¥ Ljubljani, dne 1. decembra 1934.
Cena posamezni številki Din 3'—
Leto. XVI.
»NAŠ GLAS" izid« vsakega prvega, im • etmajstega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40'—, za pol leta Din 20'—, za četrt leta Din 10'—. — Za inozemstvo Je dodati poštnino. ■■ Oglasi po ceniku. =
Uredništvo i Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/L Rokopisi se ne vračajo. Nefranklrana pisma se ne sprejemajo. — Upravnistvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467.
List za državne nameščence in upokojence.
.   —     n—s——— m i ■ irninm 11   mi —s——
Dr. Fran Ogrin:
Ob letošnjem prazniku zedinjenja
Večno gibalo za na.predek in razvoj posameznika je čut in stremljenje po osamosvojitvi. Koliko si pritrguje mali človek, koliko dela si nakopuje, da si zgradi lastni dom z vrtičkom, ki mu ogreva dušo in srce! Obrtniški in trgovski vajenec prestaja šibo, zasramovanje in zapostavljenje v tihi nadi: enkrat bom pa le samostojen1 obrtnik ali trgovec! Poslovodja, ravnatelj da slovo svoji službi, da postane samostojen industrialec v obratu, ki se suče po njegovi volji in načrtu.
Težnja po gmotni oz. gospodarski osamosvojitvi je človeku prirojena. Vzporedno ž njo gredo napori za izboljšanje gospodarsko-socialnega polo-
žaja celih slojev in stanov.
Človek pa ne živi samo od mate-rielnih dobrin, marveč tudi od duhovne hrame. AH mi to najprej materina popevka, s katero ga uspava kot dete, njena mila, sladka beseda, ki govori s svojim otrokom? Kdo more tedaj zametavati materin jezik! In če ga človek ljubi in ceni, je naravno, da hoče tudi pisati, brati in se učiti v njem, da želi čitati knjige in spise v materinem jeziku. Ko je enkrat dosežena ta stopnja, mastopi druga, ko gre človek in človeška družba v boj za pravice svojega jezika, svoje nacionalnosti in narodne kulture sploh. To je duhovna osamosvojitev.
Razvoj gospodarske in duhovne Samostojnosti kakega plemena ali naroda pa ostane samo na pol pota, ako se jima ne pridruži — politična osamosvojitev. Ta faza narodnega razvoja pa je najtežja. Vse ti pusti tujec eventualno v miru: tvoj prijazni kmetski dom, tvoj obrtni in tovarniški obrat, tvoje knjige in spise, ako le ostaneš
njemu podrejen in podložen ter mu plačuješ denarni in krvni davek. Zato je prizadevanje vsakega naroda po politični samostojnosti in po lastni državi združeno s silnimi ovirami in težavami.
. Pojdimo nazaj v stoletja naše skupne narodne zgodovine! Isti jezik, podobne šege in navade, skupnost zgodovinskih dogodkov. Pa vendar so nas Jugoslovane ločile razne državne meje. Do Kolpe in Sotle del rodu pod Avstrijo; od tu do Banaške ravnine drugi del pod Ogrsko, šele južno od Donave svobodma Srbija, potem pa zopet del naroda pod Turčijo.
Da, vse te veje troimenega naroda so imele že v srednjem veku samostojne države. Lastna mesložnost in premoč nasilnega sovražnika sta jih uničili. Sto in sto let je trajalo hlapčevanje oholemu, objestnemu tujcu. Pa je popeljali svobodoljubni Kara-đorđe iz Topole junaške Šumadince v osvobodilne boje, za njim so prišli še drugi vodniki in junaki. Trda je bila ta borba za svobodo. Ped za pedom Zemlje, kos za kosom pravic je bilo treba iztrgati okrutnemu Turku.
Sledila je postopna okrepitev in ureditev nanovo rojene srbske države. Poda še je bilo krščaske raje pod tujo- oblastjo, še bratov pod neprija-tuljskim jarmom. In so se vzdignili Ua pot neustrašeni srbski, bolgarski in grški voji, junaki izpod Lovčena in Durmitorja, prvim na čelu prestolo-Uaslednik Aleksander, ponos armade. rPalo je manjkalo, da niso vrgli v prvi alkanski vojni sovražnika črez Bospor. Srbija se je povečala za velik eiP Toda to je že zgodovina in na-Protstev ni več. Danes je Turška re,pu-uka naš močni zaveznik. Pa še niso ‘u osvobojeni vsi Srbi, še manj Hr-v.^ti in Slovenci. Že davno jih je dru-11 Slovanski duh, edinila zavest na-
rodne in kulturne skupine. Močni ideologi so oznanjali, da je rešitev iz narodnega in moralnega propadanja, iz opasne stagnacije edino v zedinjenju vseh sil naroda in vseh pokrajin od triglavskih pečin do bregov Morave in Vardarja, od Maribora do Subotice v skupni, neodvisni jugoslovanski državi.
In v knjigi večne usode je stalo zapisano: pride', pride zarja svobode, pride veličastno zedinjenje. Toda prej so padale v svetovni vojni hekatombe vojakov, v potokih je tekla hrabra srbska in jugoslovanskih dobrovoljcev kri na Ceru, pri Rudniku, na Kajmak-čalanu, v Dobrudži. Končno pa je priplula boginja svobode od južnih ravnin do naših sinjih planin. Pod njenim dojmom se je polnilo naše srce z naj-prelestnejšim veseljem. To razigrano in svečano razpoloženje je dobilo posebno obeležje, ko so si podali bratje Srb, Hrvat in Slovenec dne 1. decembra 1918 roke k n.erazrušni državni zvezi. Nepozabni dnevi!!
Petnajstkrat smo doslej že slavili ta naš največji nacionalni in državni praznik, vselej radostni in vzhičeni, pozabljajoč dnevne borbe in težave. In šestnajstič? Da, tudi danes praznujemo spet praznik zedinjenja, ponos in odločnost v srcu, bodrost v duši, vendar — otožni in. zamišljeni smo. Pa niso mar vsi tu: od kmeta do meščana in inteligenta, od -delavca do tovarnarja, od redova do generala! Pač, vsi ti, ves narod je zbran, le — Njega ni! Njega, ki se je junaško boril za osvoboditev in zedinjenje na bojnih poljanah od Kumanova do Kajmakčalana in Beograda. Njega, ki je prenašal voljno vse gorje vojne od -prehoda preko Albanije do zloma solunske fronte; Njega ni, -ki je bil mlademu jugoslovanskemu narodu in državi v vseh ho-matijah im stiskah zanesljiv vodnik in moder državnik. Njega, ki se je ves žrtvoval, neprestano delujoč in ustvarjajoč, za blagor državljanov in veličino Jugoslavije. Njega, ki j-e bil pravi oče naš. Ni ga več kralja Aleksandra* našega viteza.
Polna zanosa je plula ladja po Sredozemskem morju, spremljana od državljanov, spremljana od evropske javnosti. Veliko delo-sporazuma in po-mirjenja med narodi naj bi se dovršilo tam v zavezniški Franciji. Vse te idealne načrte je prekrižala -gnusna morilčeva roka 9. oktobra.
Ne bo več nazaj med nas, med narod, med vodje vrhovnega voditelja Aleksandra; zapustil pa nam je s svojim življenjem najvzornejši vzgled, kako se služi -domovini in dela za njen procvit in razmah. Danes ob prazniku zedinjenja čutimo še prav -posebno bridko to neizmerno izgubo, ki nas je zadela s smrtjo našega kralja. Odtod naša skrb in tuga; obljubimo pa in prisezimo, da bomo izvrševali brez osebnih ambicij, z vso požrtvovalnostjo njegovo, v zadnjem srčnem utripu sporočeno oporoko:	»Čuvajte Jugo-
slavijo!« Čuvali bomo Jugoslavijo; pa če bo treba- tudi s srčno krvjo, saj je tekla za njo tudi dragocena kraljevska kri. Ako bi se še kdaj imeli razdvajati, hoditi narazen v velikih stvareh, pohitimo v duhu ali dejansko v šuma-dinsko Topolo in na hribček nad njo, na Oplenac, da se navžijemo zopet pri večnem kraljevskem viru nesebičnosti, požrtvovalnosti in prave domovinske ljubezni.
Slava Kralju - Stvaritelju- - Zedini-telju! Naj živi naša ljuba, draga Jugoslavija ob mladem kralju - nasledniku Petru II.!
Državno računovodstvo
(Nadaljevanje.)
Odlok o dospelosti izplačila služi za podlago plačilnemu nalogu. Ta pa je stalen ali enkraten. Kdaj se izda, predpiše finančni minister. V § 46 je predpisano kaj mora vsebovati plačilni nalog. Poleg plačilnega naloga mora na-kazovalec predložiti pristojnemu računovodstvu še odlok o končnem angažiranju in odlok o dospelosti izplačila z vsemi opravičujočimi -dokumenti.
Pri ošebnih izdatkih izda nakazo-valec samo odlok o končnem angažiranju, plačilni nalog -pa mora vsebovati tudi odlok o dospelosti izplačila (§ 47).
Kadar je državna obveznost ustvarjena z zakonom ali s sodno razsodbo, izvršuje nakazovalec proračun samo z odlokom o dospelosti izplačila in s plačilnim nalogom (naredbo za izplačilo) — § 50.
Pri delih v režiji izvršuje nakazovalec drž. proračun z odlokom o začasnem angažiranju. Začasno angažiranje se izvrši z nakazovalčevim odlokom, s katerim isti odloči, da se sme določeno delo (ali nabave) izvršiti v režiji. Na podstavi tega odloka izda nakazovalec začasno naredbo za izplačilo (plačilni nalog) za nakazilo akontacije (zaloge). Po izvršenem obračunu režiserja izstavi pristojni nakazovalec odlok o odobritvi izdatkov in plačilni nalog, kateri služi odlok o odobritvi za podlago. S tem plačilnim nalogom se popolnoma likvidira začasni plač. nalog.
Doslej je bil govor samo o naka-zovalcih I. stopnje, h katerim se prištevajo po novem zakonu o drž. rač. iz 1. 1934 vsi ministri in bani pri posameznih banskih upravah. Nakazoval-ci I. stopnje po morejo svoje nakazo-vaisko pravo prenesti na nakazovalec
II.	stopnje, ki se imenujejo pomožni nakazovalci. Prenos se izvrši s pismenim odlokom. Slednji morejo biti pomočniki ministrov in banov, načelniki oddelkov ministrstva in banskih uprav, starešine uradov, neposredno podrejenih ministrstvom oz. banski upravi. Sem spadajo tudi starešine državnih pridobitnih podjetij in ustanov. Prenos nakazovalskega prava more biti popoln in delen. Ob delnem prenosu prenese nakazovalec samo pravo izdanja odloka o dospelosti izplačila in plačilnega naloga. Pri izrednih izdatkih more biti prenos samo delen; prav tako tudi pri delih v režiji.
Poseben položaj v nakazovalskem pravu imajo po novem zakonu o drž. rač. bani. Ti poslujejo deloma kot nakazovalci I. stopnje, deloma II. stopnje. V svojstvu nakazovalca I. stopnje poslujejo, — kakor smo čuli — po banskih kreditih državnega budžeta, kot nakazovalci II. stopnje pa po centralnih kreditih posameznih ministrstev, pri katerih so nakazovalci I. stopnje ministri. Pooblastilo z dne 11./VI. 1930, štev. 79.560/11. (Službeni list štev. 19 ex 1930 stran 252), da sme ban odobravati pogodbe pri nabavah in dela v režiji do zneska 500.000 Din itd., se more nanašati na bana samo -tedaj, kadar posluje v -svojstvu nakazovalca II. stopnje. Kot nakazovalec I. stopnje je ban neomejen gospodar, kakor minister v isti nakazoval,ski lastnosti in ne potrebuje nikakega pooblastila pri izvrševanju budžeta. Zato ni pravilno, da nekateri starešine ustanov in uradov, pošiljajo predmete licitacij in komisijskih nabav, glede katerih fungira ban kot nakazovalec I. stopnje, v odobritev pristojnemu ministru, kadar presegajo vsoto njihovega pooblastila. Edino le predmete nabav in del, katerih zneski presegajo 100.000 Din, mora ban pred odobritvijo poslati finančnemu mini-
strstvu, odboru za oceno državnih na-bavk. To pa so dolžni storiti tudi posamezni ministri.
b)	Nadzorstvo nakazovalca.
Nakazovalec, odnosno neposredni upravitelj državne imovine, imovine drž. fondov in skladov vrši neposredno kontrolo na ta način, da redno ali pa od časa do časa pregledava blagajne, inventarske predmete in -potrošni materijal, tako, da primerja dejansko stanje s stanjem, knjig.
Redni pregled blagajn vrši nakazovalec konec vsakega meseca, izredni pregled pa, kadar smatra za potrebno, najmanj pa dvakrat na leto. Redni pregled inventarskih predmetov in skladišča potrošnega materijala se mora izvršiti na koncu obdobja, za katero se sestavlja završni račun, izredni pa, kadarkoli se nakazovalcu oz. neposred-njemu upravitelju zdi primerno. Vendar pa se mora izredni pregled skladišča potrošnega materijala izvršiti vsaj enkrat na leto.
Neposredni upravitelji državne imovi-ne so ministri in bani, ki pa morejo svoje nakazovalske pravice prenesti na pomožne nakazovalec kot na posredne upravitelje. Oboji so z raču-nodajniki vred solidarno (vzajemno) odgovorni za vsako škodo, prizadeto drž. blagajni, ker ni bila škoda radi malomarnega pregleda ali iz kateregakoli drugega vzroka pravočasno odkrita — § 237 zak. o drž. rač. iz 1, 1934.
c)	Odgovornost nakazovalca.
Ministri in drugi nakazovalci so odgovorni materijalno za svoje poslovanje, če je v nasprotju z odredbami zak. o drž. rač. (čl. 58 zak. o d-rž. rač. iz 1. 1910).
Odgovornost ministra je trojna: kazenska za nezakonita, kažnjiva -dejanja, civilna za škodo, prizadeto državi in politična. Politična odgovornost more biti tudi za same neoportune akte brez kazenske in civilne odgovornosti. Politična odgovornost ima za pravno posledico izgubo ministrskega položaja.
Za škodo, ki jo minister prizadene državi, odgovo-rja civilno. Za škode, storjene državljanom zaradi nezakonitega izvrševanja službe, je odgovorna država, minister pa je odgovoren državi (čl. 78 ustave -z dne-3./IX. 1931). Za državljana je to z ene strani ugodneje radi večjega jamstva, z druge strani pa znači to, da poedinec ne more neposredno tožiti ministre.
V pogledu kazenske odgovornosti velja splošno ustavno načelo (čl. 8 ustave): nulla poena sine lege. Pri nas je odgovoren minister samo za protizakonita dejanja, ne pa tudi za oškodovanje dri. interesov, ako ni protizakonitih dejanj. Minister more biti kazensko obtožen v času, ko traja njegova služba, kakor tudi še v dobi 5 let po odstopu (odstavek L, čl. 79 ustave). Zastaranje teče od dne odstopa.
Kar se tiče banove odgovornosti, si moramo biti predvsem na jasnem, da li je bana smatrati za uradnika ali ne. Med tem, ko minister ni uradnik, je nasprotno bana smatrati za uradnika. To sledi iz dejstva, da ban ne sodeluje (kakor minister) pri izvrševanju zakonodavne oblasti, temveč je navadni, dasiravno jako visoki upravni uradnik. Pri banih sicer ne postoji tipična dolžnost poslušnosti in podrejenosti na-pram ministrom, kakor tudi zanje uradniški zakon po večini ne velja, vendar se pa mora vzeti, da tudi za bana velja načeloma vsaj uradniška -disciplinska odgovornost. (Dr. Krbek:	Upravno
od cele zaloge Vam nudi pri nakupu različnega manufakturnoga blaga
sza Miklavža
^ n~ A. ŽLENDER
LJUBLJANA, MESTNI TRG 22
pravo, knjiga II.) V čem obstoji ta dis-cipilinska odgovornost, tega ne najdeš nikjer v zakonskih predpisih.
V pogledu kazenske odgovornosti velja za bana isto, kar za nakazovalce II. stopnje; za te pa to, kar velja za računodajnike-uslužbence. Tudi disciplinsko so nakazovale! II. stopnje razen bana — enako odgovorni kakor raču-nodajniki, ker so vsi iz vrst drž. urad-ništva.
Kadar je predmet glede povračila škode podvržen tudi pregledu glavne kontrole, odgovarjajo nakazovailci tudi tej kontroli v sledečih primerih:
1.	) ako niso pravočasno pregledali blagajne, stvari in materijala, ki je pod njihovim nadzorstvom, ali če se pojavi kak primanjkljaj oz. kvar, pa niso poskrbeli, da se škoda prepreči;
2.	) ako so poverili državni denar in materijal osebam, ki nimajo zakonskih pogojev oz. niso zahtevali takojšne zamene onih oseb, ki so se v teku službe izkazali za nesposobne za upravljanje denarja;
3.	) če so izdali naredbe, ki nasprotujejo zakonskim predpisom.
Kadar sta za škodo odgovorna na-kazovalec in računodajnik, odloči glavna kontrola o njuni solidarni odgovornosti oz. v koliko meri odgovorja ta ali drugi (čl. 111. zak. o glavni kontroli).
Disciplinsko odgovarjajo nakazo-valci glavni kontroli za vsako neizvršenje njenih naredb (čl. 118 zak. o glavni kontroli). V tem primeru izreka glavna kontrola samo tiste kazni, za katere je pristojen starešina urada po uradniškem zakonu. Izrečena kazen se pošlje v izvršitev uradu, kjer je dotični nakazovaiec v službi. Za kažnjiva dejanja, za katere je potrebna večja kazen, ima glavna kontrola pravico tožbe na pristojno disciplinsko sodišče.
III.	POGODBE.
V tretjem poglavju novega zakona o drž. računovodstvu srečavamo skoraj na vsak korak dva sorodna izraza. To sta izraza »ugovor« in »neposredna pogodba«. Oba ta srbskohrvatsika izraza predstavljata po mnenju nekaterih strokovnjakov isti pojem. Stari zakon o drž. rač. iz 1. 1910. ne dela med tema dvema izrazoma nikake razlike. Tudi novi zakon o drž. rač. nam ne da na to vprašanje nikakega odgovora. Da nam pa naslutiti, da obstoji med
njima neka sorodna zveza, ki pa morda le ni talko velika, da bi združevala oba izraza v enem pojmu.
Poglejmo! Poglavje III. nosi nad-pis »o ugovorima«, en oddelek tega poglavja pa »neposredna pogodba«. Razmerje oddelka napram poglavju je razmerje manjšega (ožjega) napram večjemu odnosno razmerje podrejenega napram nadrejenemu. Ugovori se sklepajo potom javne licitacije, pismenih ponudb ali pa neposredne pogodbe; torej na 3 različne načine. Iz tega sledi, 'da je neposredna pogodba delni način sklepanja ugovora. Neposredna pogodba je po tem takem vzrok, ugovor pa njen učinek. »Ugovor« v srb-skohrvatskem originalu nekako ustreza v slovenščini: pogodbi, »neposredna pogodba« pa slovenskemu: neposrednem dogovoru.
a) Angažiranje.
Vsaka državna potreba, ki ima za posledico izdatek iz drž. blagajne, mora biti po zak. o drž. rač. iz 1. 1910. obrazložena z referatom, ki mora biti sestavljen na predpisan način (čl. 2. pravilnika k temu zakonu). S tem referatom in odlokom nakazovalca glede posla oz. nakupa blaga se hkrati angažira izdatek, če je zanj dovolj predhodno otvorenega kredita na razpolago. (Čl. 60. zak. o drž. rač. iz 1.
| 1910.)
Referatiu ustreza v novem zakonu naredba za izvršitev posla, nakazoval-čevemu odloku glede nakupa pa odločba o odstopu posla. Naredbo in odločbo izdaja pristojni ali pomožni nakazovaiec. V odredbi za izvršitev posla določi nakazovaiec tudi način, kako naj se sklene pogodba. Z naredbo za izvršitev posla se izvrši začasno, z odločbo o odstopu posla pa končno angažiranje. Pri tem in onem načinu angažiranja je navesti:	proračunsko
svoto, budžetsko partijo in pozicijo in znesek otvorjenega kredita s to razliko, da mora začasno angažiranje vsebovati vsoto razpoložljivega kredita, končno angažiranje pa vsoto, ki predstavlja obvezanost za državno blagajno. Kadar presega skupna vsota začasno angažiranih izdatkov znesek 100.000 Din, se naredba za izvršitev
Čuvajte Jugoslavijo!
posla ne sme izvršiti vse dotlej, dokler se z njo ne soglasi minister za finance. Če pa znaša vsota začasno angažiranih izdatkov več kot 300.000 dinarjev, je potrebna mimo soglasnosti finančnega ministra še soglasnost ministrskega sveta. To velja tudi. za končno angažiranje. Soglasnost se daje na naredbi za izvršitev posla oz. na odločbi za odstop posla.
Nabave stvari in materijala se izvršujejo potom javne ustne dli pismene licitacije. Izjema je dovoljena le v
primerih, ki jih novi zakon izrečno navaja (§ 145. in § 155.).
b) Pogoji.
Čim izvrši pristojni ali pomožni nakazovaiec začasno angažiranje, predpiše pogoje. Pogojem je priložiti modele, načrte in vzorce kjerkoli je to mogoče. Slednje določi posebna strokovna komisija, ki jo odredi nakazovaiec. Komisija potrdi modele, načrte in obrazce s svojim podpisom (§ 117.).
(Dalje prih.)
Uradniške plače na Češkoslovaškem
Minilo poletje so zastopniki vseh organizacij javnih — državnih in samoupravnih — uslužbencev na Češkoslovaškem predložili vladi obširno spomenico, v kateri zahtevajo, naj se ostri varčevalni ukrepi, ki so bili v zadnjih letih storjeni v pogledu osebnih izdatkov, odpravijo oz. vsaj kar najbolj omilijo. Povod za tak korak je dalo dejstvo, da je češkoslovaško državno uslužbenstvo hudo zadolženo., tako da je njegov obstoj močno ogrožen. Zastopniki uradniških organizacij so se na podlagi te spomenice sestali z ministrskim odborom, v katerem sta bila mimo ministrskega predsednika še finančni in poštni minister.
Pri teh razgovorih so uradniški zastopniki orisali vladi obupno stanje celokupnega javnega uslužbenstva, katero je zaradi znižanja prejemkov in splošnega poslabšanja službenih pogojev ter zaradi zvišanja cen najvažnejšim življenjskim potrebščinam, zašlo v skrajno stisko.
V spomenici so uradniške organizacije ugotovile, da ima več kot polovica vseh državnih nameščencev, katerih je približno 330.000. zaznambe na plači. Nad 80% vseh javnih uslužbencev je zadolženih, tako da znaša višina vseh dolgov skoro 3 milijarde čeških kron. Veliko je nameščencev, ki imajo plačo obremenjeno povprečno z 10.000 do 15.000 Kč, t. j. približno 1 /'.000 do 25.000 Din. Dolgovi so v mnogih primerih tako visoki, da jih ne bi bilo mogoče poravnati niti z dvema celotnima plačama.
Ko je češkoslovaška vlada izvedla prve varčevalne ukrepe in znižala prejemke, je pričakovala izboljšanje gospodarskega položaja in tudi javno naglasila, da je v teku proces deflacije in da bo poskrbela za sorazmerno znižanje cen najvažnejših življenjskih potrebščin. Teh obljub vlada ni izpolnila, temveč je izvedla znižanje valutne vrednosti, tako da kažejo cene najvažnejših predmetov še zmerom rastočo tendenco. Dasi se torej življenjski stroški niso pocenili, morajo državni nameščenci životariti z močno skr-
čenimi prejemki, kar povzroča splošno zadolženost. To ni čudno., ker so zaradi varčevanja pri osebnih izdatkih za prejemke državnih aktivnih in upokojenih uslužbencev dohodki istih v teku zadnjih treh let padli za polne tri milijarde kron. Jasno je torej, navaja spomenica, da javno uslužbenstvo ne more kriti svojih življenjskih stroškov, zaradi česar se mora zadolževati.
Spomenica v nadaljnjem navaja, da se je gospodarsko stanje javnih uslužbencev tako poslabšalo, da se te posledice hudo nezaželeno opažajo tudi v padanju konzuma, kar povzroča zastoj v trgovini, težave producentom in nazadnje seveda tudi državi, ki zaradi zmanjšane potrošnje prejme manj davkov, trošarin in drugih dajatev. Zato naglasa spomenica češkoslovaškega državnega uslužbenstva, da je narodnogospodarsko nemogoče doseči trajne prihranke v državnem gospodarstvu s tem, da se brez prestanka znižujejo državnim nameščencem .prejemki, ker je celotno gospodarsko življenje vseh stanov med seboj tesno prepletano. Sicer je pa zniževanje prejemkov javnega uslužbenstva doseglo na češkoslovaškem, kakor tudi v večini drugih evropskih držav že davno svoj maksimum, tako da je nadaljnje znižavanje naravnost nemogoče. Dokazano je z vzgledi, da vsak prihranek, katerega doseže država z znižanjem uradniških plač, traja le nekaj časa, ker se vselej prav kmalu pojav* kot posledica znatno nazadovanje državnih dohodkov, tako da je uspeh tega navideznega »varčevanja« končno ničev. Kadar uradniške plače dosežejo to določeno in že doseženo nižino, je vsaka žrtev, katera se še naloži javnemu uslužbenstvu brez koristi in nepotrebna tudi za državno gospodarstvo samo.
Opiraje se na navedene razloge zahteva torej spomenica češkoslovaških javnih nameščencev, naj se ob koncu tekočega leta odpravijo vse odločbe o znižanju uslužbenskih prejemkov, ki so bile izdane v zadnjih letih.
J. Lemaitre:
Nedolžna
Helenina diplomacija
Nad Skejskimi vrati se je razprostiral na ploščadi velik vrt, kjer so se navadno sprehajali Trojanci in njihove žene.
Nekega večera so sedeli na vrtni klopi Priam, Timoetes, Lampos, Klitios, An-tenor, Hiketaon in Ukalegon, častitljivi starci in prerešetavali dnevne novice, ko je Helena prišla mtmo. In tedaj so si po tihem govorili drug drugemu:
»Ni čudno, da Trojanci in Ahajci radi prenašajo toliko hudega zaradi take ženske, zakaj po svoji lepoti je podobna nesmrtnim boginjam.«
*
Tako so '.govorili, ker so bili že stari, blizu smrti in ker jih je Helenina podoba navdajala s poslednjim veseljem.
Toda popolnoma drugačna je bila misel krepostne kneginje Andromahe, Hektorjeve žene. Ko so ji sporočili pomenke starcev, je dejala:
»Tudi če ima človek sive lase, se more motiti. Mar ni grozno, da prenaša ves narod strahote vojne in da se tisoči mož koljejo med seboj zaradi ženske brez sramu?«
»Helena ni brez .sramu,« je odgovoril Hektor. »Obnaša se dovršeno. Pogostoma se obtožuje Paridu zaradi svojega zločina in bi se rada odtegnila njegove ljubezni. Sama se najostreje obsoja. Toda je žalostna žrtev zle usode.«
»To je lahko reči,« je odvrnila And-romaha. »Ampak — seveda, moški ste prizanesljivi napram ženskam, ki stoje izven nravnega reda, če so le lepe, a neopazna krepost vaših žena vas le malo gane.«
»Nas že gape in močno jo cenim, toda gotovo je, da hči Laboda in Lede ni hudobna in da ima ne vem že kakšno dra-žest v sebi, ki potolaži ves srd.
»To dražest morejo občutiti samo moški«, je rekla Andromaha. »Mene pa navdaja z grozo, ker je prav ona povzročila, da se je razbesnela nesreča nad našim mestom.«
*
Andromaha in njen mož sta govorila te besede v eni izmed petdesetih zakonskih soban od brušenega kamna, ki so bile sezidane druga ob drugi in kjer so spali Priamov! sinovi s svojimi zakonskimi ženani.
1 oda Helena je s Paridom prebivala v oddaljenem samotnem poslopju, odkoder je šla samo časih na ploščad nad Skejskimi vrati, da bi se navžila svežega zraka. Bila je preprosta, nepristopna, malce bo- I ječa. Čudila se je sama svoji dogodivščini ' in jo rada pripisovala božanski volji, Ker se je zavedala svoje lepote in čarovnije, ki je bila v nji, je le narahlo občutila, da so jo obsojali in žaljivo govorili o nji. Toda vseeno, ker je bila v Sparti strogo vzgojena, je trpela zaradi nenavadnosti svojega položaja. Razumela je in smatrala skoro za opravičeno sovražnost poštenih žena napram nji in rada bi jo bila premagala s skromnostjo, skrušenostjo in milino.
Trojanske žene so sklenile, da bodo šle v sprevodu v Atenin tempel in položile bogato vezeno tenčico preko kolen boginje, da bi se usmilila mesta.
Helena je živo želela udeležiti se te svečanosti.
Odkar je bila šla s Paridom, je sprejela bogove in kesneje tudi prijateljevo domovino za svojo in postala je prav dobra Trojanka. Sploh je pa stavljala na-
vade in življenje v Troji nad šege svoje nekdanje domovine. Morda je sicer našla tod nekaj manj čiste umetnosti, toda več udobnosti in razkošja kot v strogi Lake-demoniji.
e
Ko se je nekega večera sprehajala nad Skejskimi vrati, je srečala tam Andro-maho.
Spoštljivo je izginila izpred oči Hektorjeve žene. Andromaha je šla mimo s pevzdignjeno glavo in jo ošinila z ledenim pogledom. Helena se je vrnila domov, vsa objokana.
Toda Andromaha, čeprav jo je komaj od strani pogledala, je opazila skladnost njenih oblačil in neko vezenino, s katero je bila njena obleka okrašena. Zvečer je rekla Hektorju:
»Ta ženska je, kar je. Toda okus ima, to moram priznati.«
Helena je to izvedela in naročila služabnici, naj nese Andromahi risbo za vezenino, ki je bila ugajala krepostni kneginji. Dodala je še razna navodila, kako se krojijo obleke, pasovi in plašči.
Andromaha je dovolila svojim žen-i skam, da so se poslužile teh navodil. Dovolila jim je tudi, da so izvršile vezenino in nekaj dni nato je prišla na sprehajališče s tem novim okraskom. Videla je tam Heleno, ki si je bila nadela to pot preprosto in čisto gladko obleko. In to pot se je brez mržnje ozrla na Paridovo tovarišico.
*
Drugi dan je srečala Helena v kraljevskem vrtu malega Astyanaksa v naročju dojilje.
Vljudno je vprašala žensko, če sme poljubiti »sinčka najhrabrejšega izmed mož in najmodrejše vseh žena.« Otrok je videl,
da je lepa, se ji je smehljal in ljubkujoče je mrmral, ko je z drobnimi ročicami božal krasno obličje Tyndarjeve hčere.
»Zakaj ne morem imeti,« je vzdihovala, »tudi jaz takega lepega dečka!* Teda bogovi so mi odrekli to veselje!« In oči so se ji zasolzile.
»V vaših letih morete še zmerom upa' ti,« je uslužno dejala dojilja.
»Ojoj!« je odvrnila Helena. »Močno se bojim, da so bogovi udarili moje grud' z neplodovitostjo! Od vseh znakov njiho-vega srda tega najhuje občutim.«
*
Dojilja je pripovedovala prizor svoj' gospodarici, ko je bil Hektor navzoč.
»Priznati je treba,« je rekla Androina' ha, »da si je ta ženska ohranila nekatera lepa čuvstva.«
»Prepričan sem,« je rekel Hektor, »da je bila Helena ustvarjena, da živi spokoju0 | ob možu in otrocih .. . njeno poželenje p° materinstvu to dobro izpričuje ... Očividno je njena usoda nasprotna njenemu značaju ... Nesreča je zanjo, da je spoznala mojega brata Parida, ki je najbolj zapeljjv in najbolj premeten vseh moških... To°a Venera je hotela tako. In ni dvoma, da )° hoče Venera obraniti neplodno, da ostan® lepa... Tako je tisto, kar ji je v slav°’ hkrati v kazen. Zakaj na vse zadnje •••“
»Dragi moj,« je rekla Andromaha. »* a zi se: preveč jo zagovarjaš in malce si s6 oddaljil od predmeta.«
»
Tisti hip je neka Helenina služabnR^ prinesla za mladega Astyanaksa s9aJ. igračo: zlat voziček, v katerega sta 1
* Dobro vem, da je po nekem 'zr<^l0. imela Helena s Tezejem hčerko Herm' ^ Teda namenoma se nisem oziral na podrobnost (Pisateljeva opazka).
Mednarodni zadružni parlament
V začetku septembra je b]ilo v Londonu glavno zborovanje svetovne Mednarodne zadružne zveze. Zastopanih je bilo po 455 delegatih 25 držav. Zveza združuje 650 zadružnih vrhovnih organizacij v 39 državah, ki imajo včlanjenih 91.000 zadrug z več kot 100 milijoni članov. Zborovanja so se udeležili tudi jugoslovanski zadrugar ji in med njimi odposlanci naše Zveze nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev iz Beograda.
Na tem 14. svetovnem zadružnem kongresu je bila z navdušenjem sprejeta naslednja
resolucija:
Mednarodna
zadružna gospodarska politika.
Gospodarska politika zadružnega pokreta izhaja iz vodilne ideje, da so skupni interesi potrošačev in proizvajalcev v vseh narodih najzanesljivejši temelj za novo gospodarsko in socialno ureditev in naj sigurne j še jamstvo za bodoči svetovni mir.
Mednarodna zadružna zveza radi tega poskuša, da doseže te cilje z uresničenjem sledečega gospodarskega programa:
I. Problemi zadružne razdelitve dobrin.
Razvijanje izpopolnjenih oblik razdelitve dela in uporabljanje najmodernejših metod in najpraktičnejših sredstev. ki s pomočjo racionalizacije in standardizacije pridelkov morejo zadovoljiti najobsežnejše potrebe potrošačev.
II. Problemi zadružne proizvodnje.
Pospeševanje zadružne proizvodnje v poedinih državah in na mednarodnem področju, da bi organizacija potrošnje bila v skladu z razdelitvijo.
III. Sistematično zbiranje zadružnih moči.
Izgradnja mednarodnih zadružnih poslovnih organizacij na podlagi vzajemnosti pri izmenjavi in proizvodnji
Važno opozorilo! Vsem gg. naročnikom, ki so z naročnino v zamudi, smo označili dolžno vsoto, računano do 31. XII. t. 1. poleg naslova današnje številke. Prosimo vse, da nam te zneške nemudoma nakažejo. Uprava razun tekoče naročnine nima nobenih sredstev, vse račune pa mora poravnati sproti, kar pa je nemogoče, če se naročnina ne plačuje redno. Prosimo vse prizadete, da to upoštevajo in zaostanke poravnajo.	Uprava.
P. n. naročnikom! Prihodnja številka našega lista izide zaradi Božiča okrog 20. decembra. Toliko v vednost, da ne bo nepotrebnih reklamacij.
dobrin. Prvi korak v tem pogledu mora biti izmenjava dobrin med zadružnimi pokreti poedinih držav in skupno nabavljanje dobrin.
Ustvarjanje neposrednih poslovnih zvez med raznimi organizacijami potrošačev in proizvajalcev, 1 kak or tudi ustanavljanje skupnih odborov, ki naj to politiko vodijo in urejujejo poslovne zveze ter se brigajo za redno plasiranje kmetij sikih pridelkov itd.
IV.	Nove oblike industrijske proizvodnje.
Izvajanje racionalizacije v zadružnih podjetjih kot tehničnega sistema znanstvene organizacije dela, poenotenje materijala in pridelkov, kakor tudi poenostavljanje delovnega postopka.
V.	Problem surovin.
Proučavanje vseh vprašanj v zvezi z nabavo surovin za industrijo, kakor tudi pogojev, pod katerimi se bodo surovine dodeljevale ter pripravljanje predlogov za izboljšanja v interesu potrošačev.
VI.	Problem mednarodnega prometa.
Postopno razvijanje mednarodnega prometa ljudi, dobrin in kapitala na podlagi vzajemnega zadovoljevanja skupnih potreb in onemogočavanje težnje za profitom.
VII.	Finančni in kreditni problemi.
Organizovanje mednarodnega denarništva in zavarovanja na temelju vzajemnosti, ki bo zadovoljevalo potrebo po kratko-, srednje- in dolgoročnih kreditih tako, da se s tem pripravijo čimbolj tesna zveze med po-stoječimi zadružnimi denarnimi zavodi poedinih držav. Uvedba enotnih organizacijskih metod in da se skrbi za to, da bi se za zadružno poslovanje posluževalo samo zadružnih denarnih zavodov in zadružnih zavarovalnic. *
Obleke kemično čisti, barva, pllslra In Uka tovarna J O S. REICH.
V vednost! Vse p. n. naročnike, ki prejmejo to številko, prosimo, naj naročnino čimprej poravnajo. Če bi morda — .z kakršnegakoli razloga — ne mogli poravnati vse naročnine naenkrat, naj vplačajo vsaj del. —- Vsekakor pa prav vljudno prosimo, naj se poravnajo vsi morebitni zaostanki na naročnini. Le-ti so dosegli za naše skromne razmere vprav vznemirljivo višino, da že ogrožajo list. Naša uprava mora vse stroške za izdajanje listi sproti poravnati, zato so neredni in zamudni naročniki škodljivci in neprijatelji lista. Uvažujte to!
Konec leta se bliža, z njim pa zaključimo tudi letošnji, že šestnajsti letnik na-
šega lista. »Naš Glas« je neodvisno osrednje in skupno glasilo vseh važnosti za nas vse, .vendar nima toliko naročnikov, kolikor bi jih moral imeti. Zato- prosimo vse naše zveste naročnike, naj med svojilni znanci agitirajo za naš list, ga priporočajo in podpirajo. Zase dela, kdor dela za »Naš Glas«!
Predlog državnega proračuna. Finančni minister je izdelal predlog državnega proračuna za leto 1935/36 in ga izročil narodni skupščini. Predlog je sestavljen tako, da se državni izdatki znižajo na najnižjo mogočo mero. Proračun izdatkov je napram tekočemu znižan za več kot 183 milijonov dinarjev. Od proračuna za leto 1924/25 je to najnižji državni proračun, ker znaša po predloženem osnutku samo še 9.987,863.257 Din. V novi proračun so se morala sprejeti posamezna povečanja, ki so posledica zakonskih ali pogodbenih obveznosti države. Pokojnine in invalidnine naj bi se zvišale za 11 milijonov, prav tako so določena zvišanja v pravosodnem ministrstvu za približno 6.8 milijona dinarjev in v vojnem ministrstvu za 56 milijonov dinarjev. Tudi proračun državnih dohodkov je nižji. Zanimivo je, da so predvideni dohodki od neposrednih davkov za 134 milijonov niže od letošnjih. Podrobnejše podatke o predlogu proračuna objavimo prihodnjič.
Državno računovodstvo. Vse naše bralce — aktivne državne uslužbence, ki imajo v službi opravka z izvrševanjem državnega proračuna ali sicer z računskimi posli, opozarjamo na članek, ki izhaja pod prednjim naslovom v našem listu, članek prav izčrpno obravnava poglavitne določbe starega in novega zakona o drž. računovodstvu in vseh v to področje spadajočih predpisov, ki so povečini državnim uslužbencem malo znani. Točno poznanje vseh teh določil more vsakega državnega uslužbenca obvarovati odgovornosti in znatne gmotne škode, ki ga zaradi nepoznavanja predpisov utegne zadeti. — Opozarjamo, da morejo novi naročniki dobiti še obe številki, v katerih sta izšla prva dva dela članka.
Potovanje učiteljstva na Oplenac. Učiteljstvo iz dravske banovine se bo po številnem odposlanstvu poklonilo spominu kralja Aleksandra I. na njegovem grobu. Zato bo ekskurzijski odsek ljubljanske sek-
Združenje kurjačev državnih železnic in ladij je strokovno društvo, ki je bilo ustanovljeno leta 1924. Po podatkih odbora ima organizacija zdaj 6 Oblastnih odborov, več kot sto pododborov in poverjeništev, skoro 3.000 članov in nad pol milijona rednih dohodkov. Glasilo organizacije se imenuje »Stručni ložač«. V zadnjem času so se pričele v organizaciji pojavljati nesporazumi in spori ter se čujejo razne pritožbe proti načinu upravljanja organizacije.
Osebne spremembe v poštarski organizaciji. Na seji širšega odbora Združenja p. t. t. uslužbencev, ki je bila 11. novembra v Beogradu, je predsednik organizacije g. Miljutin Ilič odložil predsedniške funkcije. Prav tako je odstopili tudi kot odbornik. širši odbor njegovega odstopa dokončno ni vzel na znanje, temveč je odstopiv-
cije JUU organiziral v dneh 8. in 9. decembra skupno potovanje učiteljstva iz naše banovine na Topolo in Oplenac, kjer se bo poklonilo manom blagopokojnega kralja.
Ljubljanski poštni dom. Zidanje Poštnega doma v Ljubljani, o katerem smo že izčrpno pisali, lepo napreduje. Stavbo so pričeli zidati 17. avgusta in so tako pohiteli z delom, da je bila 15. oktobra že pokrita. Ko se končajo še nekatera manjša dela, zlasti vzidavanje vmesnih sten, se bodo za letos dela prekinila in se dovršila prihodnjo pomlad. Čez zimo se bo poslopje presušilo, tako da je verjetno, da se bodo mogle poštarske ustanove in organizacije vseliti v svoj novi dom že s 1. julijem 1935.
Dobrotvorni železničarski sklad. Zastopniki vseh železničarskih društev in organizacij na ozemlju beograjske železniške direkcije so sklenili, da ustanove pri isti direkciji »Sklad viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja«. Iz tega sklada se bodo črpala sredstva za razne dobrotvorne in človekoljubne svrhe, to pa v korist železničarjem s področja beograjske direkcije in njihovim družinskim članom. Sredstva se bodo zbrala od uslužbenstva in njihovih društev.
Šivalni tečaj železničarske nabavlj. zadruge. Nabavljalna zadruga drž. železničarjev v Ljubljani priredi večerni šivalni tečaj za žene in hčerke svojih članov. Tečaj se bo vršil trikrat na teden ob ponedeljkih, torkih in petkih zvečer od 1. decembra letos do 1. marca 1935. Poučevala se bo tehnika šivanja, šivanje perila in oblek, krojno risanje, vezenje itd. Na mesec se plača samo 60 Din ukovine, vpisnine pa ni. Pouk se prične 3. decembra v šolskem prostoru naibavljalne zadruge v Šiški ob 6. uri zvečer.
Naslovi na inozemskih pismih. Poštna oblastva so opozorila nedavno javnost, da še vedno prihajajo v državo iz inozemstva pisma in druge poštne pošiljke, na katerih je kraj, kamor je pošiljka namenjena nepravilno označen v tujem jeziku. Vse take pošiljke se morajo po poštnih predpisih vrniti inozemskemu odpošiljatelju. Zato naj vsakdo, ki prejema pošto iz inozemstva, opozori svoje korespondente, da pišejo imena pošt v naši državi v narodnem jeziku, tako kakor se glasi njih službeni naziv.
šega predsednika prosil, naj svojo odločitev spremeni.
Ljubljanski učiteljski dom. V novem domu učiteljstva, ki bo nameščen v poslopjih, katere je nedavno kupila zadruga Učiteljski dom v Ljubljani, o čemur smo že poročali, bodo nastanjene vse gospodarske socialne in kulturne učiteljske ustanove in organizacije. Razen tega bo v ljubljanskem učiteljskem domu higijensko opremljeni penzionat za učiteljske otroke, skupna prenočišča za učiteljstvo in učiteljska menza. Prav tako bodo tam tudi poslovni prostori raznih učiteljskih društev.
Učiteljski koledar. V založbi JUU bo izšel konec leta jugoslovanski učiteljski koledar 1935 s pregledom šolske administracije in shematizmom. Izvod bo po 10 Din.
Vestnik
Iz organizacij«
vprežena lesena konja iz cedrovine, oko-tnotana z zlatom.
Očarani otrok je zaploskal.
Andromaha je v zadregi hotela vrniti igračo. Toda Astyanaks je jokal. Hektor je posredoval:
»Če vrneš voziček, boš s tem globoko užalostila tega otroka in brez vzroka užalila žensko, ki je vsekakor krivo ravnala, toda ki te občuduje in te spoštuje in ki časti čednost, katere si sama ni mogla ohraniti. Obdržimo igračo, saj je to brez pomena. In upam, da se ne bojiš, da bi postalo Helenino prijateljstvo nevarno osem-najstmesečnemu otroku.«
Razumno je dodal:
»Prav tako malo se ti je bati za meža. Helena ni zapeljivka ... Sicer si pa ti prav tako lepa kot ona, zlasti nekaj časa sem. Mnogo lepše si oblečena kot prej in to me veseli.«
Andromaha se je razveselila teh besed, ni pa povedala, kako se je naučila lepše se oblačiti.
*
Ko se je Pariš, ki ga je Venera rešila H Menelajevih rok, usmiljenja vreden vrnil v dvorec, kamor ga je zasledovalo Hektor-ievo preklinjanje, si je Helena umetelno razpusitila lase in potožila:
»Ah, ustvarjena sem za nesrečo!... ^akaj se ni bogovom zdelo vredno, da bi 't'0 bil tisti dan, ko me je rodila mati, od-Oesel viharni vrtinec na visoko goro ali Potopil v valovih, preden so se zgodile vse ® stvari!... Toda ker so že bogovi odlo-vse te nezgode, bi bila rada vsaj žena Jjogumnejšega vojščaka ... Srečna Andro-aha, neomadeževana žena nezmagljivega oktorja! Res, ta je zaslužila srečo...«
, Naglo so obvestili Andromaho v teh Valc vrednih besedah.
»Ta uboga Helena,« je rekla Hektorju, »če prav pomisliš, se ji lahko oprosti. Moža imajo za tepčka... Mogla bi na Parida prav dobro vplivati, če bi imel kaj srca... Ne proslavlja se s svojimi napakami in spoštuje, kar je spoštovanja vredno... Sicer pa bi le kak otrok mogel verjeti, da je ona pravi povod za vojno. Jasno je, da je bil njen rop samo pretveza. Če bi te ne bflo, bi si bili Ahajci pa izmislili kako drugo. Prav ima, ko govori o usodi. Ni dvoma, da je njena žrtev. Zaslužila bi, da je krepostna.«
*
Med tem se je približeval dan, ko so hotele Trojanke nesti posvečeni pajčolan v Atenin tempel.
Helena je poiskala Priama, ki je bil vselej zelo dober z njo.
»Oče,« mu je rekla, »rada bi se udeležila te slavnosti. Gotovo ne iz nečimer-nosti, temveč da pokažem, da sem z vsem srcem z ženami moje nove domovine in da bi me one ne smatrale več za tujko. Ponižno vas prosim torej, popeljite me v tempel, ko bodo vstopile trojanske žene, da se bom mogla pridružiti njihovemu sprevodu.«
»Draga hčerka,« je odvrnil Priam, »storim kar želiš. Toda mar se ne bojiš, da bi te trojanske žene in zlasti ponosna Andromaha zasramovale?«
»Bomo že videli, dragi oče.«
*
Ženski sprevod se je približal stebrišču templa, ko se je pojavila Helena v Pri-amovem spremstvu.
Plašna in s povešenimi očmi je stopila v zadnjo vrsto.
Toda ko jo je Andromaha opazila, je pristopila, ji prožila roko in rekla:
»Kako lepo, da ste prišli, gospa!...«
K. D.
Upokojenec
Zavod za preskrbo upokojencev. Prejeli smo cd vodstva dobrodelnega Zavoda sv. Terezike v Ponikvah na Dolenjskem objavo, da se je ustanovil tam zavod, v katerega se sprejemajo stare, onemogle, počitka in okrepila potrebne osebe. Zavod ima dva razreda. V II. razredu se plačuje po 10 Din dnevno, s čemer je plačana hrana, stanovanje pranje perila in postrežba. Vsak oskrbovanec pa mora imeti lastno perilo in obleko. V I. razredu je na razpolago' več sobic z eno posteljo in boljšo 'hrano, za kar se plača po 20 Din na dan. V zavodu je kopališče z mrzlo in toplo vodo. Leži v lepem kraju sredi smrekovih gozdov blizu vasi Ponikve ob potoku Rašici. Vodijo ga čč. usmiljene sestre Sv. Križa. Zavod ima dabro železniško zvezo Ljubljana — postaja Videm - Dobrepolje. V zavodu je na razpolago verska in zdravniška pomoč, kraj je zdrav, zrak čist, postrežba vestna, sprehodi po smrekovih gozdovih so prav prijetni. Pojasnila daje zavod sv. Terezike v Ponikvah, pošta Videm - Dobrepolje.
Posmrtni sklad zagrebških upokojencev.
Zagrebško »Društvo drž. penzionera savske banovine« je že lani ustanovilo za svoje člane posebe posmrtni sklad, ki je pričel poslovati 1. marca 1933. Konec oktobra t. 1. je ta sklad štel 3.031 članov. Od skupnega števila društvenih članov je pristopilo k posmrtnemu skladu nad 80%. Mesečni prispevek v sklad znaša 7 Din, društvo pa že po šestmesečnem članstvu pri skladu izplača za vsak smrtni primer upravičencu 2000 Din in to brez slehernega odbitka. — Kakor je iz teh številk razvidno, imajo zagrebški upokojenci svoj posmrtni sklad prav dobro organiziran. Doslej je ta sklad prav uspešno deloval. Do konca avgusta je bilo izplačanih 174.000 Din posmrtnin, preje' je pa sklad približno 265.000 Din, taka da
je znašalo premoženje sklada konec avgusta tega leta nad 91.000 Din. — Našim bralcem je znano, da tudi v Ljubljani posluje več posmrtnih skladov in to po večini ločeno za posamezne stroke. So pa nekateri tudi skupni in morejo pristopiti kot člani upokojenci katerekoli upravne panoge. Opozarjamo zlasti na posmrtni sklad »Društva upokojenega učiteljstva« v Ljubljani, ki sprejema proti prav nizki pristopnini člane tudi iz neučiteljskih vrst upokojencev.
KAJ PIŠEJO O UPOKOJENCIH?
Iz lista »Budjenje« (Veliki Bečkerek) je objavil ljubljanski »Prelom« naslednji odlomek: »Penzije in penzionisti. Če nikjer drugod, bi bila v področju naših pokojnin in upokojencev nujno potrebna revizija. Ne mislimo pri tem tistih, ki so delali vse svoje življenje in ki so s svojim pravilnim in sposobnim delom zasluzili povračilo s strani človeške družbe in države v dnevih starosti in onemoglosti. Mi mislimo na stotine in tisoče povojnih upokojencev, ki so si nakopičili vojna in »nacij onalna« službena leta ter so v svojem 35. ali 40. letu sprožili ■Vprašanje svoje upokojitve in ga rešili za sebe ugodno. Med njimi so taki, ki niti 10 let niso prebili v pravi in resnični službi države in naroda, pa so vseeno prišli do pokojnin. Ko so jih dosegli so se s komolci, z »zvezami« in protekcijami prerili do drugih novih mest v privatnih podjetjih in podobnih službah. Na ta način odjedajo kruh in ogrožajo obstoj mnogim svežim silam, ki se ne morejo zaposliti zato, ker so zdravi in še mladi upokojenci zavzeli tozadevna mesta ... Potrebno je izvesti strogo revizijo upokojencev ter takoj odvzeti državne pokojnine vsem tistim, ki nanje nimajo polne pravice. Tudi to bi bil način za olajšanje današnjih gospodarskih in družabnih težav.«
Zadružne vesti
Nova kreditna zadruga. Konec oktobra se je ustanovila v Novem mestu kreditna zadruga državnih uslužbencev. Doslej Dolenjska slične zadruge ni imela in je nova ustanova namenjena državnim uslužbencem zlasti iz novomeškega, črnomeljskega in metliškega okraja. Občnega zbora se je udeležil kot zastopnik Zveze nabavljalnih zadrug, načelnik g. Ivan Deržič, ki je pozdravil zborovalce in priporočal zadružno udejstvovanje. Po pravilih nove kreditne zadruge more biti član iste vsak državni uslužbenec, ki ni včlanjen že pri kaki drugi kreditni zadrugi drž. nameščencev. Nova zadruga bo zato vodila listo svojih članov sporazumno z drugimi uradniškimi kreditnimi zadrugami. Kdor bo želel več posojila, bo moral plačati večkratni delež in se bo prvo leto dajalo največ po 2000 Din posojila posameznemu zadružniku. Spočetka se vloge od nečlanov sploh ne bodo sprejemale, od članov pa v neomejenem znesku. Obresti za nevezane vloge so se določile na 41/2%, za vezane pa 5%. Maksimum obresti za posojila je 8%, upravni odbor pa more določiti nižjo obrestno mero. Končno je
bil izvoljen upravni odbor in so bili vanj izvoljeni gg. Soban, Kuder, Mervič, Adamič, Novak in Koželj. Hkrati so bili izvoljeni v nadzorni odbor gg. Malinger, Šter-benc in Ozimič. — Drugih podrobnosti na žalost ne moremo objaviti, ker nam niso znane in smo tudi prednje podatke morali povzeti iz poročila v dnevniku. Poročila od nove zadruge, kateri želimo kar največ uspeha in procvita, žal, nismo prejeli.
Napadi na zadružništvo na Danskem. Na Danskem je zadružna misel dosegla izredne uspehe, tako da je vsa država kar preprežena z nalbavljalnimi in produktivnimi zadrugami. Dansko narodno gospodarstvo je v mnogih ozirih že popolnoma odvisno od zadrugarstva, kar povzroča seveda, da se pristaši svobodne zasebne trgovine m produkcije bore proti zadrugam z vsemi, tudi nedovoljenimi sredstvi. Tako je značilno, da so ti pridobitniški krogi dosegli, da radijske postaje niso smele prenašati govore s poslednjega zadružnega kongresa, katerega se je udeležilo 1.800 zastopnikov danskih zadrugarjev. — Precej podobno torej kot pri nas!
kralja Aleksandra I. in kralja Petra II., hkrati s primernim žalnim sestavkom. V ostalem je številka posvečena nekako otožnemu nastrojenju pozne jeseni. Objavlja več spisov prigodniške vsebine in vrsto posnetkov najboljših nagrobnikov iz ljubljanskega pokopališča. K 60 letnici pisatelja Fr. Ks. Meška objavlja spominski članek z jubilantovo sliko. Zanimivi so prof. Ko-štialovi jezikovni paberki. Za družino so razprave o zdravstvenih vprašanjih in o življenju v rodbini. — »Mladika« izhaja v Celju, Mohorjeva tiskarna, in velja za vse leto 84 Din. List je vreden priporočila.
Zdravstvo
Če strežeš tuberkuloznemu. Vsakdo, ki streže jetičnim, mora vedeti, da je tuberkuloza sicer prenesljiva bolezen, da se pa nalezenja ni treba bati in da se bolezni lahko obvarujemo. Pri strežbi moramo biti zelo' previdni, zlasti glede izpljunkov, blata, obleke in perila bolnika; predvsem pa moramo gledati na to, da se ne izpostavljamo neposredno kapljicam, ki nastanejo pri kašljanju, kihanju in govorjenju bolnika in ki so pogoste polne bacilov.
Nove knjige
Dr. Fran Ogrin; Državoznanstvo. Že zadnjič smo na kratko omenili to potrebno knjigo, ki je izšla nedavno v novi, popolnoma predelani obliki. Delo našega uglednega sotrudnika vsebuje v zgoščeni obliki temelje nauka o državi in njeni ureditvi, podaja pa tudi na kratko pregled celokupne naše upravne zakonodaje. Njena vsebina je razdeljena v dva dela, od katerih obravnava prvi splošno državno ureditev (razvoj državnega organizma, naloga države in njeno notranjo upravo, zakonodajno in izvršilno ureditev ter njene družabne, prosvetne in gospodarske funkcije), drugi pa obravnava organizacijo naše države od postanka. Pri tem obravnava kraljevsko ob-
last, zakonodajna in upravna oblastva. Poglavitno pozornost obrača seveda upravni organizaciji, vendar pa so bolj ali manj obdelane tudi druge panoge državne delavnosti. Z razpravo o verskih družbah se knjiga, ki je odobrena kot učbenik za srednje in strokovne šole, konča. Služiti more pa to izčrpno in pregledno delo drja Ogrina tudi prav dobro kot praktičen pripomoček raznim uradom, samoupravnim ofolastvom in zavodom, priporočljiva pa je tudi za proučavanje našega upravnega prava vsakomur, ki se želi seznniti z našo državno ureditvijo. — Knjigo je izdala Učiteljska tiskarna v Ljubljani in velja broširana 24 Din, v pol platnu pa 28 Din. Knjigo našim bralcem prav toplo priporočamo.
Mladika. Novembrska številka objavlja na uvodnem častnem mestu slike pokojnega
Pripoto^mo Vam najboljše šivalne sitojt is keltsi
Adler, Grifzner ufinSi1"- Dubied
edino le pri tvrdki
[os. Peteline, Ljubljana
'el št. 2913.	za vodo
Vsaka oseba, ki streže jetičnim, mora nositi v službi plašč, ki obleko popolnoma pokrije in ki se da umiti: plašč moramo pogosto menjati in ga moramo pred uporabo desinficirati. Preden gremo iz bolniške sobe, moramo plašč odložiti in nato roke temeljito razkužiti. Tudi vselej tedaj, preden kaj jemo, si moramo roke prav desin-ficirati. Uživanje jedi in pijač v bolniški sobi je strežniku oziroma strežnici strogo prepovedano. Jedilna in pitna posoda, ki jo strežniško osobje rabi, naj ho ločena od one bolnika. Posebno pazljiv moraš biti glede izpljunkov in pljuvalnih posod; teh posod ne smeš preveč tresti in neprevidno z njimi manipulirati. Samoobsebi umevno je seveda, da si takoj umiješ roke, ko deneš takšno posodo iz rok.
Torej nič se bati; treba je le, da smo skrajno previdni, in nič se nam ne bo
zgodilo.
ZA MIKLAVŽA
zelo prikladna darila nudi tvrdka
A. & E. SKABERNČ
LJUBLJANA
Znižane reklamne cene
Imena znanih in priznanih radijskih tip
Minerva, Orion, Kapsch, Korting, Eumig
jamčijo kvaliteto, dober sprejem. Opremljeni so z vsemi pridobitvami, ki jih imajo in morajo imeti najnovejši, moderni radijski aparati. Dobavlja jih
R A D B O ¥ A L
LJUBLJANA, Dalmatinova ulica 13; CELJE, Prešernova ulica 24
Tovariši!
Kupujte pri tvrdkah, ki oglašujejo v „NAŠEM GLASU"! Kdor podpira nas, ga podpiramo mi!
Varno naložite svoj denar v
VZAJEMNI POSOJILNICI
registrovani zadrugi z omejeno zavezo
V LJUBLJANI © MIKLOŠIČEVA CESTA ŠT. 7
poleg Grand hotela Union v lastni palači Obrestuje najugodneje
Telefonska številka 2412 Štev. poštne hran. 11165
Priporoča se:
Ljubljana
fgjg&jsr Sr. Petra c.
Priporočamo tvrdko
M. Tičar, Ljubljana
za nakup vseb pisarniških in šolskih potrebščin.
KNJIGARNA
Ljubljana
Frančiškanska 6
Telefon St. 3397
Račun poStne hranllnlee St. 10.781
Maribor
Tyrševa ulica 44
Telefon St. 2628
Učiteljske tiskarne
priporeča cenjenemu občinstvu svojo zalogo vseh pisarniških in šolskih potrebščin. Lastna izdelovalnica šolskih zvezkov. Knjigarna sprejema naročbe na knjige iz inozemstva, na vse domače in inozemske liste, revije itd. Velika izbira pisemskega papirja, razglednic in slik. Cene solidne I Postrežba točna 1 Zahtevajte cenik I
m	Manufakturna trgovina
A6IJANI & JURJOVEC
LJUBLJANA — STRITARJEVA ULICA 5
Priporoča svojo veliko izbiro volnenega blaga za gospode in dame. Belo blago za različno perilo v poljubni širini. Krasna zaloga zastorov in preprog. (Pliš, tapestri itd) — Puh perje, kapok, volna, žima vedno v zalogi. Blago je iz prvovrstnih angleških in čeških tovarn. Gospodom uradnikom proti takojšnjemu piačilu 10% popusta.
Zimsko perilo, pletenine, kravate, naramnice, bluze, torbice, rokavice in nogavice kupite najceneje pri
Miloš Karnienik
Ljubljana, Stari trg št. 8
DEŽNIKE
NOGAVICE
VSE IZ LASTNE TOVARNE
v priznano solidni in elegantni izdelavi oddajamo po tovarniških cenah V NAŠIH PRODAJALNAH V LJUBLJANI
PREŠERNOVA ULICA 20 PRED ŠKOFIJO ŠTEV. 19
prva jugoslovanska tovarna dežnikov in nogavic
JOSIP VIDMAR
vssasa\

Zadruga državnih uslužbencev za nabavo potrebščin, Ljubljana
Vodnikov trg št. 5.
r. z. z o. z.
Telefon št. 2421.
Državni uslužbenci!
Vaša nakupovalnica mora biti edino zadružna prodajalna. V zalogi ima vedno sveže špecerijsko blago. Dostava na dom brezplačna. Preskrbuje kurivo, posreduje nakup manufakturnega blaga pri Zadrugi državnih železničarjev in pri tvrdki Teokarovič.
«	Širite zadružno misel med svojimi tovariši! t
Izdaja za konzorcij .Naš Gla*“ odgovorni uredoHr ^r. Karl Dobida. - Tiska Učiteljska tiskarna (predstavnik France Štnikeij)- Vsi v Ljubljani