej , kakor je bilo
pred rečeno, po nauku Kristusa samiga, za človeka
edino gotovo znamnje, po kterim zamore spoznati,
če je pravi Kristusov učene, ali, če pravo keršansko
čednost nasleduje.

polno skledo ostankov. Ko je ravno začel jesti,
pride tudi drugi berač; in gospodar inu pomigne, de
naj k uniinu prisede. Pa komej se je pripravil in
usesti hotel, ga pervi berač hudo od sebe pahne, re¬
koč: Ti ne boš nič žerl, bom jest vse sam po¬
jedel. ■—■ Gospodar to viditi in slišati, ga jeza obide,
in skoči naglo k beraču, ter mu skledo spred rok pote¬
gne, in jo z ostanki vred tako po tleh zadaši, de se
je vsa v kosce zdrobila. Po tem pahne samogoltniga
berača iz hiše, drugimu pa reče, de naj se le za mi¬
zo usede, de se bo že še tudi zanj kej dobilo.“ —
Se zderžim vsega daljniga zlogovanja in skazovanja;
le samo to še zraven pristavim, kar sv. Jakob 2, 13.
»pričuje, rekoč: Sodba brez usmiljenja tis ti mu,
kteri ni usmiljenja storil; usmiljenje pak
povzdigne nad sodbo;  in opominjevanje, k se v
III. bukvah Moz. 25, 36. bere: Boj se Boga,
de bo mogel živeti tvoj brat zraven tebe.

13

Pa marsikteri, ki duha ljubezni do bližnjiga
zadosti ne poznajo, bi utegnili prašati, rekoč: Kako
zamore ljubezen do bližnjiga za gotovo znanmje ker-
šanske čednosti obveljati, ker ja le en sam del ker-
šanskih dolžnost, namreč dolžnosti do bližnjiga za¬
poveduje, od dolžnosti ali ljubezni do Boga in sa-
iniga sebe pa clo nič ne spomni? — Zoper ta ravno
tako neresničen, kakor škodljiv vgovor se zamore
iz pameti in sv. pisma skazati: de, če ravno ljube¬
zen do bližnjiga po svojim imenu, ali po čerki, od
ljubezni do Boga in samiga sebe naravnost nič na
znanje ne da, vender taisto popolnama v sebi zapo-
pade, ja de ona brez ljubezni do Boga in samiga
sebe obstati ne more.

A. To zamoremo pervič razviditi in spoznati že
po sami pameti, če naturo, nagib in delavnost
ljubezni do bližnjiga in nje zvezo  z ljubeznijo
do Boga in sebe bolj na tanjko premislimo.

a) Pervič se nam to že kaže iz nature  (ali
zavm e n a) ljubezni do bližnjiga. De se bo ta dokaza
ložeji umeti zamogla, nam je treba poprej nekoliko
od nature ljubezni do drugih sploh  opomniti.*)
— Ljubezen do drugih sploh je sklenitev svoje volje
z  voljo drugih. Svojo voljo pak z voljo drugih
sklenemo tedej, kadar to hočemo, kar drugi od nas
hočejo, ali če smo pripravljeni, voljo ali želje drugih
spolniti. Ta pripravnost ali nagnjenje voljo drugih
spolniti, pak se zna izvirati ali iz zgolj počutne ali
iz pameške nature. In od tod nastopi nar imenitniši
razloček ljubezni v zgolj počutno in pameško.

'0 Ktere so bistevne pogoje vsake ljubezni, in kaj je lju¬
bezen v nar splohnišim pomenu (udi do nespametnih
stvari, v učeno preiskovanje spada.

14

Počutna je naturuo nagnjenje ali želja, voljo
drugih spolniti brez razločka, ali je pametna, ali tudi
ne. Leta počutna ljubezen se izvira iz počutne na¬
ture sama od se, po navadnih naturskih zakonih;
torej v svojim početku večji del ni prosta,  tudi ne
vesoljna,  ampak le do nekterih, zlasti bližnjih rod-
binčov vgojena, in nima, dokler zgolj počutna ostane,
nič notranje ali pr a ve dne cene.  Tudi je
sama na sebi slepa,  t. j. nas žene, drugim dosti¬
krat take dobrote skazovati, ktere so njih sreči ali
pameti clo nasprot. Torej je volja nar modrejšiga
stvarnika, kteri je pametnim stvarem počutno ljube¬
zen le v pomoč in polajšanje pameške vdelil, de tai¬
sto zmiraj pameška vlada in berzda. — (Od eniga
posebniga razločka počutne ljubezni do drugih nam¬
reč, od tako imenovane samo pri dne ljubezni,
nam tukej, ker je le od ljubezni do drugih govorje¬
nje, ni treba nič opomniti, ker se samo vidi, de ona
prav za prav ni ljubezen do drugih, ampak le do
samiga sebe in svojiga lastniga dobička.)

Druge in od počutne deleč razločne nature pak
je pameška ali keršanska ljubezen,  ktera se
iz pameške nature, ali iz pameških nagibov, to je,
iz praviga spoznanja in pošt o vanj  a drugih iz¬
vira. Leta ne obstoji, kakor počutna, v slepi skle¬
nitvi naše volje z voljo drugih, ampak le, kolikor
je volja drugih pametna, ali z drugimi besedami: v
pripravnosti ali voljnosti drugim vse to storiti, kar
oni po pameti, (ktera je, kakor se vselej samo za-
stopi, po veri razsvitljena) od nas tirjati, ali želeti
zamorejo. Enako zlaga ljubezen do bližnjiga tudi
sv. pismo: Mat. 7, 12. Vse, kar koli hočete, de
ljudje vam store, tudi vi njim storite.  Vsa-

15

kimu je očitno, de pod ljubeznijo do bližnjiga le
pameška ljubezen  zastopljena biti zamore. Za¬
kaj le ona je popolnania prosta,  in do vsili ljudi
mogoča; le ona je vselej raz s vitij ena,  t. j. v
svojim djanji zniiraj pameškiin keršanskim zakonam
primerjena; (če sekterikrat nasprotno zgodi, tonipa-
meški ljubezni, ampak le drugim vzrokam pripisati;)
zadnjič ima tudi le ona, ker je vselej prosta in pa¬
metna, pravo notranjo in stanovitno ceno  pred
Bogam in vsimi pametnimi stvarmi. S to ljubez¬
nijo, po kteri človek le to, in vse to drugim želi
in stori, kar k er sanska pamet veleva,  ali
kar v njegovih zadevah in pri njegovi moči vsi
pametni od njega želeti zamorejo, je on po svoji
volji ne le s pametno voljo vsih ljudi,  ampak
tudi vsih dobrih višjih duhov  sklenjen, in po¬
stane ud in deležnik velike občine vsih pro¬
stovoljnih pametnih stvari,  ktere so po čisto¬
sti in plemenitosti svoje volje z nasprotno ljubeznijo
med seboj sklenjene, in kterim on ali v djanji, ali
s priprošnjo, ali s častenjem svojo ljubezen skazuje.
' tem vgledu zakliče kralj David (vmes naj bo to
rečeno) venim svojih psalmov (118, 63.): Deležnik
sim  vsili, kteri se tebi boje, in tvoje za¬
povedi ohranijo!  —- Če je pa človek po ti lju¬
bezni z voljo vsih pametnih stvari, ja clo z voljo svo¬
jih sovražnikov, koljkanj je pametna ali keršanska,
sklenjen: kako bi ne bil sklenjen z voljo nar mo-
'teejšiga in nar svetejšiga Boga,  in priprav¬
ljen, v ,se to storiti in spolniti, kar on po svojih ne
le nar pametniših, ampak tudi nar dobrotljivših za¬
povedih od njega tirja, v čirnur ravno ljubezen do
"jega obstoji ? (Jan. 14, 21. I. Jan. 2, 5.) Zares!

16

če je po pameti nemogoče, de bi tak človek, kteri
je pripravljen, clo svojimu sovražniku, kadar koli
so njegove želje pametne, ljubezen skazati, taisto
svojimu prijatlu ali dobrotniku, pri enaki pametnosti
njegovih želja, in pri enakih vsili drugih nagibih
odtegnil ali zatajil; tako je tudi takimu človeku ne¬
mogoče: do vsili pametnih stvari, ja clo do svojih
sovražnikov ljubezen imeti, Bogu pak, virniku vse
pameti in modrosti taisto odreči. — Po tem takim se
že iz nature ali bistva pameške ljubezni kaže, deje
v ljubezni do bližnjiga tudi ljubezen do Boga zapo-
padena, ja de je ona brez ljubezni do Boga clo ne¬
mogoča.

bj De je z ljubeznijo do bližnjiga vselej tudi
ljubezen do Boga sklenjena, lahko spoznamo tudi iz
nagiba  te ljubezni. Dolžnosti namreč, ki nam jih
ljubezen do bližnjiga naklada, so med vsimi drugimi
nar števil niši,  in mnogotere iz med njih nar
težavniši;  tako, de ni mogoče vsih in do vsili
ljudi stanovitno spolnovati, če bližnjiga kakor  bož¬
jo podobo,  ali kar ravno to pomeni, zavoljo
Boga  ne poštujemo. K ljubezni do bližnjiga nam¬
reč še ni zadosti: proti vsem ljudem dvoren in pri¬
ljuden biti, očitnih krivic se zderžati, ali tudi obil-
niši očitno milošnjo deliti; ampak še veliko več i»
veliko druziga je treba. De bomo to zamogli svit-
leji spreviditi, je treba, de zapopadek ljubezni do
bližnjiga bolj obširno in posebej prevdariino.

Ljubezen do bližnjiga, kakor je bilo poprej re¬
čeno, obstoji splob v tem, de svojo voljo sklenjemo
s pametno voljo bližnjiga, ali de smo pripravljeni,
mu vse to storiti, kar on po pameti od nas tirjati
ali želeti zamore. Vsak pa zamore po pameti od

17

nas tirjati in želeti, a) de ga p oš tuj eni o, ali de
mu spodobno čast ali obrajtanje skažemo (Mat. 18,
10. Rimlj. 13, 7. Rimlj. 12, 10. I. Pet. 3, 7.); b) de
njegove pravice čislamo,  t. j. de mu jih ne  kra¬
timo in ne poškodujemo (Mark. 10, 19. Mat. 23, 23.
Rimlj. 13, 7. I. Tesal. 4, 6. Filem. v. 18 — 19);
in c) de smo dobrotljivi ali usmiljeni  do nje¬
ga, to je: de mu v potrebi radovoljne pomoči in po¬
strežbe skažemo, kakor bi v enakih zadevah tudi
mi od njega želeli (Mat. 12, 7. Mat. 23. 23. Luk.
0, 36. Efez. 4, 32. I. Kor. 13, 4. i. t. d.). Ljube¬
zen do bližnjiga po tem takim trojne poglavitne
dolžnosti v sebi zapopade, namreč: poštovanje,
pravico in dobrotnost do bližnjiga.

Nar perva  zmed njih tedej, na ktero, kakor
podlago se vse druge dolžnosti operajo, je posto¬
panje  bližnjiga,  in sicer, kakor bomo pozneji
vidili, poštovanje bližnjiga, kakor božje podobe,
(ktera, kakor je znano, v pameti in prosti volji, in
°d tod izhajni zmožnosti za svetost in večno bla¬
gost obstoji). — To poštovanje mora biti nagib
a h p odbu  de  k k spolnovanju vsili drugih dolžnost,
k* jih ljubezen do bližnjiga veleva. Druga  po¬
glavitna dolžnost ljubezni pak je pravica , ktera
med vsimi drugimi dolžnostmi ljubezni nar ojstrejši
zavezo, ali zaterdilo ali zažugo ima; zakaj zunaj
l e ga, de ljubezen že sama na sebi pravico nar
°.)strejši tirja, ker nobeden ne more bližnjimu dober
Idti ali ga ljubiti, kteri clo njegovih pravic, ki so
tako imenitne in določno odmerjene, ne poštuje; zu-
na j tega pravim, je pravica med ljudmi tako potreb-
na > de bi brez nje človeška družba clo obstati ne

mogla, ker bi sicer vedno pravdanje in vedno ro-

o

18

vanje in pobijanje med ljudmi bilo, in bi vedna voj¬
ska med njimi razsajevala. Zato so po božji napravi
clo gosposke postavljene, de pregrešenja zopor pra¬
vico z ojstrimi kaznimi odvračajo. Tretja  poglavna
dolžnost ali poglavni del ljubezni pakje  dobrotnost
ali  usmiljenje  do bližnjiga, ktera je prav za prav
jedro ali ver sina  ljubezni (ljubezen v tesnim
pomenu); zakaj kdor pravo,  t. j. pameško ali ker-
šansko dobrotnost  do bližnjiga ima,  vselej tudi
dolžnost poštovanja in pravice do njega spolnuje.
Kar pa zavezo k ti dolžnosti ljubezni, namreč k do-
brotnosti ali k usmiljenju zadene, se more razloček
storiti med notranjimi in vnanjimi djanji dobrotnosti.
Notranje, kterim se tudi molitev prišteva, so proti
vsim ljudem mogoče, in torej tudi proti vsim zapove¬
dane: vsim ljudem smo dolžni dobro vošiti in želeti;
nobeniga ne zaničevati ali pogublovati, ampak sodbo
Bogu, kterimu samimu gre, prepustiti; za vse ljudi
moliti in prositi, kakor apostelj veleva. Pri vnanjih
delih dobrotnosti pak se zaveza ali povina ravna po
stopnji lastne zmožnosti in po meri "potrebe bližnjiga.
Kolikanj veči je lastna zmožnost, in kolikanj silniši
je potreba bližnjiga; tolikanj ojstreji je zaveza, bliž-
njimu pomagati. Ker se pa dostikrat ne more vsim
potrebnim pomoč skazati, pamet in sv. pismo (!•
Tim. 5, 8.) veleva, jo skazovati po dostojnim
redu, namreč: narpreil tem, kteri so z nami v veči
strinosti ali tesneji zvezi, to je: domačim, bližnjim
rodbincam, prijatlam i. t. d., po tem pa po stopnji
veči sile ali potrebe vsim drugim, naj bodo znani
ali neznani, naše ali pluje vere, ja tudi našim nar
večini nasprotnikam in sovražnikam. Zakaj če bi h
svojcam in prijatlam dobrotnost skazovali, drugim

19

pak jo odrekli; bi bilo to gotovo znamnje, de naša
ljubezen ni ljubezen do bližnji  ga,  ampak le do
svoje kervi in do svojiga mehkiga čutila in sreče: de
je po tem takim le počutna in samopridna, in torej
brez zasluženja pred Bogam. Ja če bi kdo med vsimi
ljudmi tudi le eniga samiga  zaničeval, ali sovražil,
bi pokazal, de nič ljubezni do bližnjiga  nima;
zakaj ljubezen do bližnjiga je že po svoji natori,
in torej vselej p a meška, in se na vse, kteri
božjo podobo v sebi nosijo,  raztegne. Če po
tem takim kdo božje podobe tudi le v enim samim
človeku ne poštuje, jo v nobenim  ne poštuje; ker
je božja podoba pri vsili enaciga bistva,  če je
ravno pri nekterih z grehi omadeževana. — Vse te
tri dosedej imenovane poglavitne dolžnosti ali deli
ljubezni so k ljubezni do bližnjiga tako potrebni in
bistvini, de ona tudi brez ene same zmed njih ob¬
stati ne more, in de, če le eniga dela zmed njih,
p. poštovanja, ali pravice, ali dobrotnosti manjka,
vse ljubezni manjka. — Po dosedej rečenim je tedej
ljubezen do bližnjiga bolj na tanko zlagana: z bo¬
žjo gnado in lastno prizadevo zadobljena
pripravnost ali voljnost, bližnjiga kakor
I* o ž j o podobo ali z a v o 1 j Boga p o š t o v a t i in
ne le njegovih pravic ne kratiti ali poško¬
dovati, ampak mu tudi po svoji zmožnosti
1 n p o stopnji v e č i približnosti in potrebe
ra do v olj ne pomoči in dobrote skazati, ka¬
kor bi jih v enakih zadevah mi od njega
želeli.  — To je splohni zapopadek ali obderžek lju¬
bezni do bližnjiga. De bomo pa tega, kakor je bilo
poprej rečeno, po njegovi mnogosti in težkoti, bolj

razvidih zamogli, je treba, de imenovane poglavitne

o «=

20

dele ljubezni do bližnjiga bolj razločno in na tanjko
prevdarimo.

Če tedej posamezne dolžnosti perviga poglavit-
niga dela ljubezni, t. j. p o š t o v anja  bolj posebej
premislimo, namreč: vsaciga človeka, tudi nar veči
sovražnika poslovati, in mu vselej spodobno čast ali
spoznanje skazati; nobeniga tudi nar- revnišiga ne
zaničevati, ali iz slabiga namena zasmehovati; nobe¬
niga po krivim obrekovati ali zmanjševati, ja tudi
resničnih pregreh bližnjiga brez veljavniga vzroka
ne znašati;*) proti vsakimu se spodobno in z nelii-
navsko ponižnostjo obnašati; svojih slabost in gre¬
hov nikoli zoper resnico zgovarjati ali polepovati,
ampak veliko več na njih popravo in poboljšanje mi¬
sliti; nobeniinu nevošljiv biti; nobeniga, tudi nar hu-
dobnišiga ne sovražiti; pluje zaničevanje ali sovraštvo
s keršansko krotkostjo in poterpežljivostjo prenesti;
se nikolj z nasprotnim zaničevanjem ali sovraštvam
maševati, ampak veliko več odpustiti in v potrebi nič
manj pomoči skazati i. t. d.; — te in enake dolžnosti,
ki jih poštovanje do drugih zahteva: vselej in do

*) Opravljanje, ktero je med ljudmi tako navadno, in ta -  j
ko malo porajtano, kakor de bi osme  zapovedi ne
bilo, nam posebno kaže, kako malo je ljubezni do
bližnjiga med njimi. Opravljanje človeku nar imenit-
niši, ja dostikrat edino blago, ki ga ima , odvzame ali
pomanjša; torej je v enaki meri še bolj ko tatvina
ljubezni nasprot. Torej pravi sv. pismo I. Kor. 9 — 10’
Nikar se ne motite — opravljivi božji ga kra¬
ljestva ne bodo posedli!  Verh prednjiga vsak
opravljivec tudi svojimu lastniinu dobrimu imenu ško¬
duje; zakaj vsak pameten, kteri ga opravljati sliši, g a
za opravljivca spozna, in ve, pri čim je z njim.

21

vsaciga  človeka, ja tudi do nar večji ga greš¬
nika in sovražnika spolnovati, to ni lohka reč!

Dalje če bolj posebej prevdarimo dolžnosti
pravice , ki jih ljubezen do bližnjiga naklada: nam¬
reč vsakimu vselej to svoje pustiti in dati; davke in
druge dolžne plačila natanjko in o pravim času od-
rajtovati; storjene dogovore in pogodbe z vso mogo¬
čo zvestobo deržati; posojene reči o pravim času
in natanjko nazaj verniti; v kupčevanji in terže-
vanji se vsake zvijače in goljfije varovati; nikoli
prepičle vage ali mere dajati; slabiga ali preležaniga
blaga ne za dobriga prodajati; prepovedaniga blaga
ne prodajati ne kupovati; ptujih reči, naj že bodo
občije ali samolastne, nikoli samopašno poškodovati;
nobenimu nič, kar je njegoviga, ne skrivej, ne z
goljfijo *} vzeti; škodo, ki je bila morebiti storjena,

*j De se kraja in goljfija pri vsih narodih, ne le pri omi¬
kanih, ampak tudi pri divjih med nar gerji in zaničljivši
pregrehe šteje , in de je vsak narod tolikanj bolj zani¬
čevan, kolikanj bolj so te pregrehe pri njem navadne,
je ravno tako pouaturno, kakor sploh znano. Pa pri
vsim tem se najdejo sem ter tje clo med kristjani,
kteri si iz majhnih zmikovanj ali goljfij nič ne store,
misleči: de so le majhne reči; de kaj taciga nič ne
škoduje i. t. d. Ti naj zaslišijo besede Kristusa, s
kterim to sodbo izreče: Luk. 16, 10. Kdor je v
malim krivičen, je tudi v večim krivičen.  Ojstra
je sicer ta sodba, in le tistimu, ki serce pregleduje,
popolnama razvidna; pa vender jo v takih rečeh, ktere
so našimu spoznanju podveržene, dostikrat tudi sami
posnemamo. Dostikrat namreč že iz majhnih reči  ali
pomanjkanj na veliko s pri do ali clo pogubo  skle¬
pamo. Tako post. ali ne obsodimo sploh vsi taciga
hlapca za nezvesti  ga,  kteri si tudi le majhne golj¬
fije ali zmikovanja pripusti? — Ali upamo temu, kteri

22

po vsi moči, popolnama in z navadnimi obrestmi po-
verniti; nobeniga z lažmi in zvijačami slepiti; nikoli
kake krivične pravde početi, ali če je bila ktera
taka početa in dognana, vse po nji pridobljeno nazaj
dati, in tudi drugo škodo, ki jo je nedolžni more¬
biti iz tega terpeti mogel, poverniti; vsaciga podku¬
povanja, s kterim se bližnji k nezvestobi in krivici
zapeljati iše, se stanovitno ogibati; za dobro rejo in

nam je tudi le en samikrat kej majhniga skrivej vzel?
— Ali gremo radi še vnovič tje kupovat, kjer smo
tudi le enkrat ali dvakrat premajhno mero ali vago,
ali slabo blago dobili? — Ali ne spoznamo lesnike  že
iz eniga samiga majhniga sadu ? •— Ali ne skazi ena
majhna kapljica černila vse vode v kozarcu ? — Ali
ne sodimo že iz ene majhne strupen e'jagode,  de
bo tistiinu smert prinesla, ki jo je vžil? — — Tako
je bilo tudi jabelko,  ki so ga naši pervi starši zo¬
per prepoved okusili, na videz le majhna reč,  —
in vender je po božji sodbi njim in nam smert pri¬
nesla! —

Dalje  nas skušnja in zgodovina uči, de se pri
majhnim  ne ostane, ampak zmirej dalje, in od ve-
čiga do večiga  gre; od tod pregovor: z malim
se začne, z velikim se jen ja.  To vidimo tudi v
vsakdanjih naturskih zgledih. Tako post. ali ne pri¬
haja gnjiloba  jabelka ali druziga sadja, če se ne
otrebi, zmirej veči ? — Ali ne vstane dostikrat h
majhne iskre  pogoreliše cele hiše? — Ali ne prihaja
potop cele ladije iz ene same špranje, ako se nagi«
ne pomaga ? — Ali ne pride tolikrat smert iz pervene
majhne rane?  —• Tako je tudi več tatov  na vis-
lih umerlo, kteri so pervi pot pri eni šivanki  začeli-
— — Torej opominja pregovor: Pervim začetku

se vstavi; malokdej pozni lek ozdravi.  Zato
je pri otrocih, pri kterih se takošne djanja zapazijo,
precej po drugim svarjenji ojstre šibe ali pa post*
treba, sicer bo vse upanje poboljšanja prazno. Ravnaj
drevesce, drevo se ne da.

23

preskerbljenje otrok vso pravično prizadevo imeti;
pijanosti*) in potrate in vsega zapravljanja se sta¬
novitno varovati; poslam in delavcam vse., kar jim
gre, pošteno dati, in njih zasluženo plačo o pravim
času odrajtati; dolžne dela ne poverhno in lenobno,
ampak pridno in z vso pravično natančnostjo oprav¬
ljati; k povikšanju in poboljšanju svoje sreče se ni¬
koli krivičnih sredkov ali pomočkov poslužiti i. t. d.
— Vse to zvesto in na t a n j k o, in proti vsim
spolnovati in deržati, ni lohka reč, in veliko zataje¬
vanje in gospodarstvo samiga sebe tirja! —

In vender vse te in enake djanja pošto vanj a
in pravice  do bližnjiga, če ravno k ljubezni terdo
potrebne, še niso ljubezen do bližnjiga.  Zakaj
tako poštovanje kakor pravica, zamorejo, in so tudi
pri veliko ljudeh zgolj vnanje, brez resnične ljubezni

*) Iz pregrehe pijanosti  si ti,  ki so v nji zapopa-
(leni, veči del malo, ali nič ne store; pa ne pre¬
mislijo in ne prevdarijo: kako s to-strastjo svoj život
in svojo dušo zmehkužijo ; v nje stanu toljko drugim
greham in pohujšanjem ali clo pregreham duri od¬
prejo; v domači hiši mir in edinost, in z njo vso
ljubezen in srečo odženejo; svoje reči in dolžnosti
svojiga stanu zanemarijo; se pohajkovanja in lenobe
navadijo; svojo čast in dobro ime zatero; vse zaupa¬
nje pri ljudeh zgube; celi soseski slab zgled dajejo;
svoje premoženje in toliko časa zapravijo; svoje zdravje
podkopljejo; in če družino imajo, veči del celo dru¬
žino nesrečno store, ali še clo na beraško palico pri¬
pravijo; in če je več takih v kakim kraji, svoj kraj
z berači ali clo tatini napolnijo. Torej zavpije sv.
pismo I. Kor. 6, 10. Pijanci božjiga kralje¬
stva ne bodo posedli!  O srečni kraj ali fara,
kjer družbo treznosti vpeljano in od veliko deležnikov
pomnoženo imajo! —

ali dobrote  do bližnjiga. Dostikrat namreč ljudje
tako pestovanje kakor pravico bližnjim skazujejo le
iz samopridnih  namenov; post. le zavolj lastne
sreče ali dobička, ali de bi čast in veljavo
pri ljudeh zadobili, ali vnanjo poštenost  in do¬
bro  ime  ohranili, ali pa še tudi le zavolj strahu
očitnih kazen  i. t. d. De tedej ljubezen v člo¬
veku nastopiti in obstati zamore, so vsi trije  pre-
dej imenovani deli  ljubezni, namreč: pošto vanje,
pravica in dobrotnost  tako potrebni, de, ako
se le en sam zmed njih pogreša, se ljubezen v člo¬
veku še ni pričela. Tedej more k poštovanju in
pravici tudi še dobrotnost ali usmiljenje do
bližnjiga  pristopiti.

Če sedej po enakim tudi dolžnosti dobrotno-
sti  do bližnjiga  bolj posebej prevdarimo, se bomo
prepričali: de njih stanovitno spolnovanje ne z mag¬
ij ivo dobroto serca,  in doveršeno moč čez po-
željivost in nje strasti tirja. De se zamore bližnjimi!
dobrotnost skazovati, je pred vsim drugim mirnosti
in torej p o ter p ež Ij ivo s ti treba; zakaj jeza in
serditost in prepir z dobrotnostjo ne morejo obstati-
Zatorej tudi sv. Pavel, ki lastnosti ljubezni do bliž-
njiga popisuje (1. Kor. 13, 4.), poterpežljivost med
vsimi pervo postavi, rekoč: Ljubezen je p o t e r-
pežljiva, je dobrotljiva  i. t. d. Tedej če pomis¬
limo, koliknja je slabost in sprida pri ljudeh, koliko
pretež in nasprotovanja skorej vsak od njih terpi in
skusi; moremo spoznati: de z vsimi ljudmi, doma¬
čimi in ptujimi, nevošljivci in sovražniki, saj koli-
kanj pri nas stoji, mir in pokoj obderžati, pri ptu-
jim razžaljenji in poškodovanji vso krivično in
nezmerno  jezo zatirati, in keršansko poterpežlji-

25

vost in krotkost ohraniti, ni Iohka reč. (Če se pa to
ne zgodi, je maševanju in vsim krivicam pot od-
perta.) — Ualjej de se zamore dobrotnost v človeku
vstanoviti in obderžati,  je treba zatirati vse
druge poželenja dobrotnosti nasprotne, namreč: vso
n e v o š 1 j i v o s t, prevzetnost, nespodobnost,
časti lak o mn o st, s a m o pri dno st, hudo natol-
covauje, veselje nad krivico  in vse druge
strasti: zakaj vsaka strast  je pravi dobroti
serca, in torej ljubezni, nasprot. Ljubezen,  pravi
sv. Pavel (I. Kor. 43, 4 — 6.) , ni nevošljiva,
ne ravna nespodobno, ni č a s t i 1 a k o m n a , ni
s a m o p r i d n a, ne misli hudo, se ne veseli
krivice  i. t. d. In vender zatiranje vsili tih slabih
lastnost in strast še ni dobrotnost, ampak le pogoja
dobrotnosti, t. j. tak dušni stan, kteri je potreben,
de se dobrotnost v človeku roditi in uterditi zamore.

Dobrotnost sama na sebi pa, kakor tretji del
ljubezni, tirja: bližnjimu, kakor je že predej rečeno
bilo, po meri lastne zmožnosti in po stopnji veči
strinosti in potrebe vse tiste pomoči, postrege in to¬
lažbe škazovati, ktere bi, na njegovim mestu, tudi
mi po pameti od njega želeli.

Kako pa de se mora dobrotnost do bližnjiga v
posebnosti škazovati, je vselej iz njegovih potreb raz¬
soditi. Znane so sedmere telesne in duhovne dela
milosti ali dobrotnosti, namreč: lačne nasititi,
žejne napojiti,  i. t. d.; tode ni misliti, de so
z njimi vse dela dobrotnosti dokončane; one nam¬
reč le tiste v sebi zapopadejo, ktere so sploh-
niši in navadniši. Zraven njih pa je še veliko
drugih potreb, ktere se bolj ali manj pogosto pri¬
merijo; kterim je torej treba s posebnimi pomočki na-

26

proti priti, post. po nedolžnim preganjane  ali
zaničevane braniti, in za zboljšanje njih sreče sker-
beti; pohujšanja,  ki se napravljati hočejo, s pri¬
pravnimi če ravno težavnimi pomočki vstaviti, ali za¬
treti; p tuj o škodo  tudi z lastno  manji škodo
odverniti; se za nedolžniga dobro ime in čast  po¬
nesti; zapušenim vdovam in sirotam pribežališe
skazati; od tega, ki na posodo prosi,  kakor
pravi Kristus, se ne proč oberniti; v nevarnosti
postavljenimi! tudi s svojo lastno nevarnostjo na po¬
moč priti; s temi, ki so nam škodo storili,  se
prijateljsko pogoditi; nasprotnika m in sovraž-
nikam,  če bi nas tudi, kakor pravi Kristus, sedem-
desetkrat sedemkrat razžalili, odpustiti, in se ne le
vsiga maševanja varovati, ampak veliko več (kakor
opominja apostelj j hudo z dobrim premagati, in jim
v potrebi z dobrotami pristopiti i. t. d. Vse te in
enake pomoči in postrežbe do bližnjiga tirja dobrot-
nost ali usmiljenje kakor tretji del ljubezni do bliž¬
njiga-—

Če tedej vse te mnoge in nektere zmed njih
nar težavniši dolžnosti poštovanja, pravice in
dobrotno  s ti,  ki jih ljubezen do bližnjiga naklada,
skupej povzamemo, in premislimo: kako se morejo
one, kadar koli potreba nastopi in zmožnost pripusti,
proti vsim ljudem,  ja tudi nar večini sovražni-
kam in preganjavcam  skazovati; —lahko previ-
dimo, de jih ni mogoče, stanovitno spolnovati, če
bližnjiga kakor božjo podobo  ne poštujemo, ali
kar ravno to pomeni, če bližnjiga z a volj Boga  ne
ljubimo. Ali kaj je pri popolnama spridenih in hu¬
dobnih grešnikih ali hudodelcih druziga, kar bi po-
štovati in ljubiti zamogli, kakor božja podoba? Če

27

pa tudi nar bolj sprideniga zavolj božje podobe,
ali kar je vse eno, zavolj Boga, ki je virnik te po¬
dobe, ljubimo; tako ja Boga samiga ljubimo; in
če do bližnjiga zavolj Boga toliko težavnih dolžnost
spolnimo: kako bi bilo mogoče, de bi tistih malih in
lahkih dolžnost ne spolnili, ktere na ravnost Bo¬
ga in nj egovo češenje  zadevajo? — Gotovo je
tedej , de je ljubezen do bližnjiga vselej tudi z
ljubeznijo do Boga sklenjena, ja deje  brez
nje clo nemogoča. — Ge pa vender kdo do bližnjiga
ljubezen kaže; dolžnosti božjiga češenja pa, od
cerkve zapovedane, vnemamo opusa ali zaničuje: tak
gotovo nič ljubezni do bližnjiga  nima; zakaj
nemogoče je, de bi kdo božjo podobo  v bližnjimu
poštoval, kteri Boga samiga,  virnika te podobe, ne
pošt uje. *)

c) Se ena druga dokaza, de je z ljubeznijo
do bližnjiga vselej tudi ljubezen do Boga zedinjena,
se lahko posname iz delavnosti ljubezni do
bližnjiga.  Delavnost namreč ljubezni do drugih
je že po svoji natori le dobra,  ne pa huda. Lju¬
bezen le dobro hoče, in dobro stori, ne pa hudo.
Cio počutna ljubezen, dokler ni od jeze ali samo-
pridnosti ali kake druge strasti premagana, hoče ali
misli drugim le dobro storiti, ali dobrote skazati,
če ravno jim zavolj svoje slepote dostikrat take do¬
brote skazuje, ktere so njih pravi sreči bolj v opovero.

Vnanje češenje božje iedej, ali vnanja pobožnost ni
sicer gotovo znamnje ljubezni do Boga; pa nje vne¬
mamo opušanje ali zaničevanje je gotovo znamnje po-
mankanja ljubezni božje (ali kakor učeni govore: ni
gotovo terdivno [affirmativ]; pa gotovo nikavno [nega¬
tiv] znamnje.]

28

kakor v pomoč. Pameška  ali keršanska ljubezen
pak,  kakoršna je ljubezen do bližnjiga vselej, clo
ne more hudo delati, ker ona že po svoji naturi le v
sklenitvi s pametno  voljo drugih obstoji, in to¬
rej le pametno voljo  drugih spolnuje in vselej
dobro dela. Ce pa vender človek, kteri bližnjiga
ljubi, drugimu kterikrat hudo stori, ne stori tega iz
ljubezni, ampak le iz nevednosti, ali prenagljivosti, ali
neprevidnosti i. t. d., ne pa z dobrim premislikam ali
iz hudobniga namena, zunaj če je morebiti ljubezen
v človeku vgasnila, in nasprotno navdušje ali gnan-
stvo zaničevanja ali sovraštva  do bližnjiga v
njem nastopilo. Te pameške dokaze, iz delavnosti
ljubezni vzete, se tudi sv. Pavel posluži rekoč: Rimij.
13, 10. Ljubezen do bližnjiga ne dela hudo;
s p o I n j e n j e t e d e j p o s t a v e j e 1 j u b e z e n. Ho¬
če reči: ker ljubezen do bližnjiga ne dela hudo,
tako ne stori nič postavi nasprotniga, torej celo po¬
stavo spolni. — Ce tedej ljubezen že proti bliž¬
njimi!  ne dela hudo:  kako bi zamogla ona zraven
tako hudobna biti, de bi hudo delala samo proti
Bogu  in se z zaničevanjem njegoviga češenja z nar
gerji pregreho nehvaležnosti in nepokoršine do njega
okrivičila; ker vender le zavolj njegove volje ali za¬
povedi, clo voljo revnih stvari, ja clo voljo svojih
sovražnikov, če je božji volji pristojna, spolnuje!? —
Po tem takim je tudi iz nature delavnosti,  ki
jo ljubezen do bližnjiga skazuje, očitno, de je ona ne
le vselej z ljubeznijo do Boga združena, ampak brez
nje clo nemogoča.

d} Zadnjič, de je v ljubezni do bližnjiga vse¬
lej tudi ljubezen do Boga zapopadena, se kaže tudi
iz tesne zveze, s ktero je ljubezen do sebe z lju-

29

beznijo do Boga sklenjena. — De nobeden ne more
bližnjiga ljubiti, kdor samiga sebe ne ljubi, je vsakimu
razvidno in gotovo; zakaj zraven lega, de so nagibi
ljubezni do sebe in bližnjiga ravno tisti, natura sploh
vsaciga veliko bolj priganja, sebe ljubiti, ko druge;
in po pravici se reče v pregovoru: kdor sam sebi
sovraž, komu dober?  Iz tega pak se izhaja
nasprotni ravno tako gotovi sklep: de kdor b 1 i ž n j i-
ga ljubi,  gotovo tudi samiga sebe ljubi,  in de
je po tem takim ljubezen do bližnjiga vselej tudi z
ljubeznijo do samiga sebe sklenjena. Pa ravno tako
gotovo je ljubezen do samiga sebe  sklenjena tudi
z ljubeznijo do Boga.  Zakaj kdor samiga sebe
prav ljubi (to je s pameško ali keršariško ljubeznijo,
kakor bližnjiga}, ta gotovo in pred vsem svojo
dušo  in večno zveličanje ljubi, in torej vse tiste
dolžnosti v djanji spolnuje, ktere so njegovi duši
za čednost in večno zveličanje potrebne. Take so
pa vse dolžnosti, ktere do Boga in njegoviga češe-
nja imamo; zakaj vse so take nature in lastnobe, de
nas, prav spolnovane, k čednosti ali podučč, ali pod-
budajo, ali tolažijo, ali potrebno zmožnost in serč-
nost podele: de so po tem takim (zraven tega, de
tudi našo časno srečo in dovoljnost po mnogim pod¬
pirajo} ravno tolikini pomočki za dušo, večno zve¬
ličanje doseči; kar se od vsake dolžnosti božjiga
češenja posebej lahko skaže. Iz tega se vidi, de
prava ljubezen do samiga sebe, brez ljubezni do
Boga clo obstati nemore.

Iz dosedej zlaganih dokaz lahko sprevidimo,
de če ljubezen do bližnjiga po nje naturi, nagibu
in delavnosti, in po nje zvezi z ljubeznijo
do Boga in sebe  bolj natanjko prevdarimo; se že

30

po sami pameti prepričati zamoremo, de ona vso
trojno keršansko ljubezen, namreč: do Boga in
sebe in bližnji  ga,  in po tem takim vso ker¬
šansko  čednost, ali spolnjenje cele Kristu¬
sove postave  v sebi zapopade.

III.

B. Pa še očitniši in popolniši nam to resnico sv.
pismo skazuje in v mnogih podobah in zgledih pred
oči stavi.

n)  Pervič se ta resnica, de je z ljubeznijo do
bližnjiga vselej tudi ljubezen do Boga in samiga sebe
sklenjena, lahko že posname iz samih besedi Kristusa,
s kterirn nam ljubezen do bližnjiga v znamnje svojiga
praviga učenca odkaže, rekoč: Jan. 13, 35. V tem
bodo vsi spoznali, de ste moji učenci, ako
bo te ljubezen imeli med seboj.  Zakaj kako
bi mogel Kristus taciga za svojiga praviga učen¬
ca,  ali, kar je vse eno, za naslednika prave
keršanske čednosti  spoznati, kteri bi si sicer po
njegovi zapovedi za ljubezen do bližnjiga prizadeval,
nar imenitniši zapoved pa, ki jo je on učil, namreč:
Boga čez vse ljubiti,  v nemar pušal? Ali če ni
mogel taciga za svojiga praviga učenca spoznati, kte¬
ri bi le videzno ali polovito čednost nasledoval; kako
bi bil mogel ljubezen do bližnjiga  v znamnje
prave keršanske čednosti  postaviti, če bi bila
ta čednost le polovita in goljfiva, t. j. od svojiga nar
imenitniši dela ali sostajka, namreč od ljubezni do
Boga  prazna? — Če je torej ljubezen do bližnjiga
v resnici znamnje praviga Kristusoviga učenca, in
prave keršanske čednosti, tako more ona vso čed¬
nost,  torej tudi ljubezen do Boga,  in po ena-

31

kini tudi do sebe samiga v sebi zedinjeno zapo-
pasti.

b) Zraven tega uči sv. pismo, de tudi nar ime-
nitniši in bliskotniši dela brez ljubezni do bližnjiga
storjene, pred Bogam nič cene  nimajo; nasproti pa,
de ljubezen do bližnjiga vse djanja in pri¬
zadevanja plemeniti,  in de tudi pobožnim in na
ravnost v božje slavljenje namenjenim vajam, postani,
molitvam in daritvam še le ona pred Bogam vrednost
podeli. Ko bi jest  — pravi sv. Pavel I. Kor. 13,
1 •— 3. — vse človeške in angelske jezike
govoril; in ko bi vso vero imel, tako de bi
gore prestavljal; ljubezni  (do bližnjiga) pak
bi n e imel:  n i s i m nič. In ko bi jest vse svo¬
je premoženje ubogim v živež razdelil , in
ko bi svoje telo tj e dal, tako de bi gorel;
ljubezni pa ne imel: mi nič ne pomaga.  —
Kavno to uči sv. pismo na več krajih tudi v posebnih
zgledih. Tako, postavim, se pritoži Bog zoper Izra¬
elce pri preroku Izaii zavoljo posta: de se sicer
postijo, pa zraven s svojim bližnjim neusmiljeno rav¬
najo; in uči, de le tak post, s kterim je usmiljenje
do bližnjiga združeno, njemu dopade. Izai. 58, 3.
Glejte,  (pravi Bog) kadar se postite, delate
po svoji glavi,  in  (brez milosti) vse svoje dol¬
žnike tirjate. Glejte, kadar se postite, se
pravdate in prepirate, in neusmiljeno s pest¬
jo bijete. — Boš mar to post imenoval in
Bogu prijetni dan? — Ali ni veliko več to
post, kteriga sim si izvolil? — Izprosti kri¬
vično zvezane; razveži butare, ktere teže;
izpusti p o t e r t e, in v s a k j a r m r a zder i. L o m i
lačni mu svojiga kruha; pelji uboge in te,

32

kteri kota nimajo, v svojo hišo; in kadar
naziga vidiš, ga pokri, in ne zaničuj svo-
jiga mesa. Tedej bo tvoja luč, kakor zarja
zasvitila, in Gospodova čast te bo obdala. —
Tedej boš klical, in Gospod bo uslišal; boš
vpil, in poreče: Glej, tukej sim (namreč v
tvojo pomoč). — Enako uči Jezus  od  molitve, nam¬
reč : de ona le tedej Bogu dopade, kadar pride iz ser¬
ca, ktero bližnjiga ljubi, ali mu odpusti. Mark.  11,  25.
Kadar se molit vstopite, odpustite, ako kej
čez koga i m ate, de tudi vaš Oče, k te rije  v
nebesih, vam odpusti vaše grehe. — Ravno
to zaterduje tudi od darov, Bogu darovanih: Mat.
5,  23.  Ako prineseš svoj dar k alt ar ju, in se
tam spomniš, de ima tvoj brat kej zoper
tebe; pusti ondi svoj dar pred altarjem, in
pojdi poprej, spravit se s svojim bratam;
in potem pridi in daruj svoj dar. (Hoče reči:
Le tedej bo tvoj dar Bogu prijeten, če svojiga brata
ljubiš, ali se z njim spraviš). — Ce tedej po tem
nauku vse tudi nar lepši in nar spodobniši djanja, brez
ljubezni do bližnjiga storjene, pred Bogam nič veljav¬
nosti nimajo, in če clo daritve Bogu darovane, še le
po ljubezni do bližnjiga dopadljivost pred njim zadobe:
tako se ja iz tega očitno kaže, de more ljubezen do
bližnjiga vselej tudi ljubezen do Boga v sebi zedinjeno
imeti; ker bi sicer sv. pismo zraven ljubezni do
bližnjiga in vnanjiga češenj  a tudi še posebej
pravo in serčno ljubezen do Boga  tirjati
moglo; zakaj brez ljubezni do Boga  je človek,
če bi tudi vse njegove vnanje djanja še tako lepe
in pobožne bile, še zmiraj velik grešnik pred Bogam,
in njegoviga dopadajenja nevreden.

33

c) Daljej daje sv. pismo ljubezni do bližnjiga
take imena, ktere le tedej resničen pomen imajo, če
je ljubezen do bližnjiga tudi z ljubeznijo do Boga skle¬
njena. Tako postavim jo imenuje sv. Jak. 2, 8. kra¬
ljevo zapove  d, rekoč: Č e s p o 1 n u j e t e k r a 1 j e v o
z a p o v e d p o pismih: „L j u b i s v oj i g a b 1 i ž n j i-
ga, kakor sebe, prav storite;"  t. j. če spolu ujete
kraljevo zapoved ljubezni do bližnjiga, ne sicer, kakor
jo pismouki in farizeji, ampak, kakor jo sv. pismo
uči, prav delate. — Ko bi ljubezen do bližnjiga ne bila
tudi z ljubeznijo do Boga sklenjena, bi s. Jakob nje
zapoved ne mogel imenovati kralj  evo  zapoved, ktera
vse druge pod sabo ima;  ker bi ja nar perve in
nar veči zapovedi, ljubezni do Boga, v nji še manjkalo.
Tudi bi ne mogel reči, de, če to zapoved spolnujete,
prav  delate; ker naše dela še le po ljubezni do Boga
ceno pred Bogam zadobe. — Na drugim kraji ime¬
nuje sv. Pavel ljubezen do bližnjiga: vezalo po¬
polnosti,  rekoč: Kol. 3, 14. Čez vse to pak
imejte ljubezen, ktera je vezalo popolno¬
sti.  Če bi v ljubezni do bližnjiga ne bila tudi lju¬
bezen do Boga zapopadena: kako bi jo zamogel sv.
Oavel vezalo popolnosti  imenovati, ker je ven-
der ljubezen do Boga nar perva in nar vikši po¬
polnost vse človeške čednosti ali pravednosti ? —
Spet drugod imenuje sv. Janez ljubezen do bliž—
njiga hojo ali ostajo v luči,  rekoč: I. Jan.
2, 10 — 11. Kdor ljubi svojiga brata, v
luči ostane, in pohujšanja  (T. j. hudobije)
ni v njem;  kdor pa sv o j i g a brata s o v r a-
ži, je v tami, in v tam i hodi.  — Ko bi z lju¬
beznijo do bližnjiga ne bila tudi ljubezen do Boga
zedinjena, bi tak človek ne hodil v luči  pravice,

3

34

ampak veliko več v ta mi pregrehe, in bi ne bil
brez pohujšanja ali hudobije,  ampak veliko
več nar veči hudobije, namreč: nepokoršine in ne¬
hvaležnosti do Boga kriv. Ker tedej sv. Janez terdi,
de, kdor ljubi svojiga brata, v luči hodi: tako more
ja ljubezen do bližnjiga vselej tudi ljubezen do Boga
v sebi imeti; sicer bi bila ta podoba, kakor tudi po¬
prej šne , brez resnice.

d) Spet na drugih krajih uči sv. pismo na
ravnost, de je ljubezen do bližnjiga zapopadek in
spolnjenje eele postave. Tako pravi Kristus sam:
Mat. 7, 12. Vse kar koli hočete, de vam lju¬
dje store, tudi vi njim storite; zakaj to je
postava in preroki  (l. j. de bližnjiga ljubite,
kakor sami sebe , to je cilj in konec in zapopadek
postave in prerokov). Galač. 5, 14. Vsa postava
je v tih sami h bese d a h z a p o p a d e n a: lij u b i
svojiga bližnjiga, kakor sam sebe.  Rimlj.
13, 8. Kdor bližnjiga ljubi, je postavo do¬
polnil.  Po Kristusovim nauku je ljubezen do Boga
nar veči in perva zapoved v postavi (Mat. 22,
38.) ; ko bi pa v ljubezni do bližnjiga ne bila tudi
ljubezen do Boga zedinjena: kako bi zamoglo sv.
pismo reči, de je v ljubezni do bližnjiga vsa po¬
stava zapopadena,  in, de kdor bližnjiga lju¬
bi, vso postavo  dopolni? •—

e) Pa še več, kakor spolnjenje cele postave,
sv. pismo od ljubezni do bližnjiga zaterduje. Uči
namreč: de ona tudi veliko število grehov
pokrije; de nas od smer ti k življenju pri¬
nese; in de nas clo nad sodbo povzdigne.
I. Petr. 4, 8. pravi: Pred vsi m pa imejte lju¬
bezen med seboj; zakaj ljubezen pokrije

35

veliko število grehov. Pri sv. Mat. 6, 14 — 15.
pravi Jezus  : A k o vi odpustite ljudem n j i h
grehe, bo tudi vam vaš nebeški Oče od¬
pustil vaše pregrehe. Po tem sv. Janez I.
3, 14 — 15. spričuje, de ljubezen do bližnjiga od
smerti v življenje prinese:  Mi vemo, de smo pri¬
neseni od smerti k življenju (de bomo zveli¬
čani),  zato, ker brate ljubimo. Kdor pa
ne ljubi (bratov),  ostane v smerti. Sv. Jakob
2, 13. zaterduje, de nas usmiljenje do bližnjiga
clo nad sodbo povzdigne, ali obsojenja varuje:
Sodba brez usmiljenja tisti m u , k t e r i ni
usmiljenja storil; usmiljenje pak (ljubezen
do bližnjiga)  povzdigne nad sodbo. — O kakošno
ceno more tedej ljubezen do bližnjiga pred Bogam
imeti, ker človeku toliknje neprecenjene dobrote pri¬
nese: ker mu ne le poroštvo in tolažo spolnjenja ce¬
le postave dodeli; ampak tudi če bi bil poprej gre¬
šil, veliko število grehov izbriše; njegovo dušo od
smerti k življenju prenese, in clo nad sodbo povzdi¬
gne ! Kako bi jo zamogel Bog s takimi dobrotami
obdarovati, s takimi prevradmi (privilegii) oblagriti;
ko bi bila ona od nar bolj dolžne in nar ojstreji za¬
povedane ljubezni do njega  prazna, in po tem ta¬
kim z nar večimi pregrehami nepoštovanja, nehva¬
ležnosti in nepokoršine do Boga okrivičena in za¬
morjena !!

f) Čez vse to najdemo v sv. pismu tudi več
rekov, kteri na ravnost uče in spričujejo, de je v
ljubezni do bližnjiga tudi popolnama ljubezen božja
zapopadena; ali veliko več, de je ljubezen do bli¬
žnjiga ob enim tudi ljubezen do Boga; in de, kakor
dobri starši ljubezen, ki se njih otrokam skaže, za

36

ljubezen do sebe vzamejo, tako tudi Bog ljubezen
njegovim otrokam, to je bližnjimu, skazano, za ljubezen
sebi spričano sprejme. Zakaj če v bližnjim božjo
podobo  ljubimo; Boga samiga  ljubimo, Tako
pravi Kristus pri sv. Mat. 25, 40. Resnično vam
povem: kar ste storili kterimu teli mojih
nar manjših bratov, ste meni storili.  I. Jan.
4, 7 —8. Predragi! ljubimo eden druziga,
zakaj ljubezen j e iz Boga; .in slednji, kteri
Ij  ub  i (brate), j e iz Boga rojen in Boga pozna
(Boga ljubi). Kdor pa ne ljubi, Boga ne po-
zna; zakaj Bog je ljubezen. I. Jan.  4,  12.
Ako se med seboj ljubimo, Bog v nas ostane,
in njegova ljubezen je v nas popolnama. S
tem poslednjimi besedami nam sv. Janez  na ravnost
spričuje, de je v ljubezni do bližnjiga  popolnama
1 j u b e z e n b o ž j a zapopadena.

Te mnoge dokaze sv. pisma smo vpeljali, ne
ravno zato, kakor de bi bile vse potrebne, teniuč
ker so nektcre tem, drugim druge bolj umevne; in
de se vsi prepričamo, kako pogosto in goreče nam sv.
pismo to resnico skazuje in zaterduje, in kako ime¬
nitna je ona za nas v podučenje in spoznanje prave
keršanske čednosti, in v podporo našiga zaupanja:
de, če bomo mi tukej drugim z milostjo merili, bo
tudi Bog nam enkrat z milostjo nazaj meril.

Ljubezen do bližnjiga je tedej po tem, kar je
dosedej rečeno bilo, edino gotovo znamnje, po
kterim zamoremo spoznati, če pravo keršansko
čednost  nasledujemo; zakaj le ona je edino verjetno
spričevanje prave ljubezni do Boga in samiga
sebe,  in torej kraljeva čednost,  ktera spolnjenje
vsili  dolžnost do Boga in sebe in bližnjiga

37

in torej celo Kristusovo postavo po nje nagibih
in djanjih obsega.

Nič ne govorim tukej od druge nar imenitniki
(blagostne) strani ljubezni, (ktera en poseben govor
zahteva), namreč: deje  ljubezen tudi vir ni c a in
damica vse prave sreče in blagosti,  ktero
tukej dočakovati zamoremo.*) Torej je Jezus, ktcri
je nar bolje vedil, kaj nam je treba, nam edino
zapoved bratovske ljubezni  na zemljo prine¬
sel: ktera pa vso čednost  in zraven nje tudi vso
srečo in blagost,  ki nam je tukej mogoča, v sebi
zapopade.

Sklep.  O Ljubezen do bližnjiga! - ti mila zvez¬
da iz nebes! - ti kraljica  vsili zapoved! Jak. 2,
8. - ti cilj in konec  I. Tim. 1, 5., - in sp o In i-
tev cele Kristusove postave!  Rim. 13, 10. -
ti vezalo keršanske popolnosti!  Kol. 3,14.-

*') Naj bi p. gospodar, v kteriga hiši se vedni nepokoj
in kreg in prepir sliši, in kteriga družina od žalosti in
strahu trepeče, in čigar žena od tuge medli; naj bi tak
gospodar, pravim, pred Bogam sveto obljubo storil:
(zakaj pri zastaranih strastih se zavolj toliknje človenc
slabosti tudi nar boljši in nar močnejši naprejvzetja
skoro ne dajo drugači pri stanovitnosti obderžati), de hoče
le en mesec ali dva svojo jezo stanovitno zatirati, in
vselej le krotko in z ljubeznijo zapovedovati in opoininje-
vati: tedej bi vidil, kako bi se oči njegovih domačih
spet z zaupanjem in ljubeznijo k njemu vzdigovale;
kako bi ga otroci spet za ljubiga očeta klicali; in s
kako gorečo ljubeznijo in prizadenljivostjo bi mn njegova
žena stregla! z eno besedo, tedej bi vidil: če ni iz
svoje hiše, kjer je poprej pekel bil, sedej pol nebes
naredil! — Naj bi po enakim  nehvaležen, od skoposti
poseden sin, kteri svoje uboge stare matere že dolgo
pogledal ni; naj bi tak, pravim, se le eno minuto
premagal, in svojo mater spet enkrat, kakor sin, po-

38

ti luč pričujočiga življenja! I. Jan. 2, 10. - ti edi¬
no  v e r j e t n o s p r i č e v a n j e resnične 1 j u b e z n i do
Boga!  I. Jan. 4, 12. - ti edino gotovo znamnje
praviga Kristusoviga učenca! Jan. 13, 35. —

Ti, ki v svoji  kraljevi zapovedi nar p o-
polniši ljubezen do Boga,  Mat. 12, 7.,  - I. Jan.
4, 12. - in vse poglavitne dolžnosti kakor do sebe,
tako do bližnji  g a , namreč: a j) poslovanje, b)
pravico, in c) dobrotnost, in torej celo Krist ti¬
sovo postavo  v sebi zapopadeš! Gal. 5, 14.

a) Ti, ki vse ljudi za božje podobe in za
svoje brate in sestre spoznaš, Mat. 23, 8-9 — in
vse dolžnosti do njih zavolj Boga  spolnuješ! -
ti, ki vsakimu tudi nar manjŠimu spodobno pošto-

gledal, in ji v polajšanje nje slabosti kako ponudbo
storil, če bi bila tudi le majhna: tedej bi vidil in čutil,
če še ni vsega občutja zgubil: kako bi ga solzica

veselja, ktera bi mu iz očesa njegove matere perigrala,
bolj srečniga storila, kakor še toliko srebernikov, ktere
bi bil iz skope postrežbe svoje matere prihranil, in na
kterih bi bilo, kakor ni drugači misliti, božje prekletstvo
ležalo. — Naj bi ravno tako  en sosed, kteri s svojim
sosedam že dolgo v sovraštvu živi, in zavolj tega vedni
serd in nepokoj v svojim sercu nosi; naj bi tak, pravim, le
enkrat svojo prevzetnost premagal, in pri lepi priložno¬
sti svojimu nasprotniku le eno besedo  ponudil, (ktera
mende verider ni tako težka, de bi jo izreči ne mogel j:
tedej bi morebiti vidil, de je vse sovraštvo z eno samo
besedo razdori; če se pa to ni zgodilo, bi on pri božjim
češenji lahko z zaupanjem položil svoj dar na altar
božji, in njegov dar bi bil Bogu prijeten, kakor nekdej
Abelua in Melhizedeka: in (o, mislim, je več vredno,
in bi veči blagost prineslo, kakor jo vsa čast in boga¬
stvo sveta prinesti zamore! —■

39

vanje in obrajtanje skažeš, ter nikogar ne zani¬
čuješ, in tudi nar hudobniši grešnika ne sovražiš!
- ti, ki z veseljem veči vrednosti tudi veči čast in
hvalo  dokloniš, Levit. 19, 32. - I. Tim 5, 17 - pa
ravno tako stavno tudi vse prilizovanje  čertiš!
-ti, ki dobro ime bližnjiga  v veči ceni ko bla¬
go imaš, in ne samo obrekovanje po krivim,
kakor pregreho zoper pravico, kaznuješ; ampak tudi
resničnih pregreh  bližnjiga brez veljavniga vzro¬
ka znašati ne pripustiš! - ti, ki v svoji obhoji
proti vsim ljudem vedno spodobno iz serca ponižno
in priljudno obnašo ohraniti učiš!

bj Ti, ki v svoji tri glavni  zapovedi pra¬
vico, za nar ojstreji dolžnost spoznaš, in nje pre-
grešenja clo po namestnikih od J loga postavljenih z
ojstrimi kaznimi odvračaš! - ti, ki vsakimu to svoje
pustiti in dati,  vago in mero spolniti, in davk,
komur davk, potnino, komur potnina, in strah, komur
strah gre, skazati veliš! Rimlj. 13, 7. - ti, ki laž
in zvijače, in goljfijo in hude vraže, in
krivične pravde in zatiranja,  in vse hudo¬
delstva odženeš, in že s tem samim toliko žalosti in
zlegov od ljudi odverneš! - Ti, ki se ne le vsake
škode,  ki  se bližnjimu na duši ali zdravji ali
dobrim imenu, ali blagu in pravicah  zgoditi
zamore, stanovitno varovati; ampak tudi,  če se je
morebiti storila, ne le taisto samo na sebi, ampak
tudi vso drugo, ki se je morebiti od tod izšla, in če
se je na blagu zgodila, z navadnimi obrestmi vred
poverniti veliš! -

c) Ti, ki z ojstrim varstvam pravice tudi
kraljevo milost sklepaš, in vsim potrebnim in zla¬
sti v bližnji zavezi stoječim rado volj ne p orno-

40

či in dobrote skazuješ! - ti, ki svojim nasled-
nikain pred vsim brambo poterpežljivosti  da¬
ruješ, in z njo med družbe in družine mir in
edinost  donašaš!-ti, ki nevošljivost in samo-
pridnost  odženeš, in k polovi n osti in veli¬
kodušnosti  povzdigneš! - ti, ki prevzetne in
serdite  k spoznanju človeške revšine pripelješ,
in jih ponižnost in krotkost učiš! - ti, ki
zavezo sprugov  stanovitno in močno storiš! -
ti, ki otroke  v strahu božjim rediš, in s podukam
in zgledam, in trudam in potam za njih prihodno
srečo skerbiš! - ti, ki starše  ne le z besedo,
ampak tudi v djanji častiš, in njih skerbi in ljubezen
s hvaležno strežbo povračaš! - ti, ki prijatle in
dobrotnike  tudi v mraku njih sreče poznaš! -
ti, ki pri svojih podložnih  pred vsim za njih duše
skerbiš, in na njih zaderžanje paziš! - ti, ki s
posebno skerbjo čistost in sramožljivost  varu¬
ješ, in nje pregrešenja z ojstrimi kaznimi pokoriš! -
ti, ki treznost in delavnost in varčnost  učiš,
in lenobo in pijanstvo in vse zapravljanje odverneš;
pa ravno tako skerbno tudi vse skoposti in nemi¬
losti  varuješ! - ti, ki domačim in služabnikam
dobrovoljno to svoje daš, in jim njih butare in težo
dneva polajšaš ! - ti, ki se tudi svoje živine
usmiliš, in nje občutenje in pravične mejnike nje
truda poznaš! - ti, ki zaidejo čim in zgublje¬
nim  na pravo pot pokažeš, in njih duše od smerti
rešiš! Jak. 5, 20. - ti, ki hudobnimu zapeljiv-
cu  njegovo šemo z obraza potegneš, in slabiga
in nevedniga pred padam obvaruješ! - ti, ki se za
nedolžniga dobro  ime  poneseš, in nevošljivi-
mu opravljivcu in zasmehovaveu usta zapreš! - ti,

41

ki potertim in žalostnim solze brišeš,  in  do
ubožiga milo roko stegneš! - ti, ki popotnimu
p tujcu  svoje duri odpreš! - ti, ki zapušenim vdo¬
vam in sirotam  pribežališe odkleneš! - ti, ki se
od njega, ki želi na posodo  imeti, ne oberneš proč,
in če drugači ne moreš, mu z daram ali tolažo svoje
usmiljenje skažeš! Mat. 5, 42. -  ti, ki tudi sovraž¬
niku  odpustiš, in mu roko k spravi podaš! —

Ti, ki vse človeške  d j a n j a plemenitiš, I.
Kor. 13, 3; 16, 14. in k ceni pred Bogain povzdi¬
gneš ! — ti, ki clo molitve,  Mark. 11, 25.  in poste
Izai. 58, 5 - 7 in dari na altar položene  Mat.
5, 23. še le s svojim duham Bogu dopadljive storiš!-
ti, ki dušo od smerti  rešiš I. Jan. 3, 14; Tob. 4,11.

- ja tudi veliko število greh  o v pokriješ, I. Pet.
4, 8. - in clo nad sodbo  povzdigneš! Jak. 2, 13.

Ti nar blagejši krona bogaboječiga  življenja!
Jak. 1, 27.  — ti nar verjetniši znamnje grešniko¬
vi  g a spreobernjenja! Izai. 58, 6 - 9. - ti edino
gotovo poroštvo  večniga zveličanja! Jan. 3. 14.
-ti,  ki nebesa lepotiš! I. Kor. 13, 8. in že tukej
zemljo v predmestje raja spremeniš! Psalm. 132,
1-3.  o!  de bi ti obilniši med nami kraljeyala!!

— Sklenem z besedami sv. Janeza I. 4. 7-8:
Predragi! ljubimo eden druziga, zakaj ljubezen je
iz Boga; in slednji , kteri ljubi , je iz Boga rojen, in
Boga pozna. Kdor pa ne ljubi , Boga ne pozna ,

: zakaj Bog je ljubezen.  Amen.

Popravek.  Stran lt. versta 4. od zgorej povirno (nesre-
dično) po besedah: ter m as te sv oj o g l a v no s ti  - prideni med
oklepam in zaklepam: (Jak. 3, 17. Modrost, ktera je od
zgorej, je - prego vorl i v a, privolječa k dobrim u).

Dobiti v Ljubljani pri Matiju Gerberju vezniku.

(Nezvez. 10 zvez. z ovitkam 13 nov. kr.)