LETO V. ŠT. 2 (196) / TRST, GORICA ČETRTEK, 20. JANUARJA 2000
SETTIMANALE SPEDIZ. IN A.P. - 45% - ART. 2 COMMA 2o/b LEGGE 662/96 - FILIALE Dl GORIZIA ISSN 1 124 - 6596
CENA 1500 LIR/0,77€
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
ZAŠČITA SPET V KOTU
PO KONGRESU LEVIH DEMOKRATOV V TURINU
■ Verjetno smo že vsi skupaj, tako časnikarji kot bralci pa tudi širša javnost naveličani - če ne že siti . stalnih debat o našem zaščitnem zakonu, ki pred parlamentom čaka na odobritev.
Zadnje dni se je namreč izvedelo, da je zadeva (prvotno načrtovana za 18. oz. 20. januar) ponovno odložena na nedoločen čas. Smešno ali bolje tragikomično dejstvo, da smo Slovenci v Italiji tista stvarnost, ki mora vedno in vedno le čakati na milost in nemilost vladajoče večine. Pri tem lahko tudi omenimo poleg tega negativnega dejstva z odložitvijo razprave v zbornici tudi nekatere pozitivne poteze. Med te sodijo gotovo - v novem letu 2000 - izjave, ki jih je npr. dal našemu listu novi državni podtajnik v predsedstvu vlade Caveri o vlogi in razvoju manjšin. Prav tako pa tudi izjave, ki jih je na Dnevu emigranta v Čedadu nedavno izrekla ministrica za dežele Bellillo. Tudi na eni zadnjih sej vlade sta prav ona, poleg nje pa še minister za odnose s parlamentom Loiero, zahtevala, da se razprava o zaščiti začne po že prej določenih datumih del v poslanski zbornici. Pri tem naj podčrtamo še vest, da bo 26. t.m. predsednik republike Carlo Azeglio Ciampi sprejel na Kvirinalu slovensko delegacijo. To bo vsekakor prvi neposredni stik predstavnikov slovenske manjšine z novim državnim poglavarjem, kar je vsekakor že samo po sebi zelo pomembno in pozitivno dejstvo.
Slišali pa smo še, da »e je med svojim obiskom na prireditvi beneških Slovencev v Čedadu srečal z ministrico za dežele tudi slovenski državni sekretar v zunanjem ministrstvu Franco Juri in se ji pri tem zahvalil za njena prizadevanja v korist slovenske zaščite. Menimo pa, da v tem trenutku taka zahvala sploh ni bila primerna. Ministrica Bellillo je naredila samo svojo dolžnost, zakona pa itak še nikjer ni! Se manj pa nas lahko navdaja z veseljem sedanja vsebina zakona. Zato bi predstavnik slovenskega zunanjega ministrstva naredil bolje, da bi še enkrat odločno zahteval od Italije, rimskega parlamenta in vlade, da se čimprej končno odobri pošten in pravičen zakon za Slovence v Italiji, ki že dobrih petdeset let nanj čakajo. Za zahvalo bo že čas kasneje...!
Obe krovni organizaciji, SSO in SKGZ, sta na vse to že opozorili predsednika poslanske zbornice Violanteja. Prav tako je odločno protestirala tudi Slovenska skupnost. V slovenskem manjšinskem sklopu ni še v vseh zadevah enotnih pogledov, tudi v zadevi Masellijevega osnutka. Zadnje čase je sicer prišlo do nekaterih izboljševalnih popravkov, vendar pa bi želeli še kaj več.
Kaj pa naša matična država? Ze smo omenili gesto državnega sekretarja za zunanje zadeve. Mislimo pa, da bi v tem delikatnem političnem trenutku morala biti Slovenija vse bolj prisotna in politično angažirana, in to za kar se da ugodnejšo rešitev v okviru zaščitnega zakona. Kaže pa, da temu ni tako. Nekoč so zaradi bistveno pomembnih spornih zadev v meddržavnih odnosih vlade odpoklicale svojega poslanika v domovino. Tega sicer ne zahtevamo ali pričakujemo danes od Ljubljane, ko se Slovenija na vse kriplje trudi za vstop v Evropsko unijo. Vendar pa bi kaka odmevnejša gesta lahko v tem oziru le pozitivno odmevala.
Slovenci v Italiji smo sicer že del Evropske unije, zato pričakujemo tudi s strani matične domovine korenitejšo podporo. Sami pa v tem trenutku ne smemo popustiti v svojih načelih in zahtevah.
ANDREJ BRATUŽ
"SKUPNI DOM'1 LEVICE ALI LEVE SREDINE?
e geslo v angleškem jeziku I care (prizadevam si), ki so si ga sklicatelji kongresa izposodili od italijanskega duhovnika in vzgojitelja Lorenza Milanija (1923-67), znanega po svojem delu z mladino iz povečini revnih in socialno zapostavljenih družin, je vzbudilo pozornost in tudi nekaj polemičnih pripomb. Šlo je vsekakor za otipljiv znak, da hoče stranka po eni strani odstraniti zadnje ostanke popkovine, ki bi jo še vezale na komunizem, po drugi pa, da je še vedno občutljiva za stvarne probleme, ki se javljajo v družbenem življenju. Tako je glavni tajnik Levih demokratov Walter Veltro-ni v svojem poročilu dejal, da "se je komunizem v prehodu od ideala pravičnosti in vzajemnosti do udejanjenja spremenil v eno naj večjih tragedij dvajsetega sto-
Iletja". "Zato ne more biti nobenega dvoma - je pristavil -da je komunizem nezdružljiv s svobodo". Veltroni je v poročilu obravnaval predvsem naloge, ki jih njegova stranka ima in jih bo v pri-
Ihodnosti imela znotraj "oljke", to je koalicije, ki je zmagala na zadnjih državno-
Izborskih volitvah in katere izraz je tudi vlada predsednika Massima D'Aleme, ne
! glede na krizo, ki je nastala v "oljki", ko je Stranka komunistične prenove odtegnila zunanjo podporo vladi. Veltroni je zelo odločno odklonil mnenje oziroma zahtevo glavnega tajnika "De-
Bivša Fiatova tovarniška hala v Turinu je bila konec prejšnjega tedna prizorišče pomembnega političnega dogodka. Tu je namreč potekal kongres Levih demokratov, ki so najmočnejša stranka sedanje vladne koalicije v Italiji.
mokratov" Artura Parisija, ki je Prodijev naslednik v tej politični skupini, naj Levi demokrati na kongresu stranko kratkomalo razpustijo. Naglasil je, da si bo še dalje prizadeval "za izgradnjo velike stranke prenovitvene levice oziroma za federacijo leve sredine", v kateri bo dovolj prostora za različne kulture in za različna svetovna naziranja ter prepričanja, kar naj bi že danes bila temeljna značilnost "oljke". Glavni pogoj, ki ga postavlja Veltroni, pa je, da je takšna politična formacija članica \ Evropske socialdemokratske parlamentarne skupine j oziroma Socialistične internacionale. Izoblikovanje takšnega "skupnega doma" je v svojem nastopu na kongresu podprl tudi predsednik vlade D'Alema. Ta je tu-| di zavrnil kakršnokoli povezavo s komunizmom, saj je v tej zvezi dejal, da je "razpoznavni znak demokratičnega socializma tesna vez med politično demokracijo in socialno pravičnostjo, medtem ko je totalitarizem temeljna značilnost komunistične izkušnje". Za izgradnjo "skupnega doma" vseh prenoviteljev se je zavzel tudi zakladni minister, so-| cialist Giuliano Amato, češ da je to pogoj, če hoče politika biti učinkovita v novem stoletju, ki bo gotovo težavno, "saj bo prav politika morala obvladovati velike konflikte".
Tako Veltroni kot D'Ale-ma in zlasti sindikalist Ser-gio Cofferati so na kongre-i su odločno zavrnili tako ime-
novane" socialne referendume, ki jih predlagajo radikalci. Predsednik vlade je o njih dejal, da so "motilnega" značaja, medtem ko se je strinjal z volilnim referendumom, češ da se za spremembo volilne zakonodaje zavzema tudi njegova vlada. V tej zvezi je pohvalil volilno novost, ki jo predstavlja neposredna izvolitev deželnih predsednikov. Tik pred zaključkom kongresa so se delegatom predstavili vsi predsedniški kandidati leve sredine na bližnjih deželnih volitvah. Na kongresu je Valter VVeltroni bil potrjen za glavnega tajnika Levih demokratov. Tako v glavnem kot v sklepnem poročilu je izrazil željo, da bi Dilema vodil sedanjo vlado do državnozborskih volitev le-
MESEC DOBREGA TISKA
Januarje že tradicionalno mesec dobrega tiska. Pred leti smoga imenovali mesec katoliškega tiska in zanj pobirali prispevke tudi po cerkvah. Sedaj pa smo ta pojem nekoliko razširili, vsekakor pa la tisk še vedno temelji na osnovnih vrednotah krščanstva, demokracije, slovenstva in pluralizma. Zato ta naš tisk podprimo in ga širimo med slovenskimi ljudmi v našem prostoru.
Več o tem v prihodnji številki.
DRAGO LEGISA
ta 2001 in da bi tedaj celotna vladna koalicija sodelovala pri določitvi kandidata za predsednika nove vlade.
Na kongresu odobrena resolucija o t.i. legalizaciji lažjih mamil in o nadzorovanem uživanju mamila je povzročila hudo trenje v vladni večini in odločno obsodbo opozicije. Zato sta ministrica LiviaTurco in voditelj poslanske skupine Levih demokratov Fabio Mus-si takoj pojasnila, da resolucija ne obvezuje vlade, ampak le člane stranke Levih demokratov.
Medtem v italijanski notranji politiki gotovo predstavlja novost in, če hočemo, celo senzacijo, novica, da sta Berlusconi in Bossi sklenila načelen sporazum v zvezi s skorajšnjimi deželnimi volitvami. Bossi je baje obljubil, da njegova Severna liga ne bo predstavila svojih predsedniških kandidatov na bližnjih deželnih volitvah. To pomeni, da bo Severna liga nastopila na teh volitvah skupno z gibanjem Naprej Italija!, katerega nesporni voditelj je Berlusconi. Ponovila naj bi se zgodba iz leta 1994, ko je Bossijevo gibanje sodelova-
lo	s "polom svoboščin" in imelo svoje predstavnike v skupni vladi. Tako Bossi kot Berlusconi zdaj pravita, da nameravata spet tesno sodelovati, češ da je to pogoj za uresničenje federalno u-rejene države.Toda za takšno ureditev so, vsaj na papirju, domala vse politične sile v državi, razen političnih skrajnežev, ki jim je centralistična ureditev pisana na kožo.
SLOVENSKA SKUPNOST PROTI ZAVLAČEVANJU
Igor Cotič / intervju FEDJA MARUŠIČ
Ivan Žerjal
V DSI O NAŠEM RADIU IN TELEVIZIJI
NAROČNINE 2000
HNOI.FTNA ZA ITALIJO IN SLOVENIJO	70.000	LIR
ENOLETNA ZA TUJINO	1 10.000	LIR
ENOLETNA PO LETALSKI POŠTI	140.000	I.IR
NAŠIM NAROČNIKOM PRIPOROČAMO.
NAJ CIMPREJ PORAVNAJO NAROČNINE IN TUDI PRIDOBIJO NOVE NAROČNIKE.
j Jurij Paljk
EKUMENSKE PRAVICE IN DOLŽNOSTI
Harjet Dornik
PROSLAVLJANJE 90-LETNICE KMEČKE BANKE
Danijel Devetak
KNJIGA P. RUPNIKA "IŠČEM SVOJE BRATE"
Erika Jazbar / pogovor
ANDREA FABRIS O ZADRUGI NAPO
Iva Koršič
DRZEN PRIKAZ BRECHTOVE DRAME
Jurij Paljk
O	VPISOVANJU
ložek Štucin
PRIMORSKA SOZVOČJA
Damjan Hlede
DAVEK NA DEDOVANJA PO FINANČNEM.
NOVI
ČETRTEK 20. JANUARJA 2000
SLOVENSKA SKUPNOST O ZAŠČITI
PROTI ZAVLAČEVANJU
Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je na zadnji seji obravnavalo položaj v manjšini po ponovni odložitvi razprave o zaščitnem zakonu v poslanski zbornici.
Ob tem izraža SSk ogorčen in oster protest nad nadaljnjim zavlačevanjem. To odraža neresen pristop, če ne celo pomanjkanje politične volje za rešitev zaščite slovenske manjšine. SSk ob tem opozarja, da je predsednik poslanske zbornice slovenski stranki in visokim organom republike Slovenije večkrat pisno zagotovil, da bo razprava uvrščena na dnevni red takoj po odobritvi finančnega zakona. Podobne obljube smo pred nedavnim slišali s strani ministrice za deželne zadeve v Čedadu. Novo zavlačevanje pa postavlja pod vprašaj verodostojnost takšnih zagotovil. Ob tem SSk ugotavlja, da se je prvotno Masellijevo besedilo v zadnjih mesecih izboljšalo tudi zaradi njenega pritiska na pristojne forume v Italiji in Sloveniji in zaradi njenih amandmajev. Tako je bilo npr. sprejeto načelo, da bo Sindikat slovenske šole imel status najpomembnejšega sindikalnega predstavništva slovenskih šolnikov in da bo teritorij veljavnosti zaščite določen ne le na pobudo občin, ampak tudi brez te pobude. Dosežene izboljšave pomenijo, da je bilo možno prvotno besedilo osnutka še popraviti, medtem ko so ga nekatere komponente naše manjšine brezpogojno sprejemale. Glede Sindikata slovenske šole je bilo celo slišati tezo, da bi njegova prvenstvena vloga ogrožala svobodno izbiranje pripadnosti sindikatov (sic!). Na dlani je, da bi bilo mogoče osnutek še temeljiteje popraviti, če bi se za njegovo izboljšanje zavzela vsa manjšina, medtem ko so nekatere komponente nekritično hvalile zakon kot najboljši možni dosežek, kar očitno ni bilo res. To dokazuje, da je bila strategija popuščanja in vnaprejšnjega sprejemanja kakršnihkoli določil zgrešena in neu-
Odposlanstvo SSk in SSO, ki so ga sestavljali odvetnika Terpin in Močnik ter Sergij Pahor, se je v torek, 18. t.m., v Rimu srečalo s podtajnikom, poslancem Cave-rijem in s poslancem Masel-lijem, ki je poročevalec o zakonskem predlogu za zaščito slovenske narodne manjšine. Odposlanstvo je spet poudarilo stališče obeh organizacij o zakonskem predlogu za zaščito naše manjšine, pri čemer je zlasti poudarilo zahtevo, naj bi zakon določil ozemlje, na katerem se bo izvajal, vprašanje izvolitve predstavnikov slovenske narodne manjšine v vseh izvoljenih telesih, od parlamenta navzdol, in problem večje samostojnosti Glasbene matice v okviru avtonomne sekcije tržaškega konservatorija Tartini. Valdostanski poslanec in podtajnik v sedanji vladi Lu-cien Caveri je napovedal skorajšnji obisk v Trstu.
strežna. Strokovni in politični doprinos Slovenske skupnosti tudi preko poslancev Ca-verija, Bruggerja, Zellerja in o-stalih predstavnikov manjšin je krepko prispeval k nekaterim bistvenim izboljšavam.
SSk poudarja, da ostaja zaščitno besedilo kljub popravkom nedorečeno, nejasno in v nekaterih bistvenih zadevah nesprejemljivo. Zelo ohlapen normativni okvir pomeni, da bo uresničevanje zakona prepuščeno na milost in nemilost krajevnih dejavnikov, teritorialna neopredeljenost pa pogojuje izvajanje konkretnih zaščitnih ukrepov, ki jih obravnavajo posamezni členi. Nesprejemljiv je tudi položaj vodstvenih organov Glasbene matice, ki ne bodo imeli potrebne avtonomije. SSk vztraja pri prizadevanjih za nadaljnje izboljšanje besedila.
V zvezi z zavlačevanjem pri sprejemanju zaščitnega zakona za Slovence v Italiji je deželni predsednik SSk Bernard Špacapan poslal predsedniku republike Slovenije Milanu Kučanu, ministru za
POLITIČNI UMOR V SRBIJI
UMORILI SO ARKANA
zunanje zadeve Borisu Frlecu in predsedniku državnega zbora Janezu Podobniku pismo, ki med drugim pravi:
'Obveščamo Vas, da je po-slanska zbornica republike Italije ponovno odložila razpravo o zakonskem osnutku za zaščito slovenske narodnostne skupnosti, ki živi v Italiji. Po večkrat izjavljenih obljubah naj bi do diskusije in odobritve v prvem domu italijanskega parlamenta namreč prišlo med 18. in 20. januarjem 2000. Ponovno seje zataknilo, tako da novega kasnejšega datuma nam niso še posredovali. (...) V danih okoliščinah je namreč upravičena zaskrbljenost naših predstavnikov in glavnine slovenske manjšine, da ne bo prišlo niti v tej mandatni dobi do odobritve zakona zaradi časovne stiske.
Od matične Slovenije zato pričakujemo takojšen in učinkovit poseg na pristojne institucije, da se diskusija o našem zakonu uvrsti v najkrajšem času na dnevni red del poslanske zbornice."
■ DEŽELNE VOLITVE V ITALIJI
V nedeljo, 16. aprila (ta dan bo cvetna nedelja), bodo volitve v 15 italijanskih deželah, 6 pokrajinah in 478 občinah. Skupno bo k volilnim žaram povabljenih nad 43 milijonov volivcev. Po novih predpisih bodo predsednike dežel neposredno izvolili volilni upravičenci. Ce kandidat ne bo prejel absolutne večine glasov, bo v drugem krogu izvojen za predsednika kandidat, ki bo prejel največ glasov. Drugi krog volitev bo v nedeljo, 30 aprila. Novost pomenijo tudi nekateri predpisi, ki jih je italijanski parlament odobril pred kratkim. Če bo na primer predsednik dežele odstopil, bo treba razpisati nove volitve. Slednje bodo tudi razpisane, če bo v deželnem zboru izglasovana nezaupnica predsedniku ali če bo večina svetovalcev odstopila.
NOVI
GLAS
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
341 70 GORICA, RIVA PIAZZUTTA 18 TEL 0481 533177 FAX 0481 536978 E-MAIL noviglas@tmedia.it
341 33 TRST, ULICA DONIZETTI 3 TEL 040 365473 FAX 040 775419 E-MAIL nglasts@tin.it
CIAVNI UREDNIK: ANDREJ BRATUŽ ODGOVORNI UREDNIK: DRAGO LECIŠA
IZDAJATELJ: ZADRUGA CORIŠKA MOHORJEVA, PREDSEDNIK DR, DAMJAN PAULIN REGISTRIRAN NA SODIŠČU V GORICI 28.1.1949 POD ZAPOREDNO ŠTEVILKO 5 TISK: TISKARNA BUDIN / CORICA
NOVI CLAS JE ČLAN ZDRUŽENJA PERIODIČNEGA TISKA V ITALIJI - USPI IN ZVEZE KATOLIŠKIH TEDNIKOV V ITALIJI - FISC
LETNA NAROČNINA: ITALIJA In SLOVENIJA 70.000,	[ČČ
INOZEMSTVO 110.000 LIR, ZRAČNA POŠTA 140.000 LIR POŠTNI TEKOČI RAČUN: 1064749 )
CENA OGLASOV: PO DOGOVORU
V Beogradu so v soboto popoldan, 15. t.m., neznanci ubili srbskega paravojaškega "komandanta" Željka Raž-natoviča - Arkana, voditelja zloglasnih "tigrov", zločincev, ki so sejali strah in trepet v minulih vojnah tako na Hrvaškem kot v Bosni in Hercegovini in kasneje tudi na Kosovu. Arkan je bil visoko na seznamu iskanih obtožencev mednarodnega sodišča za vojne zločine proti človeštvu v Haagu in prvi komentarji po njegovi smrti so si edini v tem, da je za pravico velika izguba prav dejstvo, da so Arkana u-morili, ker bi na sodišču lahko veliko povedal, če bi seveda sploh kdaj prišel v Haag na sojenje.
V beograjskem prestižnem hotelu Intercontinental je Arkana pokosilo 38 strelov. U-mor zloglasnega vodje najhujših srbskih nasilnežev je bil skrbno pripravljen in kaže na sedanje stanje v Beogradu, kjer vladata Miloševič s svojo soldatesko in pa seveda podzemlje, ki je na Balkanu še bolj zamotano in nerazumljivo kot drugod v svetu. Na Arkana je streljala skupina dobro zamaskiranih mož in kaže, da se je zadnje čase Arkan sam zavedal, da mu preti nevarnost, saj je imel na sebi neprebojni jopič, ki pa mu ni pomagal; prijateljem pa je minule dni nenehno ponavljal: "Kaj delam sedaj? Skušam preživeti."
Vuk Draškovič je takoj po uboju Arkana dejal, da gre za
"državni terorizem", saj je bilo zadnje čase v Beogradu slišati, da sta se Miloševič in Arkan razšla; med njima naj bi prišlo do večjih nesoglasij predvsem zaradi podjetniških-de-narnih poslov. Drugi opozicijski srbski veljak Zoran Djin-djič pa je dejal, da Arkanovi morilci gotovo ne bodo nikdar prišli pred sodišče. Istega mnenja je tudi vodja disidentskega gibanja Zavezništvo za prenovo Vladan Batič. Najbrž bo res držalo, da o naročnikih za umor nikdar ne bomo zvedeli ničesar, ker je ljudi, ki so hoteli Arkana mrtvega, preveč.
Za Željka Ražnatoviča bi res lahko rekli, da "je sejal veter in žel vihar", saj se je iz navadnega pouličnega lopova in kasneje prekaljenega roparja bank širom po Evropi, zaupnika in sodelavca nekdanje Udbe in Kosa, vodje zloglasnih navijačev nogometnega kluba Crvena zvezda kaj hitro povzpel do vodje paravojaških enot Tigri, enot, ki so sejale smrt in grozo v nedavnih vojnah na Balkanu. Vojna je pomenila za Arkana tudi nenadno in nenavadno veliko denarno bogastvo, medijsko v Srbiji izjemno pomembne poroke z zvezdami srbske narodne glasbe, sedem otrok z več ženami, lasten nogometni klub, ogromno podjetij s temno preteklostjo itd.
Z njegovo smrtjo je padla še ena senca na že itak temno ozračje nad Beogradom.
— JUP
■	NOVI	ČILSKI
PREDSEDNIK LAGOS O
PINOCHETU
"Sodna oblast je pristojna, da sodi tistemu, ki seje pregrešil zoper človekove pravice, in da prouči listine, ki bi utegnile postaviti na zatožno klop senatorja Pinocheta. Zagotavljam, da bom varoval svobodo sodnikov in spoštoval njihove odločitve". S temi besedami je novoizvoljeni čilski predsednik Ricardo Lagos, ki je bil kandidat leve sredine, odgovoril množici, ki je glasno zahtevala, naj se uvede kazenski postopek proti generalu Pinochetu. Ta je leta 1973 vodil vojaški udar in tako prevzel oblast v Čilu, pri čemer je bil ubit takratni demokratično izvoljeni predsednik, socialist Allende.
Na nedeljskih volitvah je Ricardo Lagos prejel 52% glasov, njegov tekmec, konservativec Joaquin Lavin, pa 49%. Se prej pa je britanska vlada sklenila, da generala Pinocheta ne bo izročila Španiji, pri čemer je kot glavni razlog navedla generalovo izredno slabo zdravstveno stanje.
■	SMRT	V	MRZLIH
MORSKIH VODAH
Potrjena je bila novica, da je v noči med 30. in 31. decembrom v Otrantskem prelivu utonilo kar 59 ljudi, ki so z velikim gumijastim čolnom hoteli prepluti preliv in se izkrcati na italijanski obali. Pred nekaj dnevi so italijanski mornarji našli truplo na gumijastem čolnu v mednarodnih vodah. To je bil povod, da so se začele poizvedbe, ob sklepu katerih je bilo ugotovljeno, da je v mrzlih morskih vodah ugasnilo kar 59 življenj.
POVEJMO NAGLAS
JANEZ POVSE
SLOVENIJA PLEMENITI SVOJ ODNOS DO MANJŠIN
Nedavno je komisija državnega zbora republike Slovenije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu sprejela dokument o financiranju avtohtone slovenske manjšine v sosednjih državah, torej tudi slovenske manjšine v Italiji. Res da to dejanje slovenskega parlamenta ne vzpostavlja nekaj povsem novega. Vsaj zadnji dve leti je dogovor o financiranju manjšin že potekal na skorajda isti ravni, kot ga sedaj dodatno opredeljuje pristojna komisija. Toda očitno gre za izboljšanje in oplemenitenje odnosa med matično državo in manjšino, to pa je dogodek, ki je vreden najširše pozornosti in seveda tudi odobravanja.
Nobena skrivnost ni namreč, da je skrb matične države za manjšino v zamejstvu in po svetu za vse Slovence izven meja Slovenije temeljnega pomena. Brez tovrstne skrbi je manjšina slej ko prej odtrgana od svojega osnovnega narodnostnega izvira ter na ta način oropana bistvenega pritoka duhovnih energij in osmišljevanja. Se tako dobra umestitev manjšine v prostor odgovarjajočega večinskega naroda ne more odtehtati pomembnosti vezi z matično domovino. To slej ko prej velja za vse manjšine kjer koli po svetu. Marsikdaj smo v tem smislu v bližnji preteklosti od Slovenije pričakovali več, zadnje čase pa je matična država mnogo stvari nadoknadila in ima velike zasluge za notranje zbli-žanje manjšinskih različnosti. Prav njen poziv, naj manjšina vendar sede za isto mizo in vsaj na ravni najosnovnejših življenjskih potreb uresniči skupen dogovor, je tudi med nami odločilno pospešil procese medsebojne-
ga dogovarjanja, ki so se odvili z veliko učinkovitostjo in zares dobrimi rezultati. Že drugo leto je na ta način prišlo do neke vrste skupnega manjšinskega proračuna, kjer so vse dejavnosti položene na isto mizo, da bi s pomočjo tovrstnega celovitega pogleda opredelili večji ali manjši pomen te ali one programske zamisli.
Najnovejši dokument več ne vztraja na t.i. enotnosti manjšine, saj naj bi bila slednja v najnujnejših obrisih že uresničena. Večji poudarek je na programih, plodnih načrtih, še večji manjšinski samoiniciativnosti, kar seveda odpira nova in ustvarjalnejša obzorja. Na vsak način pa takšen premik zahteva od manjšine višjo kvaliteto delovanja na vseh področjih. Nujna je zatorej še večja premišljenost programov, odpira se prostor za nove pobude, nujna je še večja transparentnost poslovanja, saj je med nami še preveč tistega dela javnosti, ki o zadevah nemara tudi po lastni krivdi ni dovolj informirana. Istočasno bo potrebnih s strani manjšine še več naporov, da bo oplemeniten odnos z matično domovino soustvarjalno dopolnjen. Ne nazadnje nedavno dejanje komisije državnega zbora opozarja na dejstvo, da bi morali znotraj manjšine v lastnem interesu s še učinkovitejšimi oblikami vsemanjšinskega organiziranja pohiteti, ker je le v tej smeri mogoče ugledati svetlejše obzorje razvoja v prihodnost. Končno je od padca berlinskega zidu minilo že deset let in smo v vzpostavljanju vsemanjšinske celovitosti o-pravili šele prve uspešne korake.
AKTUALNO
INTERVJU / FEDJA MARUŠIČ
ZAKAJ JE LETO 2000 PRESTOPNO
Potem ko se je v javnosti in strokovnih krogih razčistilo vprašanje glede začetka tretjega tisočletja (začelo se bo namreč 1. januarja 2001, ko se bo končalo leto 2000 oziroma drugo tisočletje), bo morda zanimivo še kaj povedati o letošnjem letu 2000, ki je obenem prestopno leto, kar pomeni, da bo mesec februar imel 29 dni namesto običajnih 28.
Prestopno leto je bilo uvedeno na osnovi koledarske spremembe, ki jo je leta 46 pr. Kr. zaukazal znani rimski vladar Julij Cezar. Leto je bilo tako razdeljeno na 12 mesecev po 31 oziroma 30 dni, razen februarja, ki mu je ostalo le 29 dni. Vsako četrto leto pa naj tudi februar dobi še en dan, torej 30 dni. Po julijanski reformi je koledarsko leto trajalo 365 dni in 6 ur, zato je bilo zali minut in 14 sekund daljše od sončnega leta, ki traja namreč 365 dni, 5 ur in 46 sekund. Do leta 1580 se je tako nabralo za kar deset dni razlike med uradnim in sončnim letom, kar je povzročilo precejšnjo zmedo, zlasti glede cerkvenih praznikov.
Zato se je papež Gregor XIII. odločil, da omenjeno razliko odpravi in popravi koledarsko štetje let. Na osnovi te gregorijanske reforme, ki je stopila v veljavo leta 1582, so oktobru odvzeli omenjenih 10 dni, ostala razlika pa se vsaka štiri leta doda februarju kot 29. dan. Istočasno je bilo s to reformo določeno, da leta, ki označujejo stoletje, ne bodo nikoli prestopna, razen kadar so deljiva s 400. Ker je leto 2000 deljivo s 400, je šteto kot prestopno leto. Niso pa bila prestopna leta 1700, 1800 in 1900, kar ne bo, recimo, prestopno leto 3000.
Kljub temu je leto po gregorijanskem koledarju približno 26,3 sekunde daljše kot sončno leto (to je čas, ki ga Zemlja porabi za obrat okrog Sonca), kar v 3000 letih znese en dan, ki ga bo treba ustrezno upoštevati, se pravi odbiti. Do takrat pa je še daleč...
-----------AT
KAR PRIDOBIŠ PRI ŠPORTU, PRIDE PRAV TUDI V ŽIVLJENJU
IGOR COTIC
Kaj vas je privabilo med vodne brzice in kdaj ste prvič prijeli za vesla?
Že od mladih nog sem rad zahajal na domači jez, kjer sem opazoval veslače, ki so se spuščali po ze-lenomodri lepotici. V okviru šolskega športnega dneva sem se leta 1983 s skupino prijateljev vpisal na tečaj kajakaštva, ki je potekal še na stari progi pri Mrzleku. To športno zvrst sem takoj vzljubil, saj je vsak spust po vodni gladini posebno doživetje, nekaj edinstvenega, tako da pravzaprav nikoli ne veslaš po isti reki. Vsak trening je zmes igre in užitkov, kjer se koristno prepleta s prijetnim. Poleg tega se ob veslanju lahko tudi sprostiš in občuduješ naravne lepote, ki te obdajajo. Že od samega začetka je bila družba prijetna, tudi uspehi so si sledili, tako da je ljubezen do tega športa rasla iz leta v leto.
Bi nam lahko predstavili svojo bogato športno izkaznico?
Z resnim delom sem postal tako pionirski kot mladinski državni prvak, in to v takratni Jugoslaviji. Pri sedemnajstih letih sem se udeležil mjadinskega svetovnega prvenstva v Španiji in sem postal član B državne reprezentance. Leta 1991 sem s slovenskim državnim moštvom nastopal na svetovnem prvenstvu, ki je potekalo v Tacnu pri Ljubljani. Udeležil sem se številnih tekmovanj po vsej Evropi, meril sem svoje moči v Pragi, Augsburgu, Franciji... Veliko znanja sta mi posredovala solkanska kajakaša Marjan Štrukelj in Jernej Abramič, ki sta večkrat segla po kolajnah, in to na samih svetovnih prvenstvih. Naj dodam, da me je do leta 1993 treniral Silvan Poberaj, ki je trenutno glavni trener ameriške reprezentance. Na članskem svetovnem pokalu sem prvič nastopil leta 1994, kjer sem dosegel dvanajsto mesto. Naslednje leto sem v svetovnem pokalu osvojil četrto mesto, na svetovnem prvenstvu v Nottinghamu pa sem dosegel sedmo mesto med posamezniki in srebrno kolajno z moštvom. Leto 1996 mi je prineslo bronasto kolajno v svetovnem pokalu in nastop na olimpijskih igrah v Atlanti, kjer pa nisem izpolnil svojih pričakovanj. Lep uspeh sem dosegel na svetovnem prvenstvu v Braziliji, ko sem leta 1997 osvojil četrto mesto tako v individualni kot v ekipni vožnji. Leto 1998 mi ni prineslo vidnejših uspehov, saj so mi številne poškodbe krepko prekrižale račune, v naslednji oz. lanski sezoni pa sem dosegel že omenjene rezultate (na svetovnem prvenstvu v Španiji med posamezniki in z moštvom četrto oz. drugo mesto, v svetovnem pokalu pa tretje mesto).
Katere uvrstitve so vam najbolj prirasle k srcu?
Največ zadoščenja mi je prineslo četrto mesto med posamezniki tako na svetovnem prvenstvu v Braziliji (1997) kot v Španiji (1999). Prav na tekmovanju v španski deželi mi je dotik vratnic, ki prinaša dodatni dve sekundi skupnemu časovnemu seštevku, preprečil osvojitev zlate kolajne.
Koliko vadbe zahteva nastopanje v samem svetovnem vrhu?
I
Veliko vrhunskih športnikov skuša doseči nastop na olimpiadi, le redkim pa se načrti
o	udeležbi na mednarodnih športnih igrah tudi uresničijo. Z osvojitvijo olimpijske kolajne si tekmovalec pridobi svetovno medijsko pozornost, slavo, pokrovitelje, ne nazadnje pa krona tudi dolgoletna prizadevanja ter napore, ki so se na njegovi športni poti zvrstili od prvih korakov vse do olimpijskega vrha. V ožji krog tistih, ki so si že zagotovili udeležbo na letošnjem olimpijskem tekmovanju v Sydneyu, je tudi slovenski državni prvak v slalomu na divjih vodah, osemindvajsetletni Solkanec Fedja Marušič. Gre za vrhunskega kajakaša, ki je že vrsto let v samem svetovnem vrhu te športne zvrsti. Naj omenimo le, da je bil v minuli sezoni na svetovnem prvenstvu v Španiji med posamezniki četrti, medtem ko je z moštvom dosegel srebrno kolajno, s skupnim tretjim mestom v svetovnem pokalu pa si je zagotovil nastop na olimpijskem slalomu v Sydneyu. Marušič, sicer zaposlen pri ministrstvu za notranje zadeve, se pripravi na veliki dogodek posveča že tri leta.
kale meseca maja, pa velja omeniti mednarodno tekmovanje Solkan 2000, ki bo prav gotovo pritegnilo pozornost širšega kroga ljubiteljev kajakaštva.
Kateri so glavni cilji v sezoni 2000?
Glavne letošnje etape so evropsko prvenstvo, ki bo junija v Val di Sole, nastopi v svetovnem pokalu (Avstralija, Španija, Francija, Češka, Nemčija) in pa seveda najpomembnejša prireditev, to je tekmovanje na olimpijskih igrah septembra v Sydneyu.
Kaj si pričakujete od svojega nastopa v Sydneyu?
Srčno si želim, da bi v tistih trenutkih pokazal tekmovalno zrelost, da bi znal premagati psihološki pritisk, ki je prisoten na tako velikih tekmovanjih, da bi se skratka čimbolj približal svoji optimalni vožnji. Da dosežeš to, pa moraš zaupati tako v lastne sposobnosti kot v o-pravljeno delo, saj je mogoče povečati svojo samozavest le z jasno začrtanim ciljem.
Kako ste programirali svoje priprave do Sydneya?
Ta teden odpotujem z državno reprezentanco v Rovinj, kjer bom z veslanjem na morju nabiral vzdržljivost, sledili bodo treningi v domačem kraju. Februarja bomo spet trenirali na morskih gladinah. Od začetka marca do konca aprila bom skušal izboljšati svojo formo v Avstraliji, kjer se bom 28. aprila v Sydneyu udeležil tudi prve ; tekme svetovnega pokala, in to na olimpijski progi. To bo tudi generalka za olimpiado. V Solkan se
•	bom vrnil meseca maja, ko bo na sporedu mednarodno tekmovanje Solkan 2000. Evropsko prvenstvo ! in tekme svetovnega pokala pa se bodo zvrstile junija in julija. Po slovenskem državnem prvenstvu, ki bo avgusta, bom končno odpotoval na olimpijske igre v Sydney, kjer se bom moral kosati z izrednimi konkurenti (Anglež Rattclife, American Schipley, Nemec Becker in drugi).
Kaj bi radi dosegli s svojim nastopom na olimpiadi?
(Odločen odgovor) Vsekakor ko-| lajno, saj bi bil z uvrstitvijo na četrtem mestu le delno zadovoljen. ; Možnosti, da sežem po olimpijskih kolajnah, obstajajo, tako da je povsem upravičeno hrepeneti tudi po najžlahtnejšem odlikovanju.
Fedji želimo, da bi se mu želje uresničile in da bi vsi njegovi privrženci, ki bodo sledili olimpijskim igram tako na kraju dogajanja kot po televizijskih ekranih, lahko občudovali na njegovem vratu... zlato olimpijsko kolajno.
V zimskem obdobju opravljam dnevno tako trening na vodi kot na j suhem (tek, vaje z utežmi), v toplej-| ših mesecih pa dvakrat treniram na vodi. Za fizično pripravo skrbi Andrej Jelenc, tehnični nadzor pa opravlja Marjan Štrukelj, oba sta trenerja državne reprezentance.
Katere so vrline vrhunskega kajakaša?
Da dosežeš vidne uspehe v slalomu na divjih vodah, moraš zelo dobro obvladati tehniko veslanja, pokazati taktično zrelost, poznati progo, imeti vzdržljivost, biti izredno koncentriran med tekmovanjem, razpolagati z eksplozivno e-nergijo in pravilno upravljati svoje moči; treba je skratka uskladiti med sabo zelo različne komponente, in to v kratkem časovnem razmahu.
Kakšne pa so razmere vadbe v domačem kraju?
Pred dvema letoma so uredili 1 prostor pri jezu, tako daje to območje za treninge na divjih vodah zelo primerno, vadbo na mirnejših vo-i dah pa je mogoče opraviti pod elektrarno. Pot od elektrarne do jeza in nazaj lahko preveslaš v slabih petnajstih minutah. V pomladnem ča-i su smo v preteklosti pilili svojo tehniko v Kobaridu in na Bovškem, j medtem ko opravljamo to danes tudi tu pri nas, če so vremenske raz-! mere seveda ugodne.
Kaj pa zanimanje gledalcev za to športno zvrst?
Okrog domačega kajakaškega kluba Soške elektrarne vlada precej zanimanja, saj je Solkan tesno ! povezan s kajakaštvom in se lahko j ponaša z bogato tradicijo; prav pred dvema letoma smo namreč prosla-‘ vljali petdesetletnico obstoja domačega kajakaškega kluba. Spomnil bi,
da so iz tega društva zrasli številni vrhunski kajakaši, ki so se uveljavili v svetovnem merilu. Tudi mladi rod je zelo uspešen, saj so nekateri tekmovalci segli že v sam evropski vrh. Nedvomno pa bi ta športna panoga postala še popularnejša, če bi mednarodna zveza pokazala več posluha pri usklajevanju tekmovanj s televizijskimi prenosi.
Kaj pa finančni aspekt?
Športna zveza krije stroške treningov in tekmovanj, proizvajalci pa priskrbijo športno opremo. Dodatni finančni prilivi so v veliki meri odvisni od zagnanosti in navdušenja posameznika pri iskanju novih pokroviteljev.
Kolikšen je po vašem mnenju vpliv športa na razvoj mladine?
S športnim udejstvovanjem se v mladem človeku krepita tako borbenost kot premagovanje strahu pred vodnimi brzicami, kar pride prav ne samo med tekmovanjem, ampak tudi v življenju, saj moraš vnašati borbenost v vsako dejanje. Z veslanjem na vodi se naučiš spoštovati zakonitosti vodne gladine,
! si v neposrednem stiku z naravo, kar nudi veliko enkratnih užitkov. Pomemben, pozitiven vpliv na od-! raščanje mladih je tudi zdravo okolje, saj z neposrednim stikom z vr-; stniki obogatijo svoje izkušnje in rastejo po svojih močeh. Naj dodam j še to, da je ta športna zvrst varna, zato je vsak strah pred nevšečnostmi povsem odveč. Prav v tem okviru prireja KKSoške elektrarne dvotedenske tečaje, namenjene vsem navdušencem te panoge, ki lahko potem sledijo tako nadaljevalnemu ; kot rednemu tečaju. Med pomem-1 bne pobude, ki bodo pri nas pote-
3
ČETRTEK 20. JANUARJA 2000
4
ČETRTEK 20. JANUARJA 2000
KRISTJANI IN DRUŽBA
SVETOPISEMSKA RAZMIŠLJANJA
OB BOGOSLUŽNIH BERILIH
V	LITURGIČNEM LETU B______________________________
ŽLAHTEN IZBOR BOŽJE BESEDE,
I NEDELJO ZA NEDELJO
3. NAVADNA NEDELJA
Ninivljani so verovali Bogu (Jon 3,5)
Podoba tega sveta mineva (1 Kor 7,31)
Božje kraljestvo se je približalo (Mr 1,15)
Jonova "knjiga" je zelo kratka. Toda, če hočemo dojeti njen smisel, tedaj jo moramo v celoti prebrati in premišljevati. Tudi zato, ker je nedeljsko berilo skrčeno in ker bomo lahko zgodbo globoko doživeli ob svetoletnem romanju voglejsko baziliko 2. aprila letos. Ustavili se bomo ob posameznih mozaikih, ki opisujejo poslanstvo preroka Jona. Sam Jezus uporabi Jona kot znamenje svojega vstajenja iz kraljestva smrti po treh dneh in treh nočeh (Mt 12,40). Jona je vedno zanimiv in sodoben zato, ker mora klicati k pokori ljudi, ki se za Boga ne menijo. Boji se; naloga, ki mu jo Gospod zaupa, presega njegove moči. Brez dvoma je mož realist, ker uvidi prav tako kakor pozneje evangelist Janez, kako ves svet tiči v zlu (1 Jn 5,19). A medtem kot Janez zajema moč iz Jezusa, jo Jona ubere proč od oznanjevanja pokore ljudem, ki se zdi, da bodo ostali zakrknjeni. Vrat na nos se vkrca na ladjo, ki je plula daleč proč od Niniv, kamor bi bil moral iti, gre v nasprotno smer - proti Španiji; skrije se pred samim seboj v nedelavnosti, v spanje.
Pred časom mi je mož pripovedoval, kako so gnali osliča napajat; pripravili so škaf vode; če je bila vodna gladina mirna, je osel, brž ko je zagledal svojo podobo v škafu, prestrašen odskočil in zbežal, tako da so ga morali loviti in vodo medtem zbloditi; le tako se je živinče mirno odželjalo.
Za pokoro, za spreobrnjenje je treba pogledati vase, kar pa je boleče: zagledamo namreč svojo lastno podobo z vso problematiko vred. Apostol Pavel piše takole o svoji notranjosti, o svoji najgloblji podobi: "Mesen sem, predan grehu... kajti dobro hoteti je sicer v moji moči, dobro delati pa ni. Ne delam namreč dobrega, ki ga hočem, marveč delam zlo, ki ga nočem... tega ne počenjam več jaz, ampak greh, ki prebiva v meni..." (Rim 7,14-20). In izpove, da ga more rešiti le Božja milost.
Znani jezuitski ljudski govornik p. Leppich je svojčas spreobračal cele množice ljudi po svetu. Ker je ljudem govoril o Božjem usmiljenju, dasi je znal, zlasti moške, kar robato in skoraj žaljivo prijeti. Tudi Jezus je uporabljal zelo ostre izraze, kot npr. "Hudobni in prešuštni rod..." (Mt 12,39).
Poleg priznanja lastne grešnosti je treba še sebe poboljšati. To pa je najtežje, saj moram priznati vsakemu človeku, naj si bo še tako velik grešnik, dostojanstvo Božjega otroka: "Kaj vendar gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne opaziš?" (Lk 6,41).
Jona je čakal, kdaj bo Bog kaznoval Ninivljane. Ni bil le malodušen, marveč tudi nevoščljiv, celo žalosten do smrti zaradi Božjega usmiljenja od grešnih Ninivljanov: "Kajti vedel sem, - pravi v molitvi k Bogu - da si usmiljen in milostljiv Bog, počasen v jezi in bogat v dobroti, da se potolažiš nad zlom" (Jon 4,2).
Ni vse ne Jonova ne Elijeva gorečnost, pač pa vsi potrebujemo Božjo potrpežljivost, njegovo usmiljenje, ker smo obenem pravični in grešni. Vatikanski koncil pravi, da smo kot skupnost verujočih, kot Cerkev "hkrati in vedno potrebna očiščevanja ter nikoli ne preneha s pokoro in prenavljanjem" (Vat. II., C 9).
Jezus potrebuje učence, ki dajo vse za oznanjevanje pokore in prihoda Božjega kraljestva. Sam si jih izbira in vabi, a tudi učenci privedejo druge k njemu, da jih sprejme, kot npr. Andrej pripelje brata Simona (Jn 1, 40-42).
Toda napoveduje jim deležnost pri trpljenju, ki mu gre naproti, in tudi zasramovanje zaradi njega. Vidi sebe na križu, ne samo na veliki petek z uverturo posmeha, bičanja, kronanja, pljunkov, marveč tudi kot osla, na križ pribitega, kakor so ga Rimljani radi upodabljali v apostolskih časih.
Toda vse mineva s svetnimi čari, poželenjem in vso hudobijo vred.
Ostaja pa bližina Božjega kraljestva in zaupna prošnja: "Amen, pridi, Gospod Jezus!" In pokliči tudi iz naše srede nove oznanjevalce tvojega skrivnostnega kraljestva.
NOV PODVIG SKUPINE GEN ROSSO
Mednarodna glasbena skupina Gen Rosso, ki se navdihuje v krščanskih načelih in želi prek glasbe in plesa vezati prijateljstva in prispevati k miru in edinosti med ljudmi, je v zadnjih dveh letih intenzivnega dela pripravila novo predstavo-"musical", ki nosi našlovStreetlight. Dvaindvajset mladih pevcev z vsega sveta bo prikazalo zgodbo, ki se je resnično pripetila ob koncu let '60 v Chicagu. Mladi Charles, ki je verjel v prijateljstvo in ljubezen, je v sporih med skupinami mladih izgubil življenje, toda za sabo je pustil neizbrisno sled...
Predstava bo 17. februarja ob 20.30 v športni palači Pri-mo Carnera v Vidmu. Predprodaja listkov v Gorici (glavni sedež pošte, Corzo Verdi 33) in v Trstu (Borsamarket, ul. Imbriani 8). Informacije v Gorici (druž. Meneguzzo, tel. 0481 809716) in v Trstu (druž. Matcovich 040 229410).
OSNOVNE EKUMENSKE DOLŽNOSTI IN PRAVICE
ZA ISKANJE RESNICE
Pred četrtimi sv. vrati: anglikanski primas Carey, sv. oče Janez Pavel II., pravoslavni nadškof Athanasios
Velikokrat se govori o ekumenizmu, gibanju, ki si v vseh krščanskih Cerkvah prizadeva, da bi prišlo do večje edinosti med kristjani, da bi se razlike in predvsem razhajanja med njimi odpravila, če pa že ne takoj odpravila, pa vsaj zgladila. Temeljno načelo ekumenizma je prav
v	veri v edi nega Boga i n Jezusa Kristusa, našega Odrešenika.
Prizadevanja ekumenskih silnic in kristjanov v Cerkvi imajo dolgo zgodovino in velikokrat niso bila uspešna. Prav gotovo pa si sedanji papež Janez Pavel II. veliko prizadeva, da bi bili kristjani v novem tisočletju bolj enotni, bolj združeni, kot so bili do sedaj. Zato je prav, da si po-bliže ogledamo vsaj dokument, pravzaprav osnutek dokumenta, listine, o kateri je sedaj v vseh krščanskih Cerkvah veliko govora.
Junija leta 1997 je bila v Gradcu v Avstriji II. evropska ekumenska skupščina. Na tem srečanju-zborovanju se je pojavila potreba po dokumentu, ki bi vseboval "osnovne ekumenske dolžnosti in pravice". V ta namen so že v Gradcu ustanovili poseben odbor, ki je po opravljenem delu poslal osnutek dokumenta (zadnja tri poglavja tega dokumenta objavljamo v celoti) vsem Cerkvam s posredovanjem Jeremia Cali-giorgisa, carigrajskega patriarha, predsednika združenja Kek, ki povezuje pravoslavne, protestantske in anglikanske Cerkve, in predsednika Evropske škofovske konference, kardinala Miloslava Vika, praškega nadškofa. Vse Cerkve so bile naprošene, naj na sinodalni, škofovski in splošni ravni preučijo osnutek dokumenta in naj svoje pomisleke, popravke in kritike pošljejo združenju Kek ali pa Evropski škofovski konferenci.
Ko govorimo o združeni Evropi, prevečkrat govorimo samo o gospodarskem in političnem združevanju narodov in držav, premalokrat pa govorimo o združevanju krščanskih Cerkva, ki imajo v Evropi temeljno vlogo. Zato
je prav, da si vsaj preberemo nekatere odlomke o tem, kako
si ekumensko osveščeni kristjani razlagajo Evropo in vlogo kristjana v njej. Tri poglavja, ki smo jih prevedli in bodo temeljna postavka prihodnjega skupnega dokumenta krščanskih Cerkva o združevanju v eno Cerkev, nam pojasnjujejo marsikaj!
DATI DUŠO EVROPI
Cerkve z naklonjenostjo gledajo na združevanje Evrope. V tej luči pomeni ekumenizem v Evropi to, da se proces združevanja Evrope ne sme omejiti samo na gospodarsko in politično združevanje. Hočemo varovati "dušo Evrope" z zavzemanjem za bistvene vrednote pravice, svobode, strpnosti, sodelovanja in solidarnosti, izhajajoč iz naše skupne vere, kajti te vrednote morajo biti plodne za življenje vseh ljudi našega kontinenta.
Zato se skupno zavzemamo:
- za razširjanje enotnosti Evrope v njeni različnosti na kulturnem, etničnem in verskem področju;
- za skupno možno zaščito potreb Cerkva pred svetnimi institucijami v Evropi;
- za zaščito bistvenih vrednot pred vmešavanjem Države;
- za priznanje in ojačenje odgovornosti Evrope do vsega človeštva, še posebej do ubogih v tistih državah, ki jih poznamo pod imenom Tretji svet;
- za razvoj miru s pomočjo nenasilnih sredstev pri reševanju sporov.
SPRAVITI NARODE IN KULTURE, OHRANJATI STVARSTVO
Naša posebna naloga v Evropi je spraviti med seboj narode in kulture. Priznavamo, dasta raznoličnost in množičnost kulturnih in verskih, regionalnih in narodnih tradicij bogastvo Evrope. Duh evangelija usmerja naše skupne napore za razumevanje in reševanje političnih in družbenih vprašanj.
Skupno se zavzemamo:
- za zaščito človeka in za dostojanstvo vsakega človeka kot podobe Boga in istočasno tudi bdimo nad enakostjo vseh ljudi: ščkimo in varujemo pravice človeka v boju proti nepravičnosti;
-za širjenje demokratičnih procesov v Evropi in za socialno pravičnost med vsemi narodi;
-za odpravo vsake oblike nacionalizma in izključevanja, ko ljubezen do lastnega naroda vodi v tlačenje drugih narodov in manjšin;
-za širitev odprtega odnosa do vse večjega števila tujcev, iskalcev političnega azila in zavzemamo se tudi, da bi apolidi v Evropi našli svoj dom;
- za to, da bi vsak človek, brez razlik in drugih diskriminacij, imel vse pravice, ki mu grejo, zavzemamo se tudi za utrditev družbenega stanja pravic žena v vseh okoljih in za pravice družin in otrok;
i - za boj proti vsaki obliki nasilja proti človeku in še posebno za boj proti nasilju nad ženskami in otroki;
I - za naravovarstveno skrb in za varstvo vsega stvarstva in to v luči spoštovanja prihodnjih rodov.
GOJENJE ODNOSOV Z DRUGIMI VERSTVI
Še posebna vez obstaja med nami in Izraelci, od Boga izvoljenim narodom, narodom zaveze in obljube, iz katerega se je rodil Jezus Kristus. Z našimi brati in našimi sestrami judovske vere molimo istega Abrahamovega, Izakovega in Jakobovega Boga. Obsojamo vsako obliko sovraštva, preganjanja in vse ! oblike antisemitizma in prosimo Boga za odpuščanje in za spravo. Podpiramo veliko oblik sodelovanja med judi in kristjani.
Menimo, da ima veliko vrednost tudi srečanje med muslimani in predstavniki drugih veroizpovedi in se zavzemamo za medsebojno razumevanje.
Skupaj se zavzemamo: i -za priznanje in obrambo svobode veroizpovedi in vesti vseh ljudi;
- za priznanje pravice vsakega človeka, za iskanje resnice in za pričevanje o tej resnici po lastni vesti;
- za srečevanje, za pogovor in za izmenjavo z drugimi veroizpovedmi in pogledi na svet in za njihovo razvijanje in za potrebno pomoč."
PAPEŽ ZA EDINOST MED KRISTJANI
Sveti oče je po molitvi angelskega češčenja prejšnjo nedeljo, 16. t.m., presenetil prisotne z besedami: "Prosili bomo Boga odpuščanja za vse grehe, ki smo jih storili v preteklosti proti edinosti Cerkve, in se hkrati tudi zahvalili za prehojeno pot sprave, ki smo jo opravili in to še posebno v minulem stoletju!" S temi besedami je opozoril na ekumensko slovesnost in bogoslužje, ki gaje opravil v baziliki sv. Pavla izven rimskih zidov v Rimu v torek, 18. t.m., ko je slovesno odprl zadnja, četrta sveta vrata (na sliki).
Kot je znano, si sv. oče zelo prizadeva za edinost med kristjani; zato se je v torek pri slovesnem bogoslužju v baziliki sv. Pavla zbralo okrog Janeza Pavla II. veliko predstavnikov 22 krščanskih Cerkva z vsega sveta, največ doslej. Papež je že od začetka svojega vodenja katoliške Cerkve na stežaj odprl vrata vsem, ki si prizadevajo za edinost med kristjani. Znani so njego-
vi	številni nagovori za enotnost v Edinem in tudi njegovi pozivi k pokori, k molitvi za odpuščanje za vse hudo, kar smo si bili kristjani v preteklosti storili. Znano je tudi, daje sam velikokrat prosil vse kristjane drugih krščanskih Cerkva odpuščanja za nečastne stvari, ki jih je storila katoliška Cerkev sobratom v preteklosti. Papež Wojtyla pa gre pri svojem ekumenskem naporu za edinost med kristjani še dlje, saj namerava v kratkem na Bližnji vzhod, v Jezusovo in Abrahamovo deželo, kjer bo na pragu tretjega tisočletja spet poskušal zbližati vse kristjane z judi in muslimani, verniki, ki priznavajo dve ključni osebi iz Svetega pisma: očeta Abrahama in Jezusa.
Sv. oče je hotel pri odpiranju svetih vrat v baziliki sv. Pavla vsemu svetu pokazati, kako si prizadeva za spravo med kristjani; zato sta sveta vrata odprla skupno s svetim očetom pravoslavni in protestantski predstavnik, kar se doslej še nikdar ni zgodilo.
"Samo z Božjo pomočjo lahko napredujemo na poti e-dinosti in premagujemo delitve, ki so nastale v krščanskem svetu v drugem tisočletju," je še dejal Janez Pavel
11.,	ki je tako že v nedeljo tudi napovedal, da bodo kristjani že v baziliki sv. Pavla prosili odpuščanja drug drugega.
Papež je v nedeljo prosil pomoči tudi za vse gobavce po svetu, ki jih je še dobrih petnajst milijonov, čeprav se ve, da se lahko t.i. Hanseno-va bolezen-gobavost danes uspešno zdraviš skromnimi denarnimi sredstvi, ki pa jih za reveže nikdar ni. Zato je sv. oče pozval vse ljudi, naj bodo solidarni s trpečimi in tistimi, ki imajo manj kot mi, ki živimo v blagostanju. Pri tem je izrekel za današnji čas naravnost preroške besede: "V bistvu je največja in najbolj nevarna gobavost revščina!"  ---------
JUBILEJ, VRHUNEC POSLANSTVA JANEZA PAVLA II.
MOST MED ZGODOVINO IN PRIHODNOSTJO
Še vedno odmeva veliki dogodek začetka jubilejnega leta, ki je z močnimi podobami in besedami svetega očeta za vedno zaznamoval uvod v tretje tisočletje naše zgodovine po Kristusovem rojstvu. To je dogodek, sredi katerega stoji papež Janez Pavel II., pastir katoliške Cerkve, ki v pomembnih dogodkih zadnjih tednov in s številnimi srečanji, ki ga čakajo v naslednjih mesecih, doživlja vrhunec svojega poslanstva.
Pred očmi moramo ohraniti izjemni lik Karola Wojtyle kot papeža, ki je prinesel z Vzhoda svež veter v današnjo družbo in s svojo moralno avtoriteto tudi močno vplival na potek dogodkov v zadnjih dveh desetletjih. Med drugim je to papež, ki je kot prvi opustil staro navado, da
so ga nosili na ramenih (še se lahko spomnimo Pavla VI.); odpravil je množinsko glagolsko obliko (pluralis maiesta-tis), ko govori o sebi; v enciklikah sam pogosto piše: 'Moje mnenje je, da..." Janez Pavel II. je tudi prvi papež, ki je za svoja apostolska potovanja stopil na letalo in se je odpravil v javne rimske bolnišnice, ko je imel težave z zdravjem. In tako je - podoben navadnim ljudem bolj kot katerikoli drug Petrov naslednik -22 let po svojem imenovanju uresničil prerokbo, ki mu jo je ob izvolitvi zaupal kard. Wyszynski: "Če boš izvoljen, sprejmi, kajti Cerkev boš popeljal v tretje tisočletje." Ko se je v božični noči pred nekaj tedni s težkimi koraki bližal velikim svetim vratom, so v marsikom še odmevale tiste
slavne besede, ki jih je zagnano spregovoril nekaj dni po izvolitvi leta 1978: "Ne bojte se! Odprite, na stežaj odprite vrata Kristusu!" Tedaj je bil še krepak, danes mu izmučeno in bolehno telo pogosto niti ne dovoli, da bi vedno obvladal svoje gibe, ki mu jih narekuje ceremonir. Moč, da vneto nadaljuje svoje poslanstvo, očitno črpa drugje.
Pod pozornim očesom snemalcev vsega sveta je bil njegov izraz umirjen in ganjen, presrečen, daje le prišel do cilja, ki si gaje srčno želel. Vse se je dogajalo v veliki zbranosti in treznosti. Ko je v molitvi klečal pred vrati, je v tišini vsem spremljevalcem obreda zastal dih, vse se je us-tavilo. Okrog velikega romarja so se zbrali - poleg zastopnikov vseh družbenih slojev,
od državnikov do klošarjev -predstavniki kulturnih tradicij vsega sveta: znamenja iz svojega duhovnega sveta so prinesli celo Japonci in Indijci. Bazilika je bila osvetljena kot podnevi, v njej seje trlo osem tisoč ljudi. Vsemu svetu, ki je spremljal njegove korake po televizijskih ekranih, je sv. oče pokazal evangelij kot znamenje življenja in upanja za novo dobo. Prav ta knjiga predstavlja most, ki veže 2000 let pretekle zgodovine s prihodnostjo, ki je pred nami. Pred 20 stoletji je zagledal luč Jezus, ki je kasneje rekel: "Jaz sem vrata." On je spremenil potek zgodovine človeštva in vsakomur, ki ga sprejme, spreminja življenje še danes, prav vsak dan. To so misli, ki jih je na blaženo noč odprtja svetih vrat bazilike sv. Petra izrekel Janez Pavel II.: 'To je resnica, ki jo želi Cerkev posredovati tretjemu tisočletju in vsem vam, ki boste prišli za nami: sprejmite to resnico, ki je popolnoma spremenila svet!"
■	DD
ZALOŽBA LIPA / KNJIGA P. RUPNIKA
IŠČEM SVOJE BRATE
DANIJEL DEVETAK
O	patru Marku Ivanu Rupniku se v zadnjih mesecih veliko govori, zlasti potem ko je sv. oče 14. novembra lani posvetil kapelo Odrešenikove Matere v Vatikanu, pri kateri je imel glavno vlogo kot teolog in umetnik prav jezuit in direktor rimskega Centra A-letti, po rodu iz Zadloga pri Črnem Vrhu nad Idrijo. Zaradi izvedbe mozaikov v papeževi kapeli, v samem središču krščanskega Zahoda, bo p. Rupnik na osrednji proslavi ob Dnevu slovenske kulture
v	Ljubljani prejel Prešernovo nagrado, časopis Delo pa ga je razglasil za osebnost leta.
Zvest svojemu redovniškemu poslanstvu, želi p. Rupnik od začetka svoje poklicanosti kot plodovit slikar in pisec prek umetniških del in številnih knjig odkrivati ljudem pravo podobo Boga Očeta, njegovo brezmejno in brezpogojno ljubezen. Vse privesti v objem Očeta: okrog tega se vrti bogato ustvarjalno življenje p. Rupnika kot duhovnika in umetnika. Razkrivanju Očetove ljubezni, ki vse ljudi združuje in dela iz njih prave Očetove si-nove-brate, je posvečena tudi ena zadnjih knjig p. Rupnika, ki je izšla kot osma knjiga v zbirki kratkih duhovnih esejev Betel pri rimski založbi Lipa in nosi naslovCerco
i	miei fratelli (Iščem svoje brate). Gre za poglobljeno teološko razlago (lectio divina) znane starozavezne zgodbe iz prve Mojzesove knjige o Jožefu (pogl. 37-50), najljubšem sinu očaka Jakoba. Zapletena in dramatična zgodba, katere glavni junak je pravzaprav ljubezen očeta
Jakoba, razkriva globoke vsebine duhovnega življenja, t.i. razlikovanja duhov, problematik teologije in e-vangelizacije. V Jožefovem življenju je namreč prikazana pot smrti in vstajenja, temelj življenja vsakega kristjana. To je zgodba ljubezni očeta Jakoba, ki prebuja zavist in sovraštvo. Sin, ki očetovo ljubezen sprejme, pa zopet združi razpršene brate. Zaradi tematskih podobnosti ni težko videti v Jožefovem liku samega Kristusa, Božjega ljubljenega Sina, predmet človekovega nasilja, ki prek svoje smrti privede vsakega človeka v Očetov ljubeči objem.
Najprej pade v oči nerazumljivo sovraštvo, ki divje reagira, ko naleti na čisto ljubezen. Zdi se, da je ljubezni
-	vsaj Božji - usojeno prebujati hudobijo. Prava ljubezen želi namreč zaobjeti vse, združiti vse in izbrisati vsako zlo, ki še ločuje ljudi; prav zato sovraštvo plane na dan in pobesni. Jakob je poslal ljubljenega sina Jožefa, ki se je očaku rodil v starosti, k bratom, ki so pasli drobnico, da bi izvedel, ali se jim dobro godi. Zavistni bratje so takoj odločili, da Jožefa usmrtijo; oglasil se je Ruben, glas vesti, in jih pregovoril, da so ga v pustinji, kjer so pasli, najprej vrgli v suh vodnjak, nato pa prodali v Egipt. Tam je Jožef, ki ga je Gospod vedno spremljal z veliko naklonjenostjo, zaradi svoje modrosti in sposobnosti tolmačenja sanj postal po nekaj letih preizkušenj in celo nepravičnega zaprtja v ječi faraonov mogočni svetovalec in upravitelj. Kot tak je v času velike lakote (sedem su-
SVETNIK TEDNA
23. JANUARJA
SILVESTER CUK
ILDEFONZ, NADŠKOF
V	TOLEDU
Vizigoti ali Zahodni Goti so v 5. stoletju vdrli v Španijo in ustanovili državo, katere prestolnica je bil Toledo. Proti koncu 6. stol. so se odpovedali arijanski zmoti in se oklenili čistega Kristusovega nauka ter se s starimi španskimi prebivalci združili v nov španski narod. Največ zaslug za to, da je vera med Španci postala pravi kvas vse miselnosti, imajo trije svetniški redovniki in škofje. Najstarejši med njimi je Leander, ki je dal pobudo za spreobrnjenje Vizigotov in jih nato modro vodil kot nadškof v Sevilli (+ 601); na tem nadškofijskem sedežu ga je. nasledil njegov brat Izidor, ki ga častimo kot cerkvenega očeta (+ 636), tretji pa je lldefonz, nadškof v državni prestolnici Toledu.
Rodil se je okoli leta 607 v velikaški družini Vizigotov, ki pa je bila že ponosna na svojo novo špansko narodnost ter polna gorečnosti, ki je lastna spreobrnjencem. Ildefonza so starši namenili za državno službo, on pa se je bolj ogreval za redovniški poklic, ker je imel živ zgled: strica Evgenija, vzornega redovnika. Ni mogel premagati odpora pri domačih, zato je od doma kar zbežal. Ko je prišel v samostan, je bil zaradi svoje vestnosti in pobožnosti vsem za vzor. Ljubezen do Boga in Marije je kar žarela iz njega.
Kmalu so ga redovniki izbrali za opata, škofje so ga prosili, naj prihaja na sinode, na katerih so se zbirali v Toledu vsako leto. Njegovi pobudi pripisujejo uvedbo novega praznika na dan 1 8. decembra z naslovom Marijino veselo pričakovanje. Prvič so ga obhajali leta 65 7 in verjetno je lldefonz sam sestavil besedilo za praznično mašo. Koliko je bilo v lldefonzu vsestranskih zmožnosti, kako trden je bil njegov značaj in kako bister njegov razum, se je pokazalo, ko so ga po smrti strica sv. Evgenija izvolili za nadškofa v Toledu. Nadškofijo je vodil deset let in ves čas je imel veliko težav zaradi kralja Recesvin-ta. Ta ga je najprej skoraj prisilil, da je sprejel izvolitev, potem pa mu je prepovedal sklicevati sinode. Najbolj je svetniškega škofa bolelo kraljevo posvetnjaško in pohujšljivo življenje. Nadškof lldefonz je storil vse, da bi ljudi zavaroval pred slabimi zgledi kralja in velikašev. Spodbujal jih je k resnemu krščanskemu življenju najprej z zgledom pa tudi z govori in s spisi. Pisal je o velikih možeh tedanje Cerkve, o slabosti človeške narave, o moči svetega krsta in koristi duhovne samote, o pomenu dela in bogoslužja, o temeljnih verskih resnicah, najprisrčneje pa o Mariji. Umrl je leta 667.
Iz njegovega življenja se je ohranila ljubka pripoved. Sv. lldefonz je z velikim veseljem obhajal praznik Marijinega veselega pričakovanja 18. decembra. V zadnjih letih svojega življenja je nadškof v procesiji stopil v stolnico 17. decembra zvečer, da pred praznikom z duhovniki opravi slovesne jutranjke. Stolnico je napolnila nebeška svetloba, na škofovem sedežu pa so zagledali Marijo, obdano z angeli in svetniki. Marija je ljubeznivo povabila Ildefonza, naj se približa. Ko se je sklonil pred njo, je pohvalila njegovo zvesto službo in mu na ramena nadela nov plašč, ki naj ga nosi naslednjega dne ob njenem prazniku. Ta prizor je naslikalo več slavnih slikarjev (Rubens, Velasquez). Ildefonza najpogosteje upodabljajo s knjigo v roki in ob pisanju, ko mu narekuje Marija.
IZREDNA SEJA SSK
SVETO LETO SPRAVE
Slovenski škofje so na 6. izredni seji Slovenske škofovske konference v Mariboru 17. januarja 2000 potrdili statut in pravilnik župnijskih pastoralnih svetov za vse tri škofije. Dejavno sodelovanje laikov v okviru župnije spada k pomembnejšim odlikam a-postolata laikov, kakor so zapisali škofje v svojem zadnjem pastirskem pismu o župnijskih svetih.
Za postni čas pripravljajo pastirsko pismo o odpuščanju in spravi. S tem dejanjem se hočejo z ene strani pridružiti svetemu očetu, ki bo na prvo postno nedeljo v tem jubilejnem letu posebej poudaril osvobajajočo moč odpuščanja in sprave, z druge strani pa uresničujejo pobudo slovenske sinode, ki je sklenila objaviti takšno izjavo.
Slovenski škofje priporočajo Mednarodno katoliško revijo Communio, ki jo izdaja
Svet iste revije pri SŠK. Revija hoče v duhu katoliške širine bogatiti naš kulturni prostor, zato zasluži, da jo naroči vsaka župnija za svojo knjižnico. Škofje jo zelo priporočajo vernikom.
Škofje so sprejeli sklep, da bi katoliške založbe pisale pridevnik "Božji" z veliko začetnico, kadar skoraj izključno izraža svojilnost, t.j. čisto pripadnost osebi živega Boga. Gre za primere, ko pridevnik pomeni Bogov.
Škofovska konferenca dalje vabi slovenske vernike, da bi se udeležili slovenskega svetoletnega romanja v Rim oktobra letos. Podrobnosti bodo objavljene v Družini.
Po izteku dveh mandatnih obdobij škofa Metoda Piriha so slovenski škofje imenovali škofa Alojza Urana za odgovornega za pastoralo Slovencev po svetu.
hih krav...) preudarno ukrepal in shranjeno žito nato prodajal bližnjim ljudstvom. Med temi so bili tudi njegovi bratje, ki jih je iz kanaanske dežele poslal oče Jakob. Šele potem ko jih je Jožef preizkusil in prek stroge pedagoške katarzične poti trpljenja in ponižanja privedel do tega, da so se končno le prepoznali kot sinovi očeta, ki jih ljubi, in bratje, soodgovorni drug do drugega, se jim je dal prepoznati.
Zgodba o Jožefu, ki je združil brate v očetovi ljubezni, je za vsakega vernika pomembna tudi zato, ker govori o tem, kako vodi Bog življenje vsakogar prek dogodkov, srečanj z ljudmi in celo prek zla. To je modrost križa, logika Velike noči, "pashe", prehoda prek Rdečega morja v obljubljeno deželo oz. prehoda prek trpljenja in smrti v vstajenje. Ko se zaprejo vsa vrata in ko se že zdi, da je vsega konec, tedaj se odprejo nove nepričakovane poti, no-
vi	mostovi. Prava duhovna umetnost je zavedati se, da vse delamo z Bogom in v
Njem; iskati in najti Boga v vseh osebah in stvareh, tudi v zlu, ki nas prizadene. Osnovne kreposti, ki so omogočile Jožefu, daje znal tudi v najtežjem trenutku prepoznati Božjo prisotnost, so bile odpuščanje, ponižnost in modrost, da je dajal težo le pomembnim stvarem. Ko bi on namreč zaradi hudobije bratov kuhal mržnjo in maščevalne naklepe, bi z zame-glenim umom ne videl, da se mu v Egiptu odpira nova pot, ki bo združila brate z očetom. Na tihem je delal dobro, ker ni iskal nič zase; tudi zato je Bog stalno bdel nad njim. Ko kdo hodi po poti dobrega, ima čiste oči, s katerimi lahko 'prebira" zgodovino in lastno življenje. Tedaj bo v sočlove-ku-bratu videl Očeta, v suhem vodnjaku živo vodo, ki naže-ja, v grehu milost v izobilju. Skratka: živimo, ker nas Oče ljubi; in življenje vsakogar, ki prepozna svoje Božje sinov-stvo in ga svobodno sprejme, je nujno vezano na življenje bratov.
Knjigo, ki je kljub pestri duhovni vsebini lahko berljiva in razodeva poleg koristnih duhovnih nasvetov globoke antropološke resnice, bogatijo številni citati iz drugih knjig Svetega pisma, pa tudi tehtne in presenetljivo aktualne misli zanesljivih duhovnih učiteljev, cerkvenih očetov, ki ostro prodirajo do mozga človeške in Božje narave.
5
ČETRTEK
20. JANUARJA
2000
6
ČETRTEK 20. JANUARJA 2000
MLADIKA ST. 10
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE / ABONMAJSKA SEZONA
DRZNA MALOMEŠČANSKA
SVATBA
IVA KORŠIČ
I
Kot Diogenes, kije pri belem dnevu iskal s prižgano svetilko človeka, tako tudi Slovensko stalno gledališče v svoji letošnji abonmajski ponudbi vztrajno, a zdi se, da brezupno išče pravega človeka. Do sedaj ga gotovo ni še našlo. Tudi v zadnji predstavi, Malomeščanski svatbi Bertolta Brechta, ki je doživela premierno uprizoritev v tržaškem Kulturnem domu v petek,14. t.m., se ta "človek" ni še pojavil. Delo je v slovenskem prevodu Eduarda Milerja in Irene Novak Popov ter v nedvomno za naše zamejsko gledališče neobičajno izzivalni zamisli zrežiral Jaša Jamnik, predstavnik mlajše generacije gledaliških ustvarjalcev. To je njegova tretja režijska izkušnja v zamejskem gledališču; zadnji so bili enkratni Butalci F. Milčinskega v lanskoletni sezoni.
Malomeščanska svatba (1919) -v spominu imamo še zmeraj njeno pretanjeno izvedbo SNG Ljubljana v režiji Eduarda Milerja - pripada Brechtovemu zgodnjemu ustvarjalnemu opusu, ko je avtor živel v Augsburgu in Munchnu. Iz istega obdobja je tu-
di njegova drama Bobni v noči, ki jo je SSG z velikim uspehom postavilo na oder pred več kot petindvajsetimi leti.
Jaša Jamnik je Brechtovo Svatbo hotel prikazati kot prispodobo sodobne meščanske družbe v čim bolj groteskni, ostro kritični luči, toda v njej je močno poudaril nasilnost in spolnost, ki ne pozna ljubezni. Zato je njegovo gledanje na sporočilnost teksta naletelo tudi na neodobravanje in na negativno oceno marsikaterega gledalca. Pri odrski postavitvi dramskih del, izbranih za abonma, ki zajema širši krog gledalcev, bi pač režiserji morali prisluhniti željam, pričakovanju in občutljivosti celotne zamejske publike, ki je drugačna od tiste v Sloveniji. Ne da bi zganjali kako lažno puritanstvo, moramo priznati, da predstava le ni za vsakogar. Za naše razmere pa je vsak gledalec izredno dragocen in, če ga nepremišljeno izgubimo, se lahko primeri, da osta-! ne njegov sedež v gledališču prazen. Zato bi morali naši gledališki delavci biti seznanjeni z nameni režiserjev, ali pa podobne režijske poizkuse ponuditi izven abonmaja.
Če sicer neobremenjeno in neko-i liko bolj odmaknjeno pogledamo na predstavljeni odrski prikaz, moramo vendarle priznati, da je Jamnik ustvaril predstavo, v kateri se nedvomno zrcalita sodobni malomeščanski svet in njegovo prazno kultiviranje zunanje podobe in pritlehnih navad. Njegove negativne plati zasledimo v obnašanju in praznem besedičenju zbranih svatov. Le-ti sploh ne znajo prisluhniti drugemu. Vsak skuša kaj povedati, a ga drugi tako ali drugače prekinejo, da mora nehati s pripovedovanjem. Brezobzirni so eden do drugega, čeprav so v sorodstvenih ali prijateljskih vezeh med seboj. Ta njihova grobost in surovost v odnosih se v prizorih stopnjujeta. Ko jim še vino zleze v glavo - dobro poročno kosilo je treba žaliti, obenem pa se s pitjem lahko prav dobro zapolni tudi | "kričeči" molk -, se razgali vsa njihova razpadajoča notranjost, kije prav taka kot pohištvo. Novoporočenca se hvalita pred gosti, da je vse, kar imata v stanovanju, naredil ženin sam. Toda to večkrat opevano pohištvo ne vzdrži niti prve preizkušnje. Že pri poročnem kosilu se deli stolic in mize odlepijo; omarica, v kateri naj bi bilo kdove kaj, se pa noče odpreti. Vse popušča in izginja kot njihovi vsaj na začetku navidezno strpni odnosi in lažni smehljaji.
Prvi prizor, ko so svatje pri mizi in vsak po svoje "fino" je polenovko, nudi gledalcu nekaj spontanega smeha, ker so izvajalci pod režiserjevim drobnogledom natančno, groteskno označili vsak najmanjši gib, kretnjo, zasuk glave, pogled, zgovoren premik nog pod mizo.
V	predstavi nas presenetijo, morda šokirajo že prvi pogled na oder, na njem je le miza, stoli, v ozadju po-
slikava eksotične pokrajine in pa nedokončan lestenec - odrski prostor je označila scenografinja Barbara Matul - in pa zbrani svatje, ki so res vredni natančnega ogleda že zaradi svojih oblačil in punk pričesk (nastale so pod spretnimi rokami frizerke Lučke Schillani). Nemalo nas je tokrat presenetila Marija Vidau, ki je poudarila režiserjevo gledanje na nastopajoče "karikature" in kot nikoli prej razgalila telesa igralk, igralce pa oblekla v oprijete hlače in prosojne srajce.
Pri Jamnikovi interpretaciji Brechtovega besedila so igrali pomembno vlogo tudi izvirna glasba in priredbe Gregorja Strniše in provokativni plesni koraki koreografa Mihe Lampiča. Igralci so z zanosom in energijo sledili režiserjevi viziji in dosledno izpeljali svoj nastop, ki pa je gotovo ranil občutljivost marsikaterega gledalca, čeprav smo že "cepljeni" proti vsemu, saj so podobni prizori čisto vsakdanji za televizijske in filmske ekrane, v gledališču pa delujejo povsem drugače, ker so tako neposredni.
Za devet igralcev zamejskega ansambla predstavlja sicer uprizoritev velik izziv v vsakem oziru. Sprejeli so ga kot takega in močno tipizirali prikazane figure. Vladimir Jurc je nevestin oče, ki bi rad "zabaval" svate s svojimi neumestnimi dovtipi in pripombami; Maja Blagovič kot ženinova mati "skrbno" deli hrano svojemu sinu in krepko pogleda v kozarec, morda, da bi pozabila na leta, ki minevajo; Vesna Pernarčič je najprej še kar prijazna nevesta, ki pa se hitro levi v dokaj jezično hčerko in ženo; Barbara Cerar je njena sestra, ki ne more brzdati svoje spolne sle; Ženin je Vojko Belšak, zaverovan v svojo rokodelsko nadarjenost, a zmožen tudi mnogo grobosti do žene; Janko Pe-trovec je njegov prijatelj, ki doseže višek svoje opolzkosti v recitiranju pesmi o devištvu; Lučka Počkaj kot žena z neprikrito hudobijo, ki pa jo zna krepko fizično brzdati njen mož, le-tega je poosebil Gregor Geč; mladega moškega, nekam naivno zasanjanega, je odigral Aleš Kolar.
MLADIKA Z VOŠČILI
Tik pred Božičem je v Trstu izšla deseta in zadnja številka revije Mladika v preteklem letu 1999. Uredniki so se odločili za božična in novoletna voščila kar na prvi strani pisanih platnic, ki jo krasi nekaj avstrijskih in slovenskih poštnih znamk na božično tematiko.
Uvodnik z naslovom V novo tisočletje še bolj razkrojeni? opozarja na nekatera nerešena vprašanja, vezana na splošno nazadovanje slovenske manjšine v Italiji v zadnjih letih. Uvodniku sledi novela Tarcisie Gal-biati Čaj z medom, nato pa so objavljeni spomini Jože Meze o usodi njenega moža, inž. Vlada Pograjca, ki je bil vrnjen v Jugoslavijo skupaj z domobranci s Koroškega poleti 1945, in hčerke (spomini imajo naslov Usodni čas). Mladika objavlja tudi pesmi Marice Škorjanec in Mojce Šuklje, ki sta prejeli drugo oz. tretjo nagrado na literarnem natečaju Mladike, ter Vladimira Kosa in Aleksandra Furlana. Saša Martelanc je prispeval zapis
o	Mohorjevem koledarju iz leta 1900. Bruna Pertot nadaljuje z literarnim o-pisovanjem domačih rastljn v rubriki Vrtnarjeva pesem, Drago Štoka pa je za to številko Mladike prispeval razmišljanje z naslovom Biser v puščavi. Tudi tokrat je prispevek o usodi primorskih padalcev, ki so pred kratkim prejeli Častni znak svobode republike Slovenije. Objavljeni so spomini Franca Menčaka, ki je bil med vojno član ameriške obveščevalne službe OSS. Tudi v tej številki so prisotne o-bičajne Mladikine rubrike kot tudi vrsta literarnih in likovnih ocen.
Glede Mladikine pestre mladinske priloge Rasti, ki je izšla tudi tokrat, pa je treba omeniti, med ostalimi prispevki, uvodnik Milka Di Batti-sta, anketo Petra Jevnikarja o glasbenih okusih mladih zamejcev, spominski zapis Matjaža Rustje o Leonu Štuklju in pogovor Brede Susič s psihologinjo in socialno asistentko Kristino Martelanc.
---------------IŽ
GOSTOVANJE MOJEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANA
ZABAVEN VEČER OB KOMEDIJI
Da bi goriški ljubitelji dramske u-metnosti v januarju ne bili prikrajšani za predstavo, je Slovensko stalno gledališče 11 .t. m. ponudilo v Kulturnem domu izvenabonmajsko predstavo, komedijo Mira Gavrana/ščem moža s kulturo srca v izvedbi Mojega gledališča Ljubljana in režijski ter scenski postavitvi Marjana Bevka. Veseloigra je ravno prav začinjena s komičnimi prizori, tako da se gledalci ob njej lahko razvedrijo. Vdova Cvetka je deset let nosila žalno obleko za svojim možem. Ko je končno opustila črnino, si je želela nove zveze. Bodoči mož bi moral biti seveda nekaj posebnega. Pri tem je popolnoma prezrla prijatelja soseda, ki jo je tiho, a vdano ljubil že dvajset let. Prepričal jo je, da je dala oglas v časopis, najel je igralca, da je odigral kar štiri različne tipe snubcev, in nazadnje se je še sam predstavil in jo prosil za roko pod krinko slavnega angleškega zdravnika... Protagonistko je s krepkimi črtami izrisala Irena Prosen, predanega soseda je poosebil Vojko Zidar, štiri različne snubce pa je z običajno privlačnostjo podal tudi na Goriškem znani Gojmir Lešnjak-Gojc.
SSG bo predstavilo svojo drugo u-prizoritev letošnje sezone Brechtovo delo Malomeščanska svatba v soboto, 5., in v ponedeljek, 7. februarja.
........IK
ENAJSTI a L
V	Trstu te dni poteka 11. mednarodni filmski festival Alpe Adria, ki se bo od letos imenoval tudi Trst film festival (Trieste Film Festival). Festival prireja istoimensko združenje v sodelovanju s predsedstvom italijanske vlade, z deželo F-Jk, občino Trst, vladnim komisariatom za F-Jk in pokrajino Trst. Festival je že od svojega nastanka posvečen filmski produkciji iz srednje in vzhodne Evrope in želi prikazati različnost in izvirnost poti in teženj avtorjev s tega področja.
Festival, katerega spored vsebuje 130 filmov in dokumentarcev iz 25 držav, se je začel v soboto, 15. t.m. V večernih urahje potekalo uradno odprtje festivala ob prisotnosti mlade, a že uveljavljene italijanske igralke Asie Argento (vrteli so tudi njen video La tua lingua sul mio cuore). Ob tej priložnosti so predvajali zanimiv film tadžiškega režiserja Bahtiara Hudoj-nazarovaLuna Papa (Očka Luna), poleg tega pa še jugoslovanski film Do koške Bobana Skerliča (v njem igra Lazar Ristovski). Ob tem velja še omeniti pretresljiv in poveden triminutni video britanskega režiserja Jeffa Starka z naslovom Desserts. V soboto in nedeljo sta bila med drugim na o-gled tudi multimedialna projekta E-mila Hrvatina Drive into Camillo in Kabinet spominov, med filmi pa naj omenimo samo Belo odelo (Bela obleka), v katerem je istočasno režiser in igralec Lazar Ristovski. Iz slovenske filmske produkcije naj omenimo samo uspešni film Janeza Burgerja V leru, ki so ga predvajali v ponedeljek,
17.,	ter filma Patriot in Nebotičnik Tuga Štiglica, ki sta bila na sporedu v
P E A D K | A F I
/VI FESTIVAL
torek, 18. t.m. Omeniti velja, da bodo v okviru letošnje izvedbe festivala vsi dolgometražni filmi, ki so nastali v dveletju 1998-99 in jih vrtijo na festivalu, tekmovali za Nagrado Trst v znesku 10 milijonov lir. Isto velja za krat-kometražne filme, ki pa bodo tekmovali za nagrado Sredozemski laboratorij v znesku treh milijonov lir.
Festival sicer sestavlja šest sklopov: prvi vsebuje šest filmov, ki so bili proizvedeni v letu 1999 v državah bivšega vzhodnega bloka in bivše Jugoslavije. Sklop ima naslov Po zidu in želi prikazati razvoj filmske produkcije v tistih državah deset let po padcu Berlinskega zidu. Drugi sklop je posvečen filmski proizvodnji na športnem področju v času režimov bivšega vzhodnega bloka s posebnim ozirom na nogomet. Poudarek je zlasti na slavni madžarski nogometni reprezentanci iz sredine 50. let. Tretji sklop je dobrodošlica letu 2000 s poklonom madžarski režiserki lldiko I Enyedi in tadžiškemu režiserju Bah-tiaru Hudojnazarovu. Četrti sklop je posvečen petdeseti obletnici Akademije za umetnost, film in gledališče iz Budimpešte. Peti sklop obsega večje število kratkometražnih filmov, dokumentarcev idr. v znamenju mlade in samostojne produkcije. Šesti in zadnji sklop pa je posvečen retrospektivi zlasti makedonskega filma; pri tem prihaja v poštev tudi pregled romunske, grške in bolgarske filmske produkcije ter nekaterih najnovejših proizvodov jugoslovanskega, hrvaškega, albanskega in turškega filma. j Sklop ima naslov Verige.
ŠTIPENDIJE
SLOVENSKEGA
RAZISKOVALNEGA
INSTITUTA
Še enkrat objavljamo obvestilo o štipendijah Slorija, saj zapade rok za prijavo na oba razpisa 31. t.m.
Diplomski študij: Slori razpisuje štipendijo za sofinanciranje podiplomskega študija (magisteriji in doktorati). Razpis je odprt kandidatom za katerikoli univerzitetni študijski program v Italiji, Sloveniji in drugih državah.
Univerzitetne diplomske naloge: Slori razpisuje izbor univerzitetnih diplomskih nalog, ki so jih študentje slovenske narodnosti in jezika s stalnim bivališčem v Italiji oddali na katerikoli univerzi na temo slovenske skupnosti v Italiji, njene družbene strukture, funkcije v sklopu njenega naselitvenega ter širše-družbenga prostora, njenih razvojnih procesov na družbeno-kuItumem in družbe-no-političnem področju, medetičnih odnosov, identitete in jezikovne prakse, izobraževanja in komunikacije.
Izbrane naloge bo Slori nagradil z denarno nagrado v višini enega milijona lir ter poskrbel za njihovo objavo (v nespremenjeni ali predelani obliki) v teku leta 2000.
Izbor in razglasitev izbranih prošenj in nalog bo opravljen predvidoma v mesecu dni. Dodatne informacije in prijavne obrazce z razpisnimi pogoji lahko interesenti dobijo v Narodni in študijski knjižnici v Trstu (ul.
S.Francesco 20/I) in na sedežih Slorija: Trst (ul. Carducci 8/II, tel. 040-636663), Gorica (ul. Croce 3/I, tel. 0481-81827), Čedad (ul. IX Agosto, tel. 0432-732500).
PODOBE S TRST FILM
KONCERTNA SEZONA CENTRA L. BRATUŽ
MARKO FINK,
VEČER
SAMOSPEVOV
REVIJA O GLASBENEM DOGAJANJU NA PRIMORSKEM
PRIMORSKA
SOZVOČJA
f4
V četrtek, 27. t.m., bo ob 20.30 v Kulturnem centru L. Bratuž v Gorici koncert znanega slovenskega basba-ritonista Marka Finka, ki bo ob spremljavi pianistke Nataše Valant predstavil večer samospevov.
Marka Finka poznamo kot odličnega pevca, saj je pri nas že pel, pa tudi v Novem glasu smo ga že predstavili. Rodil se je v Buenos Airesu v slovenski družini, v kateri se je veliko prepevalo, saj je njegov oče celo vodil kvartet Fink. V njem je Marko napravil svoje prve korake v svetu glasbe. Po srednji šoli je študiral na univerzi agronomijo, a je hkrati začel tudi šolati svoj glas pri Ivanu Ivanovu in kasneje pri Victorju Srugu. Prve važnejše solistične nastope je imel kot član Argentinskega polifonega zbora. Že leta 1985 seje odločil za pevsko kariero in študiral pri različnih evropskih mojstrih. Obenem je kot inženir poučeval agrarno zoologijo na agronomski fakulteti v Buenos Airesu. Vmes je pel v različnih komornih skupinah. Leta 1988je prejel štipendijo Chell Argentina, ki mu je omogočila študij solopetja pri sopranistki Heather Harper in pianistu Robertu Sutherlandu v Londonu. Začelje nastopati tudi po Evropi in sodelovati z uglednimi dirigenti. Leta 1990 je doživel svoj operni debut v Salzburgu in postal član solističnega ansambla salzburškega Landestheatra. Po dveh letih je postal svobodni umetnik in je bil vabljen v operne hiše po Evropi, tudi v Ljubljano. Izšlo mu je že šest CD-jev v Parizu. V Ljubljani redno sodeluje pri izvajanju in snemanju oratorijev slovenskih in tujih avtorjev v okviru vokalnega abonmaja Slovenskega komornega zbora, a-bonmajev Slovenske Filharmonije in Simfoničnega orkestra Radia Slovenije. V Sloveniji je izdal že tri plošče s Schubertovimi ciklusi samospevov, s Premrlovimi Božičnimi skrivnostmi m Schu man novo Pesnikovo ljubeznijo, ob kateri ga je spremljala pianistka Nataša Valant. L. 1998 je v Parizu prejel nagrado Zlati Orfej, ki jo podeljuje Academie du disque lyrique, in sicer za najboljšo interpretacijo Schubertovega ciklusa Zimsko popotovanje.
Lansko leto je prejel skupaj s pianistko Natašo Valant nagrado iz Prešernovega sklada.
Nataša Valent je študirala klavir pri prof. Zorki Bradač, harfo pa pri prof. Jelici Portagrandi. Na ljubljanski akademiji seje v klavirju izpopolnjevala pri prof. Hildi Horak in je redno delovala kot korepetitor v ljubljanski Operi, od leta 1991 pa je korepetitor Slovenskega komornega zbora in obenem tudi harfistka v Ljubljanski operi. Koncertno se udejstvuje kot pia-nistka-spremljevalka vokalnih solistov na domačih in tujih odrih.
V Gorici bosta izvrstna glasbenika predstavila koncert, na katerem bodo Schubertove, Schumannove, Lisz-tove, Thiessenove, Chopinove, Gua-stavinove, Premrlove, Geržiničeve, Ipavčeve, Gerbičeve, Maškove, Pav-čičeve in Ravnikove skladbe. Vsekakor velik glasbeni dogodek, ki sladokuscem ne sme uiti!
JOŽEK ŠTUCIN
Zveza glasbenih šol Primorske, stanovska organizacija, ki združuje glasbene šole Primorske in zamejstva, ima pa še dve pridruženi članici. Glasbeno šolo Frana Gerbiča Cerknica in Glasbeno šolo Vrhnika, je nastala leta 1964 v Kopru. Seveda z namenom, kot je zapisal prvi predsednik Miran Hasl, "da bo ta združitev sil in medsebojna pomoč ugodno vplivala na kakovost glasbene vzgoje".
V	Zvezo sta vključeni tudi obe zamejski glasbeni ustanovi Glasbena matica iz Trsta z vsemi svojimi enotami ter Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice. Po več kot petintridesetih letih delovanja je Zveza danes nepogrešljiv povezovalec živahne in vedno bolj kakovostne glasbene dejavnosti. Pravzaprav je organizaciji manjkal samo še en povezovalni člen, to je revija, v katero bi se stekale informacije, sporočila, ocene, razmišljanja, predstavitve, napovedi koncertnih dogodkov. Z idejo o reviji se je tako pojavil glasbeni pedagog in skladatelj Bojan Glavina iz Kopra in jo na letnem občnem zboru Zveze, ki je bil pred meseci v Cerknem, tudi predstavil. Zamisel je seveda padla na plodna tla in že na tem srečanju je bil sestavljen širši uredniški odbor s predstavniki vseh šol. Takoj se je tudi prijelo ime Primorska sozvočja, ki lepo odraža vlogo in namen publikacije. Le-ta naj bi bila sprva trimesečnik, kasneje pa naj bi se frekventnost izdajanja intenzivirala. Glavina je pritegnil k sodelovanju še dva pedagoška zanesenjaka, Friderika Kinga in Nadjo Žerjal, in Sozvočja so počasi pričela postajati realnost. Prva številka je tako zagledala luč sveta v začetku decembra lanskega leta in pomeni nov korak v kvaliteti medsebojnega povezovanja. Na šestintridesetih straneh večjega formata je mogoče prebrati različne prispevke z vseh koncev Primorske, kar je tudi nekakšno zagotovilo, da začetni elan zlepa ne bo popustil in bodo sodelavci tudi v prihodnje poročali iz svojih okolij. Uvodne misli je seveda prispeval ideolog revije Bojan Glavina. Med drugim je zapisal, da"Primorska
sozvočja niso namenjena samo glasbenim pedagogom, ampak vsem, ki so posredno ali neposredno vključeni v glasbena dogajanja na Primorskem: staršem učencev, šolam, kulturnim organizacijam, skratka vsem ljubiteljem glasbe". Koncept popolne odprtosti je nadvse perspektiven. Zanimiv dodatek, ob obilju strokovnih člankov in tehtnih razmišljanj, pa je tudi priložen koncertni napovednik večjih glasbenih ustanov od Kopra prek Trsta do obeh Goric, ki bo obiskovalcem koncertnih prireditev v veliko pomoč pri načrtovanju po-slušalskih seans.
V	prvi številki so objavljeni tudi prispevki iz zamejstva, predvsem iz Trsta. O 90-letnici Glasbene matice Marij Kogoj pišejo Matejka Bukavec, Drago Štoka in Bogdan Kralj, spoznamo tudi dve uspešni mladi pianistki, sestri Saro in Jano Zupančič, ki sta s študijem klavirja pričeli pred tremi leti pri prof. Tamari Ražem na šoli Glasbene matice, o mednarodnem harmonikarskem tekmovanju v Ca-stelfidardu, kjer so vidne uspehe dosegli tudi gojenci prej omenjene ustanove, piše Erik Kuret, zanimiv učbenik klavirja, ki ga je napisala Paola Chiabudini iz Špetra v Benečiji, pa je predstavila Nadja Žerjal. Zbirka z naslovom Stoji, stoji lipica je didaktični pripomoček, piše Žerjalova, s pomočjo katerega se otrok brez težav nauči osnov igranja klavirja. Avtorica je izhajala iz petja, kar je precej aktualna usmeritev, in je na osnovi znanih ljudskih beneških pesmi oblikovala nekakšno pripoved, ki korak za korakom, po načelu postopnosti, učenca vodi skozi labirint črno-belih tipk. Najvažnejše pri vsem tem je, da otroci ob takem pouku uživajo in ne izgubijo stika s prepoznavnimi pravljičnimi vsebinami. Glasbilu preprosto verjamejo, saj jim razkriva "njihov" doživljajski svet, učitelj pa je resnično le vodnik in tovariš na tej poti.
Primorska sozvočja so torej nov korak v sozvenenje, sožitje in ustvarjalno povezovanje glasbenikov tega prostora, kar bo nedvomno že tako prijateljske vezi še dodatno okrepilo.
MEDIJSKA POLEMIKA
RAZGLEDI
PRENEHALI
IZHAJATI
Ob mnogih dogodkih, ki so jih obeležila sredstva množičnega obveščanja ob koncu leta 1999, je bilo zaslediti samo nekaj kratkih infor-macijh o tem, da je z izidom zadnje izredne številke v sredo, 22. decembra lani, prenehal izhajati štirinajst-dnevrukRazgledi, nekdaj znano glasilo slovenskih razumnikov. Sklep o tem je sprejel nadzorni svet časnikarske družbe Delo, ki je Razglede izdajala.
Ukinitev kateregakoli časnika ali druge oblike javnega obveščanja bi moral pomeniti za Slovence vselej izgubo. Toda vtem primeru je javnost ostala skoraj brezbrižna. Nastala je le polemika med Markom Crnkovičem, glavnim in odgovornim urednikom ukinjenih Razgledov, ter Juretom Apihom, predstavnikom družbe Delo. Crnkovič je menil, da je bil edini vzrok za ukinitev štirinajstdnevnika naraščanje izgube za njegovo izdajanje, Delo pa naj ne bi upoštevalo informativne, kulturne in jezikovne vloge Razgledov v Sloveniji. Zapisal
je tudi, "da je bil nepravi človek na nepravem mestu in ob nepravem času". Potožil je dalje, "da je bilo urejanje Razgledov v zadnjih letih medijski socialni in profesionalni samomor, umiranje na obroke. Razgledi pa bodo po ukinitvi bolj prisotni v zavesti ljudi kakor doslej, ko so še izhajali". Jure Apih pa je v dnevniku De-
lo	zapisal, "da je edini krivec za propad Razgledov Marko Crnkovič. Ko je marca leta 1992 prevzel uredništvo, je štirinajstdnevnik imel več kot devet tisoč izvodov naklade, ugleden uredniški odbor in širok krog sodelavcev in prijateljev v vseh sferah slovenskega izobražništva. Pred ukinitvijo pa je imel ta "tako rekoč intelektualni tabloid" še dva tisoč plačujo-čih naročnikov, sodelavce (očitno po volji Marka Crnkoviča) pa skoraj izključno v krogu svojih "generacijskih somišljenikov".
Razgledi so prvič izšli 6. marca 1952 pod imenom Naši razgledi kot edicija tiskovnega konzorcija Ljudske pravice. Pod imenom Razgledi so izhajali od 9. oktobra 1992 do 22. decembra 1999. Ustanovljeni so bili z namenom, "da z intelektualno zadržanostjo povezujejo informacije in samostojna mnenja".
--------------M.
PRI MLADINSKI KNJIGI
ILUSTRIRANA ZGODOVINA SLOVENCEV
Bogato ilustrirana knjiga Ilustrirana zgodovina Slovencev je izšla pri Mladinski knjigi v Ljubljani ob koncu minulega leta in velja za enega vidnejših, najpomembnejših knjižnih podvigov na Slovenskem na tem področju v zadnjih dvajsetih letih. Toliko let je namreč že minilo od zadnje pregledne in poljudno napisane zgodovine o Slovencih.
Miha Kovač, glavni urednik Mladinske knjige, je knjigi na pot zapisal, da so se pri načrtovanju knjige držali pravila, da naj bi bilo v Ilustrirani zgodovini Slovencev vse, "kar bi skušalo razložiti vse tisto, kar mora vsak povprečen državljan vedeti o zgodovini svojega naroda in svoje države". Pri tem so se seveda zavedali, da se lahko zgodovina vedno in ob vsaki priložnosti uporablja in zlorablja v politične namene, in so se zato odločili "urediti in izdati knjigo, ki bo bolj ali manj uporabna za vse Slovence in Slovenke ne glede na njihovo nazorsko prepričanje"; zato so "pri spornih vprašanjih skušali predvsem pokazati, da jih je mogoče razumeti na različne načine, hkrati pa smo pazili, da zaradi dnevnopolitičnega utripa ne bi podcenjevali ali precenjevali posameznih zgodovinskih obdobij in procesov". Ekipa zgodovinarjev, kije pripravila knjigo, cvet slovenskih zgodovinarjev, se je oprla na Enciklopedijo Slovenije, gotovo največji in najzahtevnejši knjižni podvig Slovencev v zadnjih petdesetih letih. Dr. Kovač je uvodoma še zapisal pravilno ugotovitev, "da je spoštovanje in razumevanje lastne preteklosti eden od pogojev za to, da bomo jutri imeli tako svojo zgodovino kot tudi prihodnost - in če nam je to uspelo vsaj malo, smo več kot presegli svoje poslanstvo..."
Vodja in urednik Ilustrirane zgodovine Slovencev je bil Marko Vidic, sourednika pa Lan Brenk in Martin Ivanič, glavno besedilo so napisali Janez Cvirn, Igor Grdina, Martin Ivanič, Igor Longyka, Janko Prunk, Vaško Simoniti in Peter Štih. Dodatna besedila je prispevalo več avtorjev, izbor teh besedil pa so opravili Lan Brenk, Martin Ivanič, Igor Longyka in Marko Vidic, medtem ko so slikovno gradivo za knjigo izbrali Lan Brenk, Martin Ivanič, Edita Kobe, Igor Longyka in Marko Vidic. Opise slikovnega gradiva sta pripravila Alenka Dermastia in Igor Longyka, medtem ko so za kronologijo poskrbeli Martin Ivanič, Barbara Stanič in Marko Vidic; zadnja dva sta tudi uredila imensko in stvarno kazalo v bogati knjigi, ki šteje 526 strani večjega formata.
Ilustrirana zgodovina Slovencev je izšla kot druga knjiga iz Knjižnice Enciklopedije Slovenije in kronološko prikazuje zgodovino Slovencev, obravnava vse prvine slovenskega naroda, posebno pozornost pa posveča slovenskemu etničnemu o-zemlju zunaj republike Slovenije in izseljenstvu. V knjigi je 748 ilustracij, od katerih je 77 zemljevidov in geografskih kart. Poleg teksta je tudi 521 dodatnih gesel 208 uveljavljenih slovenskih avtorjev, ki se navezujejo na gesla Enciklopedije Slovenije, in pa 149 odlomkov iz pisem, spominov, listin, znanstvenih in literarnih del. Na koncu so navedeni tako viri kot literatura, obsežna kronologija ter imensko in stvarno kazalo.
Ilustrirana zgodovina Slovencev je pregledna in sodobno oblikovana knjiga, ki nagovarja res vsakogar. Napisana je v sodobnem, tekočem in vsem razumljivem jeziku; njena "in-teraktivnost", če lahko tako imenujemo h glavnemu besedilu dodana gesla, zemljevide, fotografije in opise le-teh ter seveda poglavja in strani, pa jo dela še mikavnejšo in današnjemu času primernejšo.
JUP
OBVESTILA
DOKUMENTAREC O VALENTINU STANIČU
Slovenski TV spored RAI-a bo v nedeljo zvečer po poročilih oddajal zanimiv dokumentarec o goriškem duhovniku, pesniku, preroditelju, prosvetnem in socialnem delavcu, publicistu in alpinistu Valentinu Staniču. Dokumentarec spada v okvir oddaj Ljudje in gore, ki jih že leta z uspehom vodi Marjeta Keršič Svetel na RTV Slovenija. Dokumentarec o Staniču se začenja s spominom na letošnjo 200-letnico prvenstvenega vzpona mladega Staniča na bavarsko goro VVatz-mann. Do izraza pa pride tudi njegovo kulturno in literarno delo v Gorici, kjer je bil Stanič v prvi polovici 19. stoletja višji škofovski šolski nadzornik. Njegova zasluga je, da je bila leta 1840 v Gorici ustanovljena gluhonemnica. Pri Staniču gre omeniti tudi izjemno ljubezen do gora, saj je zaslovel kot prvi slovenski hribolazec. Bil je eden izmed začetnikov modernega evropskega alpinizma.
RAZSTAVA DEL LOJZETA SPACALA
V	LJUBLJANSKI MODERNI GALERIJI
V	Moderni galeriji (Tomšičeva ul. 14) bo od 25. aprila do 4. junija odprta retrospektiva velikega modernista druge polovice 20. stoletja, slikarja, grafika in kiparja Lojzeta Spacala. S tem v zvezi iz Modeme galerije naprošajo imetnike Spacalovih del, da prispevajo k dokumentiranju moj-
strovega opusa, s tem da posredujejo podatke o delih (naslov dela, leto nastanka, tehnika, mere in signatura), ki jih hranijo, in sicer na naslov kustosa razstave mag. Igorja Kranjca (tel. 00386-61-214106), v tajništvo Moderne galerije (tel. 00386 61 1262068) ali po elektronski pošti (info@mg-lj.si) in faksu (00386-61-214120). Zbrani podatki bodo uporabljeni izključno v strokovne namene z jamstvom "zaupnosti".
ROLLING STONESI PRED VSEMI NA LESTVICI USPEHOV VSEH ČASOV
Najboljša rock skladba vseh časov je I can't get no satisfaction angleške skupine Rolling Stones. To je pokazala javnomnenjska raziskava, ki jo je neka ameriška televizijska mreža opravila med 700 vodilnimi predstavniki glasbene industrije. "Kotaleči se kamni" so tako premagali svoje zgodovinske tekmece in rojake Beatlese, ki so se s skladbo HeyJude uvrstili šele na deveto mesto na isti lestvici. Res pa je, da imajo Beatlesi na lestvici stotih najboljših rock skladb vseh časov največ pesmi, in sicer kar devet. Rolling Sto-nesi imajo na lestvici pet skladb; sledijo jim Elvis Presley, Led Zeppelin in Bob Dylan - vsak ima po štiri skladbe. Na drugo mesto se je uvrstila priljubljena ameriška pevka Aretha Franklin z uspešnico Respect, tretji so Led Zeppelin s pesmijo Stairway to Heaven, četrti Bob Dylan s pesmijo Like a Rolling Stone; sledi mu Bruce Springsteen zBorn to Run, šesti so Eaglesi in njihov Hotel Califor-nia, sedmi Doorsi in Light My Fire, osma Good Vibrations v izvedbi Be-ach Boysov, deveta je, kot že rečeno, Hey Jude Beatlesov, deseti pa John Lennon s pesmijo Imagine. Alpm
7
ČETRTEK
20. JANUARJA
2000
8
ČETRTEK 20. JANUARJA 2000
SKAVTSKI OBČNI ZBORI
POGOVOR V DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV
DEŽELNA RAZSEZNOST SZSO TUDI URADNO POTRJENA
V nedeljo, 16. t.m., so v župnijski dvorani v Nabrežini potekali kar trije občni zbori Slovenske zamejske skavtske organizacije, in sicer pokrajinska občna zbora tržaškega in goriškega dela, zatem pa še deželni občni zbor.
Glavna novost nedeljskih občnih zborov je ta, da sta bila sprejeta ustanovna listina in novi statut, po katerih ima pred časom oblikovano deželno vodstvo organizacije večjo vlogo (npr. v tajniških nalogah, metodologiji, stikih z drugimi organizacijami idr.). Tako bo prišlo tudi do urad-
nega registriranjaSZSO na deželni ravni.
V nedeljo je torej šlo za še ; en dodaten korak v smeri deželnega organiziranja skavtske organizacije Slovencev v Italiji, ki seje začelo konkretneje oblikovati pred nekaj leti. Sklep o deželnem organiziranju sega sicer v že davno leto J1976, a dolgo časa ga niso u-dejanjili, tako da je delo slonelo na obeh pokrajinskih organizacijah, tržaški in goriški.
O občnih zborih SZSO bomo obširneje poročali v prihodnji številki.
ROK ZAPADE 25. JANUARJA
ZADNJI DNEVI VPISOVANJ V ŠOLE ZA LETO 2000/2001
Na ravnateljstvih tržaških osnovnih, nižjih in višjih srednjih šol se iztekajo vpisovanja v prve razrede za šolsko leto 2000/2001. Rok za vpis se bo iztekel v torek, 25. januarja, medtem ko bo za vpis v otroške vrtce lahko na razpolago še nekaj dni, saj se bodo vpisovanja končala v soboto, 29. januarja. Seveda je to vpisovanje zelo važno zlasti za
naše slovenske šole. Ravno v ta namen so se naši šolniki letos še posebej temeljito pripravili in stekla je širša akcija "reklame" za vpis otrok v slovenske šole. Stekla so tako številna informativna srečanja po Tržaškem, izšla je tudi brošura, ki vsebuje kopico informacij o slovenskih šolah in o tem, kaj le-te nudijo.
TRŽAŠKO BOLNISNISKO PODJETJE
SLOVENSKI PREVOD LISTINE STORITEV
Tržaško bolnišniško podjetje Ospedali riuniti di Trie-ste pri deželni zdravstveni službi je poskrbelo za slovenski prevod brošure Ospeda-leinforma, ki vsebuje vrsto dragocenih napotkov in informacij o delovanju bolnišnic in drugih zdravstvenih ustanov na Tržaškem. Prva, italijanska izdaja sega v leto 1998, odgovorni pa so se sedaj odločili tudi za slovenski prevod v znak spoštovanja in pozornosti do slovenske narodnostne skupnosti, ki živi na Tržaškem.
Kot piše na začetku, Listina storitev opisuje delo, ki si gaje Bolnišniško podjetje zastavilo glede količine in kakovosti ponujenih storitev. S to listino se podjetje obvezuje, da bo nudilo kakovostno službo, ki bo ustrezala temeljnim načelom enakosti, nepristranskosti, nepretrganosti, pravice do izbire, sodelovanja, sposobnosti in učinkovitosti, obenem pa bo vse bolj zadoščala potrebam uporabnikov. Z listino lahko uporabniki preverijo, ali podjetje spoštuje sprejete obveznosti, in lahko zahtevajo, naj se jih drži. Listina omogoča uporabnikom spoznavanje javne zdravstvene službe, omogoča njihovo sodelovanje pri njenem delovanju in jih ščiti pred morebitnimi neizpolnjenimi obvezami podjetja. Na-
menjena je vsem uporabnikom Vsedržavne zdravstvene službe, uslužbencem podjetja, združenjem prostovoljcev in združenjem za zaščito državljanovih pravic, zdravnikom, lekarnam in javnim upravam. Listina vsebuje opis ponujenih storitev, od bolnišnic do drugih zdravstvenih ustanov in ambulant, organizacije tržaške zdravstvene službe, zatem opisuje načrte za kakovostno izboljšanje službe, navaja sredstva za državljanovo zaščito in določa čas svoje veljavnosti. Pri tem je uporabniku na voljo več naslovov in telefonskih številk bolnišnic in drugih ustanov.
' Na zadnji strani platnic pa so najosnovnejše informacije o tem, kako priti do tržaških bolnišnic.
SONČNE, A TUDI SENČNE STRANI NAŠEGA RADIA IN TELEVIZIJE
IVAN ŽERJAL
Kljub težavam, ki pestijo italijansko državno radiotelevizijo (v veliki meri zaradi slabega upravljanja v preteklosti) in kljub nezadostnemu številu osebja in sredstev na razpolago uspe slovenskemu oddelku RAI-a oblikovati kakovostne in dobre oddaje. To je bilo rečeno tako s strani u-deležencev pogovora kot tudi več diskutantov, ki so posegli v razpravo. Vendar, kot je dejal neki diskutant, če je prišlo do ponedeljkovega pogovora, pomeni, da nekaj ni v redu, da obstajajo problemi, ki žulijo. Eden od teh je ravno sedanje stanje, v katerem se nahaja deželni sedež RAI-a. To je sicer odsev splošnega stanja italijanske radiotelevizije, ki je sredi velike preosnove, o kateri se ne ve, kako se bo končala in če bodo v Rimu imeli posluh za tukajšnjo specifiko. Sredstva se sicer niso znižala (prizadevajo pa si doseči višjo vsoto), število vseh zaposlenih na sedežu (ne glede na narodnost) se je celo povečalo za dve enoti, vendar sedaj težijo h koriščenju vseh notranjih delovnih sil in ne iščejo več toliko zunanjih sodelavcev, kot cilj pa so si na sedežu zastavili tudi racionalizacijo stroškov. Skratka, po besedah ravnatelja Collinija so skušali dati razumeti ljudem, daje bolje, če se določena sredstva preusmerijo raje v eno kot v drugo smer, in da se je sicer spremenil način dela na radiu.
Problem pa je tudi, da se osebe, ki odhajajo v pokoj, ne nadomeščajo. V programskem oddelku morajo biti na uredniških mestih ljudje, ki so profesionalci na svojem področju. Hudo pa je, da programski oddelek nima več lastnega slovenskega ravnatelja (kot je bil to dr. Benede-tič), ker tako izgubi radio svojo vsebino. Slovenski ravna-
Redni tedenski večer Društva slovenskih izobražencev je bil v ponedeljek, 17. t.m., posvečen pogovoru o pomenu tržaškega radia in televizije za slovensko narodno skupnost v Italiji. O tem so spregovorili ravnatelj tržaškega sedeža italijanske radiotelevizije RAI Roberto Collini, nekdanji šef slovenskih govorjenih sporedov dr. Filibert Benedetič ter sedanja odgovorna za časnikarske in programske oddaje Saša Rudolf in Igor Tuta.
telj je namreč lahko jamstvo za dejansko avtonomijo slovenskih oddaj. Hudo je tudi, da morajo uredniki za že vnaprej odobrene oddaje vsakokrat prositi za dovoljenje. Koristiti pa bi bilo treba tudi ves tisti potencial, ki ga predstavljajo slovenski intelektualci, ki so radiu veliko dali in od njega j tudi veliko prejeli in ki so sedaj v pokoju.
Poleg tega se ne sme pozabiti na vprašanje območja, na katerem je dosegljiv signal slovenskega tržaškega radia oz. televizije. Predvsem bi morali signal razširiti na Slovenijo, pri tem pa se še vedno naleti na blokado. Tudi zato je prišlo do osnovanja čezmejne televizije, da bi slovenska stvarnost v zamejstvu prišla s pomočjo televizijskega ekrana v domove prebivalcev Slovenije. A tudi tu so težave, saj po eni strani primanjkuje sredstev iz Rima (dežela pa je po Collinijevih besedah dala
pomemben politični signal s programom prispevkov 300 milijonov lir letno do leta 2002), po drugi strani pa TV Koper oddaja slovenski tržaški televizijski dnevnik v nemogočih nočnih urah (medtem ko se vsi ostali dnevniki oddajajo redno).
Poleg vseh teh pa so še druga vprašanja, npr. vezana na jezik, saj je naloga slovenskega oddelka tudi ta, da mora stalno skrbeti tudi za jezikovno kakovostne izdelke. Pri tem je Igor Tuta izrazil upanje, da jim bo v kratkem uspelo I izpeljati tečaj za dikcijo in za pravilni jezik. To potrebo je poudaril tudi Saša Rudolf, ko je dejal, da se elektronski medij ohrani le s kakovostjo, zato je treba posvetiti vso pozornost novici, slovnici in leporečju. Sicer je prišlo tudi do pomembnih novosti. Radio Trst A tako oddaja sedaj 24 ur na 24. Po večernem radijskem dnevniku je na spore-
du sicer program filodifuzije RAI z oddajanjem glasbe, možnost pa bo, da se bo tržaška radijska postaja npr. povezala z oddajami Radia Slovenija. Prvič bo to že 8. februarja.
Vsekakor je bilo na večeru v DSI povedanega zelo veliko, kar je težko strniti v en sam članek. Tudi zaradi tega bi bilo treba, kot je na koncu dejal predsednik društva Sergij Pahor, prirediti dve konferenci, eno s politiki o odnosu med državo in radiotelevizijsko službo (saj gre za politično vprašanje), drugo pa z uredniki in programisti. Številna udeležba na ponedeljkovem večeru (veliko je bilo zlasti bivših in sedanjih radijskih in televizijskih uslužbencev in sodelavcev) pa je pokazala, da sta radio in televizija še vedno bistvena dejavnika ohranjanja in razvoja naše skupnosti in da tej ni tako vseeno, kakšna prihodnost ju čaka.
PRIHODNJO SOBOTO V HOTELU SAVOIA EXCELSIOR
SREČKO KATANEC ČASTNI GOST NA IX. SLOVENIJA PARTYJU
BREDA SUSIČ
Obletnica mednarodnega priznanja samostojne Slovenije je že mimo, kljub temu pa se bomo v zamejstvu tudi letos spomnili tega dogodka in ga na slovesen način praznovali. Mladi Slovenskega kulturnega kluba in MOSP-a bodo namreč že devetič priredili t.i. Slovenija party.
Prireditev, ki se je lani ob 50. obletnici Slovenske prosvete preselila iz Peterlinove dvorane v hotel Savoia Excel-sior in priklicala veliko število ljudi (tudi po zaslugi imenitnega častnega gosta, nepozabnega Leona Štuklja), seje tudi z nastopom orkestra Glasbene šole Zavoda sv. Stanislava iz Šentvida pri Ljubljani
in plesom, ki ga je ta oblikoval, spremenila v pravi mondeni dogodek, ki je prisotnim ostal v nepozabnem spominu. Zato so se po tehtnem premisleku mladi organizatorji odločili, da bodo letošnji Slovenija party, katerega glavni sponzor bo Zadružna kra-ška banka, priredili v hotelu na tržaškem nabrežju in v e-naki obliki kot lani. K tej odločitvi je prispevalo tudi prepričanje, da Slovenci v zamejstvu potrebujemo elagantno prireditev, ki poteka v središču mesta v neslovenskem o-kolju. To je priložnost, da stopimo iz naših manjših dragocenih mestnih kulturnih domov ali da se spustimo s Kra-j sa in dokažemo, da smo še kako prisotni tudi v mestu.
Kulturni spored IX. Slovenija partyja, ki se bo začel ob 18.30, bodo oblikovali predsednik SKK Rok Oppelt s pozdravom, mladinski mešani pevski zbor Devin in slavnostni govornik, kulturni in javni delavec dr. Drago Štoka. Častni gost pa bo letos selektor slovenske nogometne reprezentance Srečko Katanec. Mladi so se odločili, da povabijo njega, ker je imenitni uspeh njegovih nogometašev, ki so se uvrstili v finalni del evropskega prvenstva v Bruslju, odločilno prispeval ne samo k prepoznavnosti in dvigu u-gleda Slovenije v svetu, pač pa tudi in predvsem k dvigu narodnega ponosa in državniške zavesti Slovencev na eni in na drugi strani meje.
Tako kot lani bo tudi letos okvir partyju dal orkester iz Šentvida, ki bo oblikoval gala ples. Zakuske pa letos ne bo, saj je bila lani predvidena zaradi praznovanja 50. obletnice Slovenske prosvete. V hotelu pa bo seveda možnost, da si gostje sami kupijo pijačo in hrano.
Iz organizacijskih potreb bo letos vstop na party dovoljen le z vabili. Ta se lahko dvignejo v uradih Slovenske prosvete v ulici Donizetti 3 vsak dan od 9. do 17. ure (tel. št. 040 370846), pri predstavnikih SKK na šolah in MOSP-a na univerzi ali pri predstavnikih društev, ki so včlanjena v Slovensko prosveto. Vabila so brezplačna, vendar se mladi organizatorji priporočajo za radodarne prostovoljne prispevke, saj drugače (kljub pomoči sponzorjev) ne bodo mogli kriti velikih stroškov, ki jih tako imenitna prireditev predpostavlja.
TRŽAŠKA
KONCERT BOŽIČNIH PESMI PRI SV. JUSTU
'SLOVENSKI NAROD JE NAROD, KI POJE"
Tradicionalni božični koncert, ki ga že 38 let organizira Zveza cerkvenih pevskih zborov iz Trsta in ki ga smemo označiti kot najstarejšo tovrstno glasbeno pobudo na Tržaškem, je v nedeljo, 16. t.m., privabil v stolnico sv. Justa številno občinstvo, ki leto za letom zvesto spremlja to osrednjo božično prireditev.
S svojo prisotnostjo sta pobudo počastila tržaški škof msgr. Evgen Ravignani in škofov vikar iz Kopra msgr. Renato Podveršič. Tržaški škof je pred zadnjo pesmijo v lepi slovenščini tudi čestital izvajalcem in med drugim ugotavljal: ' Ponovno se mi je ponudila priložnost, da sem se prepričal, da je slovenski narod narod, ki poje. Pesem ima že v krvi. Povezati zna svoje glasove z glasovi tistih, ki so iste kulture in vere, v duhovno celoto, da postane živi vir bratstva in ljubezni. Cerkev je potujoče ljudstvo, ki prepeva in roma. Medtem ko potuje,
je pesem tista, ki daje moč njegovemu upanju, in ko prepeva, se njegovi koraki ne ustavijo. Nadaljujmo torej skupno svojo pesem, hodimo združeni v milosti božji in miru". Globoke misli, ki naj nas nagovorijo kot vernike, a tudi kot Slovence in ljubitelje slovenske pesmi.
Sam božični koncert so o-blikovali Mešani komorni zbor Resonet z Opčin in Mešani pevski zbor Jacobus Gallus iz Trsta ter oktet Vrtnica iz Nove Gorice. Pevce sta pripravila dirigent zbora Gallus Janko Ban in Aleksandra Per-tot, ki vodi komorni zbor Re-
sonet ter je umetniški vodja okteta. Pertotova, ki je uvodoma, ob zbiranju pevcev, kot solistka zapela gregorjansko himno, je poskrbela za režijo prireditve in je vodila združeni mešani zbor, ki je nastopil kot homogeno pevsko telo. Spored si je zamislila kot nekakšen prikaz božičnih pesmi, ki so nastale na Slovenskem od Gallusa mimo Tru-! barjadoCvekovih, Riharjevih in Ipavčevih pesmi, ki so že nekako ponarodele in so lepo zazvenele v izvedbi okteta Vrtnica. V ženski zasedbi smo slišali kajkavsko ljudsko Uspavanko Jezuščku v Fabiani-
jevi priredbi. Spored je obsegal še pesem Vinka Vodopivca in Blaža Arniča ter Sama Vremšaka, a tudi sodobnika Aleksandra Vodopivca in Zorka Hareja. Nekatere pesmi okteta so zazvenele ob orgel-1 ski spremljavi Mirjam Furlan, mešani zbor pa je spremljal Tomaž Simčič, pri Arničevi pesmi Pastirci iz spanja vstanite nocoj je s klarinetom sodeloval Marino Marsič. Pri tej pesmi je hvaležno solistično vlogo odpela Sara Jablan-i šček, medtem ko je Mojca Milič doživeto posredovala solistično sporočilo Harejeve j pesmi Ves svet se raduje. Lepo zaokroženo misel o pomenu božične pesmi in vlogi podobnih koncertov za globlje doživljanje božičnega sporočila pa je podal rodiški župnik in kraški dekan Milan Pregelj.
Slovenska božična pesem, ki je zadonela pod oboki tržaške stolnice, je tudi letos nekako idealno zaključila niz tovrstnih prireditev, ki so se na Tržaškem začele že v adventu, saj so se časi bistveno spremenili; in če jeZCPZ pred 38 leti edina prirejala take koncerte, je danes, hvala Bogu, drugače. Tudi ob letošnjih praznikih so se po številnih večjih in manjših krajih kar vrstili koncerti božičnih pesmi in včasih božičnih angle-I ških popevk. Za vse okuse pač in prav je tako, saj je organist na tržaškem Krasu pred dnevi zadel bistvo, ko je ugotavljal, da so ti koncerti za mnoge edina priložnost, da stopijo v cerkev in prisluhnejo duhovnemu ali verskemu sporočilu pesmi. A to je lahko že snov drugačnega pisanja.
SKEDENJ / HVALEVREDNA POBUDA
PRI DRUŠTVU IVAN GRBEC BODO SPET ODPRLI KNJIŽNICO
Pri KD Ivan Grbec se že dalj časa pripravljamo na nov izziv. Odločili smo se namreč, da bo društvo ponovno organiziralo knjižnico in čitalnico, ki bosta namenjeni svojim članom in prijateljem, posebno mladim in otrokom. V zapuščini imamo precejšnje število knjig starejših izdaj raznovrstne vsebine, ki jih želimo ovrednotiti. Kajti v Skednju je delovala bogato založena kmečka čitalnica že od leta 1868 vse do leta 1914. Čitalnica je prekinila svoje delovanje med prvo in drugo svetovno vojno ter v presledkih v fašističnem obdobju. Šele po drugi svetovni vojni so Skedenjci spet odprli čitalni-co-knjižnico. Posodobili sojo z mnogimi knjižnimi darovi. Takrat je bila v naših ljudeh prisotna močna žeja po branju slovenskih knjig, ki so jim bile toliko let zabranjene. Zato je knjižnica bila vedno dobro obiskana tudi s strani mladine. S časom, bodisi zaradi političnih razmer bodisi zaradi nastopa televizije, je to zanimanje ugašalo. Knjižnica je popolnoma prenehala de-
lovati, ko je bilo potrebno prenoviti društvene prostore.
Danes pa želja po branju knjig ponovno raste, ker so ljudje verjetno naveličani šablonskih televizijskih oddaj in morda tudi zato, ker so cene knjig tako narastle, da niso vsakemu dosegljive. Prav zaradi tega smo čutili potrebo po obnovitvi knjižnice. Naša zamisel je, da bi knjižnica postala živ kulturno rekreacijski prostor, v katerem bi naši ljudje ne samo brali in si izposojali knjige, temveč prostor, kjer bi se med tednom srečevali, pogovarjali in uživali ob drobnih kulturnih pobudah. Še posebno bi radi prirejali za otroke vesele urice branja in ustvarjanja.
Knjižnica ni namenjena samo Škedenjcem, odprta bo širšemu območju vzhodnega predmestja, saj na tem ozemlju ne deluje nobena knjižnica, ne društvena ne občinska.
Zavedamo se, da je ta naša pobuda zelo zahtevna in obvezujoča in da terja in bo terjala od nas veliko truda in de-! narja. Med pripravo smo se že obrnili do raznih založb,
ustanov in zasebnikov, da bi nam pomagali obogatiti in posodobiti knjižno bogastvo ter opremiti prostore. Odziv je bil spodbuden. S pomočjo nekaterih požrtvovalnih članov smo že preuredili prostore, ki se nahajajo zraven društva in v katerih je do nedavnega delovala ludoteka. Utegnili smo organizirati najnujnejše. Dela pa je še veliko. Zato pozivamo vse, ki bi nam lahko na katerikoli način pomagali uresničiti te važne so-cialno-kulturne zamisli, da nam priskočijo na pomoč.
Knjižnico mislimo odpreti že 30. januarja 2000 ob prisotnosti pisatelja Cirila Zlobca. Slovesno otvoritev bo obogatila s svojo prisotnostjo naša škedenjska rojakinja, znanstvenica Devana Lavrenčič. Predstavila bo svojo knjigo Lavo Čermelj, slovenski znanstvenik, fizik in publicist v spominih Devane Lavrenčič. Knjiga je velik prispevek k ovrednotenju tistih tržaških Slovencev, ki so delovali na področju znanosti.
DEVANA IN LOJZKA
SKLAD MITJA ČUK
PRED KONCEM LETA ŠE TRI ŠTEVILKE ŠKRATA
Pred koncem starega leta
1999	so izšle še tri dvojne številke Škrata, glasila Sklada Mitja Čuk. Jesenska številka (7-8) je izšla že pred časom, zadnji (9-10 in 11 -12) pa sta prišli v naše uredništvo že v novem letu, ena za drugo. Vse tri številke prinašajo vrsto zanimivih prispevkov na različne tematike, od nasilja v medijih, otrokovega govora in proglasitve A.M. Slomška za blaženega pa do premagovanja raztresenosti, vaj za boljši jezik in za boljše gibanje, stanja slovenščine danes in spoznavanja matične domovine Slovenije. Poseben prostor v številki 9-10 zavzema pomembna obletnica, in sicer 20-letnica Sklada Mitja Čuk; zadnja številka (11 -12) pa je že v znamenju komaj minulih božičnih in novoletnih praznikov (s tem v zvezi je objavljena Božična zgodba Ivana Čankarja. Podrobneje bomo
o	pestrih številkah Škrata poročali pozneje.
OBVESTILA
DRUŠTVO SLOVENSKIH izobražencev obvešča, da je zaradi velikega zanimanja slikarska razstava Andreja Kosiča v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici 3 podaljšana do konca meseca januarja. Ogled je možen od ponedeljka do petka med 9. in 17 uro.
SLOVENSKI KULTURNI klub prireja ob dnevu slovenske kulture literarni, likovni in fotografski- natečaj za mlade. Tema in tehnika sta prosti. Svoje izdelke lahko oddaste v uradih Slovenske prosvete v ul. Donizetti 3 od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure in ob sobotah od 18.30 dalje do vključno 5. februarja. Recital literarnih del, razstava likovnih in fotografskih izdelkov ter nagrajevanje bodo v soboto, 12. februarja.
SLOVENSKO STALNO gledališče. Berthold Brecht, Malomeščanska svatba. Režija Jaša Jamnik. Četrtek, 20. t.m., ob 20.30 abonma red E; petek, 21. t.m., ob 20.30 abonma red F.
SLOVENSKI KULTURNI klub in MOSP (ul. Donizetti 3) vabita v soboto, 22., in nedeljo, 23. t.m., na plesni minitečaj. Enkratna priložnost, da se naučiš osnovnih korakov in figur rumbe in disco-foxa! Tečaj bo vodil Andrej Drenik iz Ljubljane. Prijavi se takoj (bolje bo, če si najdeš soplesalca/ko, lahko pa se prijaviš tudi sam); na tel. št. 040 370846 od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure.
ŽUPNIJSKA SKUPNOST na Ko-lonkovcu priredi v nedeljo,
23.	januarja, ob 15.30 božični koncert v domači župnij-
ski cerkvi sv. Marije Magdalene na Kolonkovcu. Sodelujejo italijanski cerkveni zbor, otroški zbor OŠ Marica Gre-gorič-Stepančič od Sv. Ane in združeni slovenski cerkveni zbori iz okraja. Vabljeni!
V NEDELJO, 23. januarja, bo ob 16.30 v domu ostarelih ITISvul. Pascoli 31 v Trstu slovesna maša, ki jo bo daroval ravnatelj Slovenskega pastoralnega središča v Trstu g. Marij Gerdol. Sodeloval bo Združeni zbor ZCPZ.
DRUŠTVO SLOVENSKIH izobražencev vabi v ponedeljek,
24.	t.m., na srečanje z dr. Andrejem Capudrom ob predstavitvi njegove knjige Pariški dnevnik. Večer bo v Peterlinovi dvorani, ul. Donizetti 3, z začetkom ob 20.30.
PD MAČKOLJE vabi na večer s časnikarjem Jurijem Palj-kom na temo Dvojezičnost za domačimi zidovi v torek, 25. t.m., ob 20. uri v Srenjski hiši v Mačkoljah.
SLOVENSKO STALNO gledališče. Gostovanje Lutkovnega gledališča iz Ljubljane. Polonca Kovač, Palčki na smov-skem griču. Režija Matija Milčinski. V četrtek, 27. januarja, ob 11. uri.
V NEDELJO, 9. januarja, sem po slovenski maši pri Sv. Ivanu na trgu od cerkve do bara izgubil rdečo ovojnico s precejšnjo vsoto denarja, ki mi je bil zaupan. Pošteni najditelj je naprošen, da telefonira na tel. št. 040 211192.
DAROVI
ZA SVETO goro: družina Pertot 50.000 lir.
V SVETOIVANSKEM MARIJINEM DOMU
ZOPET SE JE ZAVRTEL GLEDALIŠKI VRTILJAK
V	nedeljo, 16. t.m., je bila na sporedu prva abonmajska predstava Gledališkega vrtiljaka, ki ga prireja Radijski oder v sodelovanju s Slovensko prosveto in PDG iz Nove Gorice, v novem letu 2000. Občinstvo malčkov ter njiho-
vih staršev in sorodnikov je razveselilo Lutkovno gledališče iz Ljubljane s predstavo Svetlane Makarovič in Janija : Goloba Tacamuca. Delo je zrežirala Barbara Hieng Samobor.
PREDSTAVITEV PRAVNEGA LEKSIKONA
V ponedeljek, 17. januarja, so v zborni dvorani Visoke šole modernih jezikov za prevajalce in tolmače v prostorih Narodnega doma v Trstu predstavi I i Slovenski pravni leksikon. Delo je izšlo lani jeseni pri založbi OST v Ljubljani, avtorji pa so odvetniki dr. Pavel Apovnik iz Celovca ter dr. Karlo Primožič in dr. Aleksander Feri iz Gorice. Šlo je za drugo predstavitev med Slovenci v Italiji (oktobra lani so delo predstavili v Gorici). Ob prisotnosti avtorjev in predstavnika založbe OST Antona Omerse je spregovorila prof. Marija Pirjevec, ki je v svojem posegu podčrtala pomembnost in večplastnost Slovenskega pravnega leksikona.
KRONIKA
9
ČETRTEK
20. JANUARJA
2000
GORIŠKA KRONI KA
NA OBČINI
10
ČETRTEK 20. JANUARJA 2000
SEJA SLOVENSKE KONZULTE
Na goriški občini se je prejšnjo sredo, 12. t.m., sestala kon-zulta za slovensko manjšino. Predsednik dr. Damjan Paulin je najprej posebej pozdravil (poleg članov) prisotne povabljene goste - slovenske občinske svetovalce (Erika Jazbar, Božidar Tabaj in Nataša Paulin), predsednike rajonskih^ svetov (Marjan Breščak za Štandrež, Silvan Primožič za Pevmo-Oslavje-Štmaver in njih predstavnike, Maro Černič za Placuto-Sveto-gorsko četrt). Na dnevnem redu je bilo predvsem srečanje omenjenih slovenskih izvoljenih predstavnikov na občinski ravni s člani konzulte, in to za boljše medsebojno poznavanje oz. za poglobitev problemov, ki so sedaj pred nami.
Predsednik je še najprej izpostavil nekaj dejstev v zvezi z delovanjem konzulte, še zlasti potem, ko sta dva člana iste (s strani Forza Italia oz. Severne lige) že večkrat polemično izjavila, da ne bosta več sodelovala pri sejah konzulte. Naj tu pripomnimo, da sta oba omenjena predstavnika še isto jutro imela na goriški občini tiskovno konferenco, ki se je je udeležil tudi predsednik SPGS iz Trsta. Vsi skupaj so grobo napadli predsednika konzulte, poleg tega pa še iznesli svoja stališča v zvezi z zaščitnim zakonom, češ da je nepotreben...
Na seji so se oglasili vsi povabljeni občinski predstavniki in osvetlili vrsto vprašanj, ki spadajo med najpomembnejša v občinskem okviru in to zlasti za slovensko prebivalstvo. Sem spadajo npr. problemi šole, obmejnih odnosov med Gorico in Novo Gorico, socialnih zadev, kulturnega delovanja, razlaščanja in drugih.
JAVNO ZBOROVANJE V STANDREZU
O URBANISTIČNEM NAČRTU
V	Uradnem vestniku (Bol-lettino ufficiale) dežele Furla-nije-Julijske krajine z dne 29. decembra je goriška občina objavila sprejetje novega splošnega regulacijskega načrta. Prizadeti občani in tudi organizacije imajo sedaj čas 30 dni, da priložijo občinski upravi ugovore glede na predvidevanja tega načrta.
Da bi predstavili načrtovane posege, ki specifično zanimajo štandreško skupnost, je rajonski svet sklical javno zborovanje v četrtek,
13. januarja, v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štan-drežu. Zborovanja se je udeležil tudi občinski odbornik za urbanistiko arhitekt Dario Baresi. Številna udeležba je jasen dokaz, da novi urbanistični načrt zanima štandreško skupnost, ki je na zborovanju iznesla številne predloge in zahteve, da se komaj odobreni načrt spremeni. Skupščino je vodil predsednik rajonskega sveta Marjan Breščak, ki je predstavil stališča konzulte in zahteve, ki jih je rajonski svet že predstavil občinski upravi. Štan-dreška skupnost zahteva o-hranitev zaselka Jeremitišče, znižanje zazidalnih kvocientov, razširitev pokopališča in nasprotuje novim površinam, namenjenim intenzivnim gradnjam in širjenju o-brtniške cone.
Odbornik Baresi, ki je skušal opravičiti občinski načrt, se je znašel v velikih težavah, saj so mu prisotni s tehtnimi argumenti nasprotova-
li glede vseh spornih točk. V razpravo sta posegla tudi slovenska občinska svetovalca | Nataša Paulin Peteri n in Božidar Tabaj.
Javno zborovanje je jasno pokazalo, da štandreška skupnost želi ohraniti zna-I čilnosti kraja in nasprotuje posegom, ki bi spremenili te : značilnosti in ogrožali sam i obstoj vasi.
Nekateri posegi na zborovanju so bili zelo kritični in ostri do občinske uprave, ki ima do Štandreža mačehov-, ski odnos in bremeni to skupnost s posegi na teritoriju, ki jih drugi kraji odklanjajo.
Na to zborovanje se je v italijanskem časopisu oglasila občinska koordinatorka stranke Forza Italia Renata Donati, ki je očitala, da gledajo Štandrežci samo na svoje interese in ne upoštevajo skupnih. Pri tem ome-' njena predstavnica gibanja Forza Italia pozablja, da je Štandrež v zadnjih desetletjih zaradi urbanističnih in drugih izbir že žrtvoval večino i svojega ozemlja in daje občina enostavno preselila izbi-j re, ki naj bi bile v skupnem interesu, iz Ločnika v Štandrež in s tem razbremenila i en del občinskega teritorija na škodo Štandreža. Ne gre torej za nobene skupne interese, ampak za načrtno krčenje slovenskega prostora v Štandrežu.
Podobna javna srečanja | načrtujejo tudi drugi rajonski sveti.
O KRAŠKEM PARKU
Goriški pokrajinski odbornik Alessandro Bon nam je pred dnevi poslal daljše poročilo, ki pobliže zadeva problematiko Kraškega parka. Odbornik ugotavlja, da so prizadete občinske uprave že na začetku lanskega leta posredovale deželni upravi listino, ki vsebuje splošne smernice, na katerih naj bi temeljil Kraški park. Ta listina je v zvezi z deželnim zakonom št. 42/96, ki ureja celotno problematiko. Deželna uprava pa do tega trenutka še ni zavzela stališča do tega dokumenta, kot tudi ni poskrbela, da bi se sprejeli ukrepi, ki jih predvideva že omenjeni deželni zakon. Deželna uprava prav tako ni odgovorila na pozive nekaterih prizadetih občin, kot sta npr. občina Doberdob in občina Tržič. Odbornik hkrati izraža zaskrbljenost, ker se širijo glasovi, da namerava deželna uprava spremeniti zakon št. 42, kar bi kazalo, da se namerava uprava vračati v preteklost. Hkrati deželna uprava, nadaljuje goriški pokrajinski odbornik, kaže nezanimanje za tako pomemben instrument gospodarskega turističnega vrednotenja teritorija, kot je vsak park, zlasti pa Kraški park. Goriška pokrajinska uprava zato zahteva, naj se celotna zadeva premakne z mrtve točke in naj se čimprej sprejmejo ukrepi, ki jih predvideva deželni zakon št. 42. Goriška pokrajinska uprava se hkrati bavi z mislijo, da bi sklicala sestanek županov prizadetih občin, ki naj natančno proučijo nastali položaj.
RAZPIS 30. FESTIVALA DOMAČE GLASBE "ŠTEVERJAN 2000"
SKPD F.B. Sedej iz Števeria-na razpisuje 30. Festival domače glasbe Števerjan 2000, ki bo v Števerjanu 7., 8., in 9. julija med Borovci.
O	Festival je tekmovalnega značaja. Prijavijo se lahko vsi slovenski ansambli, ki gojijo narodno-zabavno glasbo.
© Vsak ansambel mora izvajati dve skladbi. Prva mora biti izvirna in prvič izvedena na Festivalu v Števerjanu. Druga mora biti iz zakladnice najbolj priljubljenih uspešnic domače glasbe in napisana in izvedena (npr. na plošči) s strani najboljših slovenskih narodno-zabavnih ansamblov (npr. Avsenik, Slak, Veseli Planšarji, Miha Dolžan itd.). Ni dovoljena uporaba instrumentov, ki elektronsko proizvajajo zvok!
© Festival poteka v treh dneh. Na prvih clveh večerih nastopijo vsi prijavljeni ansambli prvih dveh večerov. Njihov izbor in število določi strokovna komisija.
O	Ansambli, ki so bili pripu-ščeni v finale, nastopijo z istima skladbama naslednji večer in se potegujejo za naslednje nagrade:
a) nagrada za najboljši ansambel Festivala in trofej društva F.B.Sedej 2.000.000 lir;
b) nagrada občinstva
1.000.000 lir;
c) nagrada za najboljšo vokalno izvedbo 700.000 lir;
č) nagrada za najboljšo izvedbo kvinteta 600.000 lir;
d) nagrada za najboljšo izvedbo tria 600.000 lir;
e) nagrada za najboljše besedilo 300.000 lir;
f) nagrada za najboljšo melodijo 300.000 lir;
g) nagrada za najboljšega debitanta 300.000 lir.
© O vstopu v finale in podelitvi nagrad pod točkami a, c, č, d, f, g določa komisija, ki jo sestavljajo glasbeni strokovnjaki in predstavnik organizatorjev, ki predseduje komisiji.
O	nagradi pod točko e) odloča komisija, ki jo sestavljajo literati in jezikoslovci.
0	Nagrado pod točko a), in sicer nagrado za najboljši ansambel Festivala, podeli strokovna komisija za splošni vtis ansambla (izvedba, melodija, predstavitev ansambla na odru itd.) in je podeljena izključno za izvirno skladbo. Nagrado pod točko b), in si-
cer nagrado občinstva, podeli občinstvo na podlagi posebnih glasovnic. Ocena občinstva je osnovana izključno na izvedbi skladbe iz zakladnice najbolj priljubljenih uspešnic domače glasbe.
Nagradi pod točko c), in sicer nagrado za najboljšo vokalno izvedbo, in točko e), in sicer za najboljše besedilo, podeli strokovna komisija za najboljšo izvedbo oz. besedi-
lo	izvirne skladbe.
Nagradi pod točko č), in sicer nagrado za najboljšo izvedbo kvinteta, in točko d), in sicer za najboljšo izvedbo tria, podeli strokovna komisija na podlagi izvedbe obeh skladb.
Nagrado pod točko g) podeli komisija najboljšemu ansamblu med tistimi, ki prvič nastopajo na Festivalu.
Ansambel, ki je prejel nagrado pod točko a), nagrado za najboljši ansambel Festivala, ne more prejeti nobene druge nagrade.
© Prijava mora vsebovati:
a) naziv ansambla, sedež in datum ustanovitve;
b) naslov ansambla ali njegovega vodje, kamor bodo naslovljeni bodoči dopisi, ter
nujno telefonsko številko;
c) besedilo in notno gradivo izvirne skladbe;
č) naslov in izvirnega izvajalca skladbe iz zakladnice najbolj priljubljenih uspešnic domače glasbe;
d) število članov ansambla in njihovo funkcijo v ansamblu;
e) fotografijo in kratek zgodovinski opis ansambla.
Podatki morajo biti čitljivi in popolni, rok za prijavo bo potekel 15. maja 2000. Prijave morajo biti poslane na naslov: SKPD F.B. Sedej, Trg Svobode št.6, 34070 Števerjan, Gorica-ltalija.
© Organizator si prevzema stroške večerje in prenočišča ansambla. Vsi ostali stroški so v breme ansambla!
© Organizator si pridružuje pravico, da po potrebi spreminja navedena pravila.
® Prijava na Festival pomeni tudi privoljenje na snemanje za radijske oz. televizijske programe.
Za informacije se lahko o-brnete na tajnico društva vsak dan, razen sobot in nedelj, od 13.30 dalje, oz. pismeno na naslov društva. Tajnica: Franka Padovan, tef 0481 884037 (884160), fax 0481 884037, mobitel 0338 7812271.
PREDSTAVITEV KNJIG IN MUZEJA
GORIŠKA KULTURA BOGATEJŠA
FOTO BUMBACA
V	minulem tednu je goriška kulturna kronika zabeležila dva žlahtna dogodka. V četrtek, 13. t.m., so SKGZ, ZSKD, Slovensko planinsko društvo Gorica, založba B/V in Kulturni dom privabili v slovenski hram v ulici Brass množico ljudi na predstavitev treh izvrstnih knjig v slovenskem prevodu goriškega književnika in misleca Celsa Macorja. Fotomonografije Na orlovih krilih, Aesontius in Tihote sozvočja plemenitijo odlični posnetki primorskih fotografov.
Prisrčne predstavitve se je udeležil tudi Silvester Gabršček, državni sekretar na slovenskem ministrstvu za kulturo.
Le dva dni kasneje, v soboto, pa so v temeljito, a ne še dokončno obnovljeni stavbi nekdanjega samostana klaris na vogalu Verdijevega Korza in ulice sv. Klare predstavili javnosti še tretje poglavje širokopotezne raz-, staveogoriškem baroku. Od-I prtja so se poleg obči nstva u-deležile mestne oblasti in pa seveda goriški nadškof Dino De Antoni (na sliki ob župa-j nu). Novi prostori, ki so v notranjosti oblikovani s kamnom, lesom in železom, bodo ! namreč, predvidoma od junija dalje, prizorišče stalne razstave dragocenosti iz stolnega zaklada in umetnin, katerih lastnik je goriška Cerkev.
MESEČNIK
ZEMLJA EVROPE
Ob koncu leta 1999 jeza-čel izhajati mesečnik Zemlja Evrope, Terra cfEuropa, pri katerem sodelujejo pisci iz Gorice in Nove Gorice. To je razveseljiv dogodek, v skladu s težnjami za poglobitev stikov med mestoma ob meji. Ustanovitelj glasila je družbaASS, uredništvo vodi Chiara Cor-batto, uredništvo v Novi Gorici pa Marjana Remiaš.
V	prvi številki je objavljenih več komentarjev, razmišljanj in drugih prispevkov, ki sojih napisali politiki in drugi javni delavci iz Nove Gorice in Gorice, pa tudi s širšega območja. Skoraj vsi obravnavajo preteklost in razmere v o-ben Goricah ter presojajo potrebe in možnosti, da bi me-
sti tesneje sodelovali. Med avtorji prispevkov so tudi predsednik vlade F-Jk Roberto An-tonione, predsednik goriške pokrajine Giorgio Brandolin, župana Nove Gorice in Gorice Špacapan in Valenti, pa še j župnik v Solkanu dekan Vinko Paljk, enologi nja Wanda j Gradnik s Plešivega idr.
Kot smo slišali, se že pripravlja druga številka novega časnika. Prepričani smo, da bodo uredniki odpravili pomanjkljivosti, ki jih je natančen bralec opazil v prvi številki. Pozna se predvsem, da v tiskarni niso vešči slovenščine, saj npr. manjka marsikatera strešica in so posamez-| ne samostojne besede zdru-j žene v eno. Kdor pozna razmere, zlasti dejstvo, da tukajšnji Italijani niso vešči našega jezika, se bo strinjal, da bi pri ' takšni reviji morali tesneje sodelovati slovenski pisci.
OD 15. JANUARJA 2000 DO 15. FEBRUARJA 2000
TRGOVINI
K BOTTOne
Nadja Sošol GORICA-TRAVNIK 26
*
Vam nudi veliko izbiro spodnjega perila, nogavic in pižam za moške in ženske
S POPUSTI OD 10 DO 50%
KONCERT NEW SWING QUARTETA V AVDITORIJU
PROSLAVLJANJE JUBILEJA KMEČKE BANKE
V ŠTEVERJANU
POZDRAV LETU 2000
Števerjanska občinska uprava je želela zabeležiti na poseben način začetek leta 2000. V komaj minulem stoletju so pač Števerjanci prestali in doživeli veliko gorja in grozot. Želja vseh je ta, da bi vstopili v novo, boljše in miru polno tisočletje.
V	božični in novoletni voščilnici, ki sojo prejele domov vse števerjanske in jazbinske družine, je župan Hadrijan Corsi vljudno povabil vse sovaščane in prijatelje na Silvestrovo praznovanje na trg Svobode pred farno cerkev, da bi skupno dočakali zaton starega in zarjo novega tisočletja. Pobudnik prazničnega večera je bila občinska uprava, konkretna prireditelja večera pa sta bili vaški društvi oz. društvo, saj se je organizacijskemu povabilu odzva-
lo	le prosvetno društvo F.B. Sedej. Prisotne so člani društva pogostili najprej s pršutom in sirom, zatem pa s toplo vabljivim prigrizkom, s klobaso, zeljem in krompirčkom. Dobro založeni kiosk je nudil tudi vroče vino in pa topel čaj. Večer je bil obarvan s slovensko narodno-zabav-no glasbo, z valčki, plesom, smehom in domačo besedo. Novorojenčku letu 2000 smo nazdravili s penečim se vinom domačih kmetovalcev. Novo tisočletje je opolnoči pozdravil ognjemet, za katerega so poskrbeli člani društva, denarno pa ga podprli dobri Števerjanci. Pokajoči in barvni ognjemet seje pričel s slavnostnim zvonjenjem šte-verjanskih zvonov, zaključil pa se je z duhovnim pritrko-vanjem domačih pritrkovalcev. Nazadnje je treba podčrtati dejstvo, daje bil uspešni večer v celotni brezplačen, darovala sta ga namreč občinska uprava in trud ljudi, katerim so pri srcu družba, skupnost in toplina, čeprav sredi mrzlega zimskega decembrskega dne, apomembnega in enkratnega večera.
MARJAN DRUFOVKA
HARJET DORNIK
Gorica jespet gostila zelo priljubljeno vokalno skupino NewSwingQuartet. Koncert izjemnih izvajalcev je v soboto, 15. januarja, poklonila svojim slovenskim in italijanskim članom, delovnim partnerjem in prijateljem Kmečka banka. Za to pobudo, ki se u-vršča v niz prireditev ob 90-letnici njenega delovanja, je primerno izbrala samo srce mesta, deželni avditorij, ki bi moral simbolno ponazoriti stičišče vseh kultur, prisotnih na tem ozemlju.
Pred koncertom je o devetdesetletni poti slovenske bančne ustanove spregovoril sedanji predsednik njenega upravnega sveta dr. Diego Marvin. Prikazal je zgodovinska ozadja, ki so privedla do njene ustanovitve dne 11.2. 1909, njen težki obstoj v vojnih in medvojnih letih, razcvet ustanove v zadnjih dveh desetletjih z vmesno komisarsko upravo in skrb sedanje uprave, da bi banka v teh prelom-
nih spreminjanjih ohranila svojo identiteto tudi v bodoče, odtod izbira povezave s Če-dajsko ljudsko banko. Ob koncu poročila je dr. Marvin podaril priznanja štirim zaslužnim osebnostim (na sliki zgo-
ZCPZ: MAJA KONCERT TOMCEVIH PESMI Odbor Združenja cerkvenih pevskih zborov Gorica je na seji 12. t.m. razpravljal o tradicionalni spomladanski reviji cerkvenih zborov. Sklenjeno je bilo, da bo letošnja revija v celoti posvečena cerkvenim skladbam Matije Tomca, čigar 100-letnica rojstva je bila decembra 1999. Koncert bo 7. maja v župnijski cerkvi v Štandrežu. Združenje bo preskrbelo zborom fotokopije Tomčevih skladb.
raj), ki so se v preteklosti odlikovale za razvoj slovenske bančne ustanove. To so bivši dolgoletni predsednik Ksaverij Leban, bivši ravnatelj Zoro Škerk in nekdanji uslužbenki Valerija Figelj in Tatjana Plahuta.
Po tej prisrčni slovesnosti so na oder stopili člani New SwingQuarteta Dare Hering (prvi tenor), Oto Pestner (drugi tenor), Tomaž Kozlevčar, ki je na začetku devetdesetih let zamenjal baritona Rada Ra-
dovška, in Marjan Petan (bas). Ob spremljavi Radko Divjak Banda, štirih mladih mojstrskih jazzovskih glasbenikov, so dobro uro prepeva-
li	spiritualse in gospele, s katerimi so se pred enaintridesetimi leti "zastrupili" pri Gol-den Gate Quartetu. Z njimi skušajo na svojih številnih nastopih na slovenskih, evropskih in ameriških odrih
J "zastrupiti" tudi poslušalce.
' Kvartet je veliko črnskih duhovnih pesmi posnel na se-
demintridesetih do sedaj iz-| danih ploščah. S svojo sobot-, no brezhibno in globoko do-I živeto interpretacijo biserov i iz črnske glasbene zakladni-i ce in izredno usklajenim mojstrskim izvajanjem so povsem očarali prisotne in jih i pritegnili v svet songov, ki so j jih izvajali velikani črnske du-
i	hovne glasbe Mahalia Jackson, Golden Gate Quartet, s katerim so pred leti tudi nastopali, in sam Elvis Presley. Ritmična in interpretacijska : moč štirih pevcev je ponov-! no potrdila, da sodi ta skupina med najboljše svetovne izvajalce tovrstne glasbe in na tem področju povsem častno
i	zastopa svojo domovino in J slovensko ustvarjalnost ši-] rom po svetu.
Koncert kvarteta je bil skupno z razstavo Saše Šantla v Kulturnem domu uvod v praznovanje 90-letnice obstoja \ Kmečke banke. V prihodnjih , tednih se bodo zvrstile še druge pobude, med temi je prva na vrsti izdaja brošure o banki izpod peresa časnikarja Marka VValtritscha.
Kmečka banka je z izbiro
*	izjemnega kvarteta še enkrat ; potrdila, da ima posluh tudi za kulturno ustvarjanje in zbliževanje med narodi na tem pomembnem stičišču. Čeprav si lahko pričakujemo, da bo potrebno zlitje s čedaj-sko banko v marsičem prizadelo njeno specifiko, si vendarle želimo, da bi ji čimbolj uspelo ohraniti svoje mesto in poslanstvo v našem prostoru in med našimi ljudmi tudi v bodoče.
OBVESTILA
VPETEK, 21. t.m„ bo ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici v okviru festivalaAcross TheBor-dervečer, posvečen italijanskemu kantavtorju Fabriziu de Andreju z naslovom Tribute to Fa-brizio de Andre - Mille anni al mondo, mille ancora... Vstopnine ni, zaželeni so prostovoljni prispevki, namenjeni dobrodelnim namenom.
V	GALERIJI Kulturnega doma v Gorici je do 26. januarja odprta razstava akvarelov Saše Šantla z naslovom Ciklus narodnih noš, ki jo prireja Kmečka banka iz Gorice ob 90. obletnici ustanovitve. Ogled je možen potem urniku: od 9. do 13. ure in od 16. do 18. ure ter med večernimi prireditvami.
SREČANJE PASTORALNIH delavcev. Dne 27. t.m. bo ob 20. uri v Gabrjah ob Vipavi srečanje pastoralnih delavcev štandreške dekanije in tudi drugih, ki so 9.12.1999 začeli pogovor o jubilejnem romanju v Oglej 2.4. 2000 ter o ljudskem misijonu okt. 2001.
SLOVENSKO PLANINSKO društvo Gorica vabi v četrtek, 27. januarja, ob 20.30 v čitalnico knjižnice v Križni ulici 3 na planinski večer - projekcijo barvnih diapozitivov, ki jih je v lanski sezoni posnel Vladi Brešan. To bo tudi priložnost za oblikovanje programa planinskih izletov v sezoni 2000.
PD Rl PA-Peč prireja v nedeljo,
6.	februarja, smučarski izlet v Ar-noldstein. Za informacije Tanja Kovic (tel. 0481 882285), Andrej Čevdek (tel. 0481 882050).
SEDEŽ SLOVENSKE skupnosti v Gorici na Drevoredu 20. septembra 118 je odprt vsem ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 12. ure
SLOVENEC, 40 let, z aktivnim znanjem angleškega in grškega ter pasivnim španskega in francoskega jezika išče službo kot polagalec keramike, tesar-krovec, pleskar ali mizar oz. kakršnokoli drugo službo. Tel. 0481 81965 vsak dan od 14. do 15. ure.
DAROVI
ZA KULTURNI center Lojze Bratuž: Marija, Janez in Metka ob šestnajsti obletnici smrti očeta dr. Antona Kacina
300.000 lir; ob 8. obl. smrti dragega moža Ivana daruje žena Jožica Brecelj 100.000.
ZACERKEVvŠteverjanu: namesto cvetja na grob pok. Albertu Korenu msgr. Oskar Simčič 100.000; druž. Gravnar 100.000; stricu in krstnemu botru Valentina in Eliana 100.000; žena, otroci, mati, sestri Bruna in Jerica z družinama 500.000; druž. Mirko Nikolo-si 100.000; njegovi vrstniki (I. 1941) 850.000; druž. Koren, Klanjšček, Bellomi 500.000; druž. Ciril Terpin 100.000; družina Slavko Klanjšček 100.000; druž. Jožef Devinar 100.000; Ivan Maraž 100.000; Viktorija Maraž 50.000; bratranci Tomažič 150.000 lir. Družini Maraž-Bednarik za nov daritveni oltar 100.000; druž. Remigij Ciglič za ogrevanje 100.000; N.N. 40.000; N.N. 50.000; N.N. 35.000; N.N. 35.000 lir.
ZA CERKVENI pevski zbor v Števerjanu namesto cvetja na grob pok. Albertu Korenu: stricu in krstnemu botru Valentina in Eliana 150.000; žena, otroci, mati, sestri Bruna in Jerica z družinama 150.000; družine Terpin s Klanca
100.000 lir.
ZA SKLAD sestre Mi helange-le Maraž: družina Gravnar 50.000; druž. Slavko Klanjšček 100.000; prijatelja Boris in Lucija 100.000 lir.
ZA CERKEV na Jazbinah: za večno luč N.N. 80.000; za nove orgle N.N. 1.000.000 lir.
Ostali darovi prihodnjič.
ČESTITKE
Dobrodošel, NIKOLA), Bog te živi! Čestitaj mami Valentini, očku Damjanu pa tudi bratcu Mateju. SD Sončnica Z mlado družino, ki jo je o-srečil drugorojenček NIKOLA), se veseli tudi naše uredništvo.
SKRD JADRO s pokroviteljstvom ZVEZE SLOVENSKE I KATOLIŠKE PROSVETE vabi na
SREČANJE S PISATELJEM IN ZDRAVNIKOM RAFKOM DOLHARJEM
Gost bo predstavil svojo knjigo Kraška sinfonija v izvirniku in italijanskem prevodu.
Petek, 28. t.m., ob 20.30 na sedežu društva v Romjanu.
•\
V	razstavnih prostorih Kulturnega centra Lojze Bratuž bo razstavljala
VESELKA ŠORLI PUC
Umetnico bo predstavila Verena Koršič Zorn.
ODPRTJE RAZSTAVE BO V SREDO, 26. JANUARJA 2000, OB 18. URI. VLJUDNO VABLJENI!
PROSVETNO DRUŠTVO STANDREŽ DRAMSKI ODSEK
Marjan Marinc
POROČIL SE BOM S SVOJO ŽENO
KOMEDIJA V TREH DELIH
REŽISER Emil Aberšek
STROKOVNI SODELAVEC Janez Starina
Standrež, župnijska dvorana Anton Gregorčič PREMIERA: sobota, 29. januarja 2000, ob 20.30 PONOVITEV: nedelja, 30. januarja 2000, ob 17. uri
POD POKROVITELJSTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
CV
m
v
Koncertna sezona 1999/2000
VEČER SAMOSPEVOV
MARKO FINK, bas-bariton NATAŠA VALANT, klavir
Velika dvorana Kulturnega centra Lojze Bratuž, četrtek, 27. januarja 2000, ob 20.30.
m ii
n
ČETRTEK
20. JANUARJA
2000
12
ČETRTEK 20. JANUARJA 2000
KOROŠKA
BENEŠKA SLOVENIJA
CELOVŠKA MOHORJEVA DRUŽBA
MOHORJEV KNJIŽNI DAR
Celovška Mohorjeva je za knjižni dar leta 2000 pripravila naslednje knjige: tradicionalni Koledar - na 176 straneh se za vsakega Slovenca po svetu najde kaj zanimivega; večernic eStreli v Sarajevu, avtorja Mila Dora, o atentatu na avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda 28. junija 1914; otroško knjigo Franceve božične zgodbe, ki bo zanimiva za marsikatere-
ga najstnika in tudi starejše bralce, ter stvarno knjigo Bezeg za mladost, zdravje in lepoto (avtorja Manfreda Neuholda in v prevodu Tatjane in Alojza Angerer), ki na 126 straneh poleg zdravilnih moči tega cveta prikazuje številne barvne fotografije.
Seveda ne smemo pozabiti na družinsko Pratiko, ki ne bi smela manjkati v nobeni slovenski družini.
RB
SEDMA IZDAJA
IZ ZBIRKE "TAKO SMO ŽIVELI"
Kdo bi si mislil pred šestimi leti, ko je izšla prva knjiga življe-njepisov koroških Slovencev Tako smo živeli, mislil, da se bo porodilo toliko "otrok"! Dne 3. decembra lani je bila nam-reč v prostorih Krščanske kulturne zveze v Celovcu predstavljena že sedma tovrstna knjiga. Čeprav za mnoge številka sedem nima magične vrednosti, je v tem primeru podana izjema.
Urednica dr. Marija Makarovič je vedno bolj prepričana o pomembnosti takih zapisov - za katere se zanimajo znanstveni inštituti -, zato tudi ohranja jezikovna narečja oz. besedila takšna, kakršna so.
Devet Korošcev iz vseh treh dolin - Roža, Podjune in tokrat Zilje - je v tej knjigi opisalo svoje življenjske navade, izkušnje in trpka ali lepa spoznanja. Čeprav se včasih zgodi, da kdo o sebi - tudi zaradi strahu pred okolico oz. nemško govorečimi - ne govori rad, so razveseljive izkušnje, da so sinovi oz. hčere po smrti pričevalca hvaležni za take vrste dokumentacijo, ki bi sicer ostala prikrita. Avtorica knjige, sicer brez vozniškega dovoljenja, je za to izdajo ljudi hodila obiskovat z vlakom in peš, kar je tudi bila zanimiva izkušnja.
Že so pripravljeni rokopisi za knjigo številka osem, v načrtu pa je priti do številke deset. Zaradi zanimivosti pričevanj je v načrtu tudi uresničitev video-dokumentacije; čas bo pokazal, kdaj bo to možno. Vsekakor lep uspeh.
 —KB
ZBIRKA PESMI
"METULJ"
GUSTAVA
JANUŠA
Mohorjeva družba v Celovcu je nedavno izdala, založila in natisnila zgodnje pesmi koroškega pesnika in slikarja Gustava Januša. Naslov zbirke je Metulj / Der Schmet-terling / La farfalla / The but-terfly. Izšla je v štirih jezikih, poleg slovenskega še v nemščini, italijanščini in angleščini. Spremno besedo k zbirki je napisal Fabjan FHafner; v zapisu skušabralcu približati pesniški jezik in izvirne oblike pesnjenja tega pomembnega koroškega umetnika. Pesnikova govorica je sodobna, jasna in preprosta ter obenem hudomušna in zato utegne prevzemati tudi mladega človeka. Naj navedemo nekaj verzov iz Januševe značilne pesmi V mestu:
Ko sem prišel v mesto,
sem videl veliko hiš, ki so imele velika okna, videl sem avtomobile in veliko ljudi, ki so hiteli in mimogrede občudovali razkošne izložbe.
Nikjer pa nisem videl češenj v cvetju. Prihodnjičbom vzel nekaj cvetja s seboj.
Pesnikova satira je obdana z otožnostjo in je človeško globoka, zato pesmi priporočamo v branje.
Zbirka je trdo vezana in odlično oblikovana. Tudi zato predstavlja lep in svež poklon Mohorjeve založbe v Celovcu bralcem.
ADA KLINKON
ANDREA FABRIS O DELU PRI ZADRUGI NAPO
"ZA OVREDNOTENJE SADOV NAŠE ZEMLJE IN ZA ŽIVLJENJE NAŠIH VASI"
ERIKA JAZBAR
Naravno bogastvo in ljubki gorski zaselki Nadiških dolin predstavljajo za turiste lepo priložnost za nedeljski izlet in obisk pri sorojakih iz videmske pokrajine, za tamkajšnje prebivalce, predvsem za tiste, ki se ukvarjajo s kmetijstvom oziroma živinorejo, pa povzročajo zelo pogosto nemalo problemov. Tradicionalno kmetijstvo je panoga, s katero se preživlja iz leta v leto manj družin kljub nelahkim geo-klimatskim razmeram pa je beneško-slovenskih kmetov kar nekaj. O njihovi stvarnosti in vsakdanjih težavah smo se pogovorili z odgovornim pri zadrugi NAPO, v katero je včlanjenih 20 kmetovalcev oz. proizvajalcev iz Nadiških dolin.
Andrea Fabris, spregovoriva najprej o vaši zadrugi...
Zadruga NAPO (Nuova as-sociazione produttori orto-frutticoli) druži domače proizvajalce sadja in zelenjave v tej obliki, da zbira krajevno produkcijo jabolk, kostanja, vrtnarije, medu in drugih značilnih sadov naše zemlje, jih prodaja, predstavlja in nudi vsem članom potrebne informacije oz. pomoč. V zadrugo je včlanjenih dvajset krajevnih proizvajalcev, kmetovalcev in tudi takih, ki so poljedelci le ob prostem času oziroma jeseni, ko je naša zemlja posebno bogata z darovi. Slednjim nudimo potrebno strukturo, kateri lahko
prodajo npr. kostanje, ki bi jih sicer zaradi raznih birokrat-sko-organizacijskih zapletov sploh ne pobirali.
Kako bi objeli najznačilnejše darove zemlje Nadiških dolin?
Najprej bi rad podčrtal, da se pri naši zadrugi zbirajo le pridelki, ki rastejo in dozorijo izključno v Nadiških dolinah in so za našo zemljo značilni. V prvi vrsti torej razpolagamo vsako letos tisoč petsto stoti jabolk raznih vrst, ki so značilne za višje lege. Vsi tisti, ki radi zahajajo v Benečijo, vedo, da se po naših gozdovih najdejo kakovostne sorte kostanja; ta sadež nam posredujejo člani, ki se poklicno ne ukvarjajo s sadjarstvom, temveč, lahko bi rekli, le jeseni. Zadruga jim nudi možnost, da prodajo svoj kostanj in nekaj zaslužijo, kar okrepi družinsko bilanco. Ob domači vrtnariji lahko pri nas dobite krompir, fižol in bučke; tudi v tem primeru gre za posebne sorte zelenjave, ki je posebno trpežna in raste v gorskih zaselkih. Naša zadruga nadalje sodeluje z zadrugama Cividale in Azzida, ki proizvajata mlečne izdelke; pri tem pa uporabljata mleko, ki jim ga posredujejo živinorejci iz naših dolin. Imamo tudi članico, ki se ukvarja s čebelarstvom, razpolagamo torej tudi z domačim medom.
Kje lahko obiskovalci Nadiških dolin kupijo omenjene dobrote?
V špetrski industrijski coni razpolagamo s prodajalno, v kateri boste lahko kupili pridelke naših članov, to pomeni sadje, zelenjavo, med, marmelado, mleko in mlečne izdelke. Nudimo tudi jabolčni sok in suho sadje, kajti pri nas ničesar ne zapravimo, tako da manjše in estetsko neprivlačno sadje, ki je za razvajenega kupca nezanimivo, spreminjamo v sok ali suho sadje.
Naša jabolka prodajamo v vrečkah, na katerih jasno piše, odkod prihajajo, to pomeni, da jamčimo za kvaliteto. Ob naši trgovini pa lahko kupite naše pridelke tudi v prodajalnah mlekarne Cividale in zadruge Premariacco.
Veliko si seveda prizadevamo, da bi nas spoznal čim širši krog ljudji, zato pogosto sodelujemo pri raznih srečanjih, sejmih in tovrstnih pobudah.
'STRAN 14
OBVESTILO
V soboto, 22. t.m., bo ob 17. uri v hotelu Hvala v Kobaridu 30. jubilejno srečanje Slovencev iz Benečije in Gornjega Posočja. Tradicionalno snidenje slovenskih obmejnih upraviteljev in družbeno-po-litičnih delavcev prirejajo občine Kobarid, Tolmin, Bovec ter Upravna enota Tolmin. Na letošnjem novoletnem srečanju pričakujejo ministra za šolstvo Slovenije Pavla Zgago, ministraza kulturo in domačina Jožefa Školča, Mihaelo Logar ter Silvestra Gabrščka.
V BOVCU O SODELOVANJU
POBUDE ČEZ MEJO
Predlogi o čezmejnem sodelovanju se vrstijo z obeh strani slovensko-italijanske meje, a je med njimi težko sproščeno izbirati, saj je Slovenija z italijanske in v zadnjem času tudi z avstrijske strani izpostavljena neenakopravnemu "povezovanju" kot pogoju vstopanja v EU. V teh pogojih bolj počasi nastaja zaupanju in zbliževanju ugodno vzdušje, predsodki se ne manjšajo in je nevarnost za nastajanje novih. Brez pomislekov zato ni šlo niti ob zadnjem takšnem srečanju županov in drugih občinskih predstavnikov decembra na Stari gori pri Čedadu, kjer so podpisali pismo o nameri. O tem dogodku in možnostih, ki jih ponuja, so razpravljali nedavno tudi na bovškem občinskem svetu. Tako župan kot svetovalci so dokazali, da stojijo glede teh stvari trdno na tleh. V razpravi je bilo namreč rečeno, daje treba te pobude bolje opredeliti. V zadnjem obdobju poteka namreč veliko dejavnosti v zvezi z povezovanjem in oblikovanjem čezmejnih institucij, zato bodo v občini Bovec v kratkem zavzeli stališče v tej zvezi in predvsem ugotovili možne učinke takega povezovanja, da ne bo zgolj služilo interesom na drugi strani meje. Sicer so rekli povezovanju da, vendar v smislu sodelovanja zjasnimi cilji in učinki tudi na slovenski strani. Pristajanje na nejasne in pristransko motivirane povezave gotovo ne koristi, lahko pa celo škoduje.
MIRAN MIHELIČ
m
VPISOVANJU
Seveda mislimo na vpisovanje naših malčkov v slovenske šole v Italiji. Že leta in leta govorimo o tem, kako je slovenska šola v Italiji morda najbolj verodostojen pokazatelj naše stvarnosti. Prepričani smo, da so obstoj, življenje in delo naše slovenske manjšine v Italiji nerazdružljivo povezani s slovensko šolo, ki je temeljnega in nezamenljivega pomena za našo narodno skupnost. Težko, pravzaprav nemogoče si je namreč predstavljati obstoj slovenskega naroda, slovenske manjšine v Italiji brez šole v slovenskem jeziku.
Prav zato sem postal izjemno razočaran in tudi žalosten, ko sem ugotovil, da bo v Pevmi naslednje leto šlo v prvi razred slovenske šole izjemno malo otrok, če lahko sodimo po sedanjih vpisih. Ena od treh šolarjev v Pevmi bo tudi hčerka Tina. Ko so mi povedali, da bodo torej naslednje leto v prvem razredu OŠ Josip Abram v Pevmi samo trije šolarčki, sem vprašal, bolj samega sebe kot pa učiteljico Alenko, zakaj je tako.
JURIJ PALJK
"Upajmo, da se bo še kdo iz mestnega vrtca vpisal k nam," je rekla optimistična učiteljica Alenka. "Upajmo," sem ponovil, najbrž ne dovolj prepričano, saj je učiteljica potegnila na dan enega svojih najlepših nasmehov in rekla: “Ni še rečeno, da bodo samo trije. Upajmo, da pridejo k nam še štirje, saj smo z njihovimi starši v stiku!"
Ko sem odhajal v avto, da bi se odpeljal na bližnjo Pla-cuto, kjer me je že čakal naš odgovorni urednik dr. Legiša, sem se spomnil, da mi prav on že leta in leta dobesedno vbija v glavo to, da je za slovensko manjšino najbolj usodno prav to, da imamo Slovenci v Italiji izjemno majhno rodnost-na-taliteto, in to, da počasi, a vztrajno padajo naše šole. Padajo kot domine! Niti ene slovenske šole, katero smo bili prisiljeni zapreti, ne bomo nikdar več dobili nazaj. Vsaj to bi moralo biti jasno vsakomur, ki se kakorkoli ukvarja s slovensko manjšino v Italiji. Sedaj bo kdo oporekal, da on ni osebno za-
prl nobene slovenske šole, a ni res tako. Slovenska šola je prepomembna stvar, da se ne bi tikala prav vsakega člana naše skupnosti. Če lahko nekoliko priredimo neko trditev, lahko zapišemo, da je slovenska šola prepomembna zadeva, da bi njeno usodo lahko prepustili samo slovenskim uči-teljem in profesorjem.
Ko žalostno ugotavljamo, kako porazno je številčno stanje na naših šolah, se moramo tudi vprašati, zakaj je tako. Surovo, a zato zelo jasno, lahko zapišemo, da je do tega prišlo samo zato, ker ni otrok. O-troci sicer so, a jih je premalo, da bi lahko danes z vedrino zrli v prihodnost. Ljubimo torej premalo, v vseh pogledih.
Šola je tudi najboljši pokazatelj tihe asimilacije, ki nas iz dneva v dan požira, uničuje kot narod. Brez ovinkarjenja lahko rečemo, da je znano, kako so slovenski vrtci skoraj vsi polni, a po končanem vrtcu ne gredo vsi otroci v naše slovenske šole. Nekateri raje vpišejo otroka v italijansko šolo; mirno lahko zapišemo, da so s to odločitvijo starši otroka prikrajšali za veliko, temeljno stvar, saj so mu odvzeli možnost spoznavanja slovenskega jezika, omike, identitete. Nobena
skrivnost namreč ni, da je človek bogatejši, če že od rojstva spoznava dve kulturi, dva svetova, opazuje tiste skupne točke in to,kar dela enega različnega, a zato nič manj zanimivega od drugega.
“Saj bo znal vseeno slovensko, ker bom sama govorila slovensko z njim doma!" je klavrna tolažba slovenske matere, ki ne zdrži pritiska italijanske stvarnosti; v šolo se namreč ne hodi samo zaradi jezika, a tudi. Odnos, ki ga imamo do slovenske šole, do naših temeljev torej, je pokazatelj našega odnosa do življenja.
"Izberi življenje!" je geslo slovenske sinode, ki velja tudi za slovensko manjšino v Italiji. Če ga priredimo, lahko zapišemo: "Vpiši otroka v slovensko šolo!" To velja za vse, tudi in predvsem za tiste, ki živijo v narodno mešanih zakonih. Ker sem tudi sam njim podoben, lahko dam staršem šoloobveznih otrok samo en nasvet: “Vpišite otroka v slovensko šolo, ker boste veseli, da ste mu omogočili spoznavati bogastvo, za katerega bi sicer bil za vedno prikrajšan. Slovenski jezik, omika, skupnost so namreč bogastvo, preveliko bogastvo, da biga razmetavali!"
FRANCEV«
božični zgodbe
NOVI GLAS / ŠT. 2 2000
SLOVENIJA
PRIPRAVE NA PARLAMENTARNE VOLITVE
BOGATO IN ŽIVAHNO DELOVANJE
Z NOVIM DEMOSOM NA VOLITVE?
MARJAN DROBEZ
V	Sloveniji imajo večji politični dogodki, kot so zasedanja preiskovalnih parlamentarnih komisij in delovanje političnih strank, že močno poudarjeno predvolilno obeležje. Zvedelo seje, da bodo nove državnozborske volitve v obdobju od začetka oktobra do konca novembra. Po pomembnosti dogajanja v prejšnjih dneh prednjači sporazum, ki sta ga izvršilna odbora SDS in SKD dosegla o skupnem nastopu na volitvah. S tem sta položila temelje Novega Demosa, koalicije t.i. pomladnih političnih strank, ki bo s skupnimi kandidati nastopila na volitvah.
Sveta obeh političnih strank naj bi 20. januarja potrdila sporazum, s čimer bo Novi Demos tudi formalno ustanovljen. PredsednikaSDS in SKD Janez Janša in Lojze Peterle poudarjata, daje sporazum o oblikovanju koalicije za nastop na državnozborskih volitvah naletel na ugoden odziv in soglasje pri pomembnem delu slovenske javnosti, zlasti pa na podporo mnogih članov nekdanjih strank prvotnega Demosa. Sporazum med drugim določa, da bo koalicija svoj politični program uresničila z usklajenim nastopom na volitvah, s sestavo skupne vlade v primeru volilne zmage, z učinkovitim delovanjem zakonodajne in izvršne oblasti in tudi z upoštevanjem pobud civilne družbe. Kandi-
IN MEMORIAM
DUHOVNIK FRANC GODNIČ
Vsredo, 12. t.m., je ponoči v Duhovniškem domu v Šempetru umrl Franc Godnič.
Luč sveta je zagledal v Komnu 22. decembra 1 920 kot osmi od devetih otrok. Sam je povedal, da se je mama poročila z željo, da bi eden od sinov postal duhovnik. Bog pa je poklical kar dva, njega in brata Bernardina.
Šolal se je v Gorici. V gimnaziji je zbolel na pljučih in se je osem mesecev zdravil v zdravilišču. Po maturi I. 1942 je stopil vgoriško bogoslovje. Zaradi bolezni je bil posvečen že 23. februarja 1 946. Po ponovnem zdravljenju po novi maši je potem eno leto preživel pri bratu Bernardinu, župniku v Vrtojbi. On in stric duhovnik Jože Godnič sta mu bila zgled dobrote, žive vere in delavnosti.
Leta 1948 je prišel za župnika v Bilje in ostal tu 22 let.
V	Biljah in Bukovici se je na pionirski način lotil sodobne kateheze. S sodelavci duhovniki je izdelal katekizme za osnovnošolski verouk. Ti so se razširili po vsej Sloveniji in so pomenili pravi katehetski pre-
dati za nastop na volitvah bodo morali podpisati izjavo o lojalnosti koaliciji Novi Demos. V dokumentu je poudarjeno, da bo koalicija obveljala tudi v primeru, da bi v Sloveniji volitve namesto po dvokrožnem večinskem sistemu, kar bi bilo skladno z referendumom oz. njegovimi izidi ter z odločbo ustavnega sodišča, izvedli po zdaj veljavnem proporcionalnem volilnem sistemu. Simbol koalicije bi bil lipov list v slovenskih narodnih barvah.
V	Novi Demos pa se še ni vključila Slovenska ljudska stranka. Kaže, da med trojico strank oz. njihovih predsednikov o koaliciji obstaja nekaj večjih nesoglasij, ki jih bo težko odpraviti. Medtem ko predsednikSKD Lojze Peterle daje ustanovitvi koalicije Novi Demos prednost pred združitvijo krščansko-demo-kratske in ljudske stranke, vztraja Marjan Podobnik na stališču, daje najprej potrebna združitev SLS in SKD, nato pa bi se nova združena politična stranka vključila v omenjeno koalicijo. Predsednik SLS tudi zavrača zahtevo Janeza Janše in Lojzeta Peterleta, naj ljudska stranka ob vključitvi v koalicijo Novi Demos izstopi kot koalicijski partner iz sedanje slovenske vlade.
Medtem je v središču pozornosti še vedno volilni sistem, po katerem bodo potekale prihodnje parlamentarne volitve. Janez Janša in Lojze Peterle sta opozorila predsednika vlade Janeza
Drnovška, da "poslanci največje vladne stranke LDS delujejo proti ustavi, ker ne upoštevajo in spoštujejo na referendumu izražene volje in odločbe ustavnega sodišča o uvedbi dvokrožnega večinskega sistema". Zaradi tega politična napetost narašča in država drsi v ustavno krizo. Poslanca Tone Anderlič iz LDS in Ciril Ribičič izZLSD pa zbirata podpise poslancev za pobudo o spremembi slovenske ustave. S spremembami bi dosegli uvedbo kombiniranega volilnega sistema (s povečanjem števila poslancev) ali ohranitev veljavnega proporcionalnega sistema z nekaterimi popravki.
O	volilnem sistemu za prihodnje parlamentarne volitve bo državni zbor ponovno razpravljal proti koncu tega meseca.
■	MLADI ZA ZDRUŽITEV
Predsednik Mladih krščanskih demokratov (MDK) Valentin Hajdinjak jel 4. t.m. poslal pismo Lojzetu Peterletu, Janezu Janši in Marjanu Podobniku, v katerem jih je pozval, naj vložijo maksimalen napor v oblikovanje predvolilne koalicije vseh treh strank ter se zavzemejo, da bo čim-prej prišlo do njenega podpisa. MKD so namreč prepričani, da bo možno nadaljevati dela prvega Demosa ter združiti pozitivno slovensko energijo, le če bo k sporazumu pristopila tudi Slovenska ljudska stranka.
porod. Z bratom Bernardi-nom sta na ciklostil razmnožila 120.000 izvodov katekizmov. L. 1959 je postal član Medškofijskega katehetskega sveta. Uvedel je tudi predšolski verouk, da bi bili že majhni otroci deležni krščanske vzgoje in duhovnega izkustva. S sosednjimi župniki si je prizadeval za redni mladinski verouk. Bil je pobudnik mladinskih katehez Veslajmo. Sad razvejanega in sodobnega dušnopastirskega dela in Božje milosti sta bila tudi dva duhovna poklica v župniji.
Leta 1970je prišel za župnika v Podnanos in Lozice. Tu se je ukvarjal s pastoralo odraslih in bil pobudnik zakonskih skupin.
Zaradi slabega zdravja se je leta 1974 umaknil na dom v Komen. Odtod je šest let upravljal Gabrovico, obenem je pomagal župniku in dekanu msgr. Francu Krapežu ter sosednjim duhovnikom. Pred tremi leti je odšel v Duhovniški dom. Z daljšo molitvijo, s premišljevanjem in razmišljanjem zrelega človeka, s pričevanjem življenja in trpljenja je gradil in podpiral Cerkev. Prav tedaj, ko človeku pojemajo moči in se vedno bolj manjšajo delovne sposobnosti, postanejo naši bolni bratje in sestre še bolj dra-
goceni v skrivnostnem načrtu Božje previdnosti.
Vsak dan je molil: "Ob uri moje smrti pokliči me in k Tebi priti pusti me." Ko je prišel trenutek dokončnega prehoda v večnost k Očetu, je to storil z vedrim srcem, ne da
i	bi žaloval za čimerkoli, kar je
i	zapustil, ker je tudi smrt spre-
I	jel kot Očetov dar.
Slovo je bilo v Komnu v četrtek, 13. januarja. Skupaj s škofom Metodom Pirihom je somaševalo še 50 duhovnikov. Škofje naglasil, da je bil rajni mož človek in služabnik Cerkve. Zahvalil se mu je za vse, kar je s svojim neutrudnim delom, z molitvijo in pričevanjem naredil za Cerkev.
Od njega so se še poslovi-
li	predstavnik župnij Bilje, Podnanos, predstavnik župnije in molitvene skupine Komen, msgr. Gašper Rudolf, župnik župnije Kristusa Odrešenika v Novi Gorici, vimenu Goriškega pastoralnega območja, in msgr. Vladko Pirih, župnik v Postojni, v imenu sošolcev.
Rajni gospod Franc se je pridružil nebeški Cerkvi. Naj od tam prosi za našo Cerkev, da se bodo mnogi odloči-
li	služiti Bogu v svojih bratih in sestrah.
'ME
■ ČASTNIKI SLOVENSKE
VOJSKE NA KOSOVU
V sestavo mednarodnih mirovnih sil na Kosovo je pred dnevi odpotovalo šest slovenskih častnikov, ki bodo delovali predvsem na področju civilnovojaških odnosov z javnostjo. Častnike vodi major Josip Bostič. Z odhodom te skupine izpolnjuje Slovenija svojo obljubo, dano že pred napadom zveze Nato na Zvezno republiko Jugoslavijo, da bo v primeru potrebe sodelovala v mirovni operaciji na Kosovu. Naloge skupine bodo odvisne od vodij posameznih odsekov mednarodnih sil, imenovanih Kfor, v katerih bodo slovenski častniki delali. Strokovna usposobljenost častnikov je različna. Uradno bodo nameščeni v poveljstvu Kforja v Prištini, njihovo delovno območje pa bosta Kosovo in tudi Makedonija. Častniki slovenske vojske bodo ostali v sestavi sil Kfor šest mesecev.
■ LETOS POMEMBNE
OBLETNICE
Leta 2000 bodo v Sloveniji tudi obletnice dogodkov, ki so v preteklosti zaznamovali slovenski narod in vplivali na njegov razvoj. Dne 10. oktobra bo minilo 80 let od plebiscita na Koroškem, prav tako pa bo 12. novembra minilo 80 let od podpisa Rapalske pogodbe, s katero so Goriška, del Notranjske, Trst in Istra pripadli Italiji. Dne 26. novembra bo minilo 200 let od rojstva škofa Antona Martina Slomška. Nadalje bo 8. junija minilo 450 let od izida prvih slovenskih knjig, Abecednika in Katekizma. Praznovali bomo 200-letnico rojstva Franceta Prešerna, sicer pa je slovenska vlada leto 2000 razglasila za Prešernovo leto in leto kulture.
■ ZAKONSKA ZAŠČITA
ZA GEOMETRIČNO SREDIŠČE SLOVENIJE
V zadnji številki Poročevalca, glasila državnega zbora, je bil objavljen predlog zakona o vzpostavitvi varstvenega režima na območju geometrijskega središča Slovenije. Le-to se nahaja v okolici naselja Slivno v občinah Moravče in Litija. Za geometrijsko središče bi uvedli podoben varstveni režim, kakršen velja v narodnih parkih, denimo v Triglavskem narodnem parku. Geometrično središče države v Evropi poleg Slovenije ima le še Francija. Predlog
o	zaščiti geometričnega središča je v parlamentarni postopek vložil poslanec Franci Rokavec od SLS. Za omenjeno zaščito bi država iz svojega proračuna namenjala oko-
li	50 milijonov tolarjev letno.
■ DOVOLJ POTNIKOV ZA
POLETE V BRUSELJ
Letalska povezava z Brusljem je zelo ugodna in poteka skoraj vsak dan. Na omenjeni progi letita letali Belgijske državne letalske družbe Sabe-na, ki ima 85 sedežev, in slovenskega letalskega prevoznika Adria Airways z 48 sedeži. Slovenija je zdaj v rednem in izrednem letalskem potniškem prometu prek letališča Brnik povezana s 33 evropskimi mesti.
KULTURNE VESTI IZ OBČINE MIREN KOSTANJEVICA
Lanski december je bil v občini Miren-Kostanjevica, predvsem pa v največjem kraju Mirnu, zaznamovan z več dogodki na kulturnem področju. Na prvem mestu je treba omeniti 35-letnico nepretrganega delovanja Moškega pevskega zbora Miren, ki so ga po vrstnem redu vodili Anton Klančič, Vojko Peršolja in Stanko Benko, sedaj pa ga vodi mladi mirenski glasbenik Matej Petejan. Ob tem pomembnem jubileju so v telovadnici mirenske osnovne šole 11. decembra lani organizirali širokopotezno zasnovano pevsko prireditev, na
BOZICNICA NA MIRENSKEM GRADU
V	nedeljo, 9. januarja, je na Mirenskem Gradu potekala tradicionalna 24. božičnica Goriškega pastoralnega področja. Tudi letos je imela običajen razpored, pričela se je namreč z mašo, med katero so prepevali združeni pevski zbori z Goriškega pod vodstvom g. Aleša Rupnika in ob orgelski spremljavi Antona Klančiča. Po evangeliju je krajše razmišljanje podal lazarist z Grada Anton Pust, ki je prisotne pevce opozoril na odgovornost njihove službe pri oblikovanju bogoslužja.
Sledil je nastop posamičnih pevskih zborov po naslednjem vrstnem redu: župnijski mešani zbor iz Mirna, cerkveni pevski zbor Šempeter, mešani zbor Bilje, župnijski zbor Renče, župnijski zbor Osek, mešani zbor Opatje selo, mešani zbor Odmev Sv. gora in mešani zbor Kapela Nova Gorica. Vsi nastopajoči zbori so bili izključno mešani. Čeprav seje letošnje božičnice udeležilo manj zborov kot prejšnja leta, je prireditev kljub temu pokazala stanje cerkvene glasbe na večjem delu Goriške. Izvajanje pevskih zborov je bilo zadovoljivo in primerno božičnemu razpoloženju, tako da lahko trdimo, daje zborovsko petje v teh krajih, vsaj večjih, na dostojni ravni. Večina pevskih zborov si je izbrala tradicionalen slovenski božični repertoar, vsaj pri nekaterih pa smo zaznali stremljenje po višji, umetniško poglobljeni in interpretacijsko dognani ravni.
Seveda pa osnovni namen božičnice ni umetniško-tek-movalen, marveč gre za prispevek goriških pevcev k obhajanju božičnih skrivnosti, mnogim cerkvenim pevskim zborom pa nudi sploh edino priložnost, da se predstavijo tudi zunaj domačega kraja. Skupno petje med mašo pa deluje povezovalno med župnijami in bi ga veljalo uresničevati tudi ob kakšni drugi priložnosti.
---------MV
kateri so poleg zbora-jubilan-ta nastopili še vsi ostali pevski zbori, ki delujejo v vasi. Pred številnim občinstvom so se zvrstili: župnijski mešani zbor Miren, župnijski dekliški zbor Miren, župnijski otroški zbor Miren, otroški zbor osnovne šole Miren in moška pevska skupina Chorus '97 iz Mirna (slednja je nastala v zadnjem času na pobudo ustanovitelja mirenskega moškega zbora Antona Klančiča). Zelo lepo je bilo videti in slišati vso to množico pevcev, med njimi tudi mnoge mlade, kar je porok, da zborovsko petje v tej vasi, v kateri ima že stoletno tradicijo, ne bo zamrlo. Slavju v Mirnu seje pridružil moški pevski zbor Kras iz bližnjega Opatjega sela, ki je tudi zapel nekaj pesmi.
22. decembra lani pa so v sejni sobi občinskega sveta v Mirnu predstavili knjigo zborovskih skladb domačina Antona Klančiča, ki nosi naslov Ah, ti bori. Na predstavitvi je uvodoma spregovoril podžupan mirensko-kostanjeviške občine Peter Budin, ki je nato predal besedo skladatelju. Avtor pesmarice je povedal, da obsega pesmi za moške zbore, prav tako za mešane in ženske. Besedila je črpal iz ustvarjalnosti domačih pesnikov, kot so Stanko Vuk, Vera Lestan in Ivan Štanta, posegel pa je tudi v ostalo slovensko zakladnico, npr. k Otonu Župančiču, Josipu Murnu-Alek-sandrovu, Alojzu Gradniku, Simonu Gregorčiču, Ljubki Šorli in drugim. Zbirka, ki pomeni hkrati skladateljev samostojni prvenec, šteje skupno 58 skladb. Njihov slog je v glavnem klasičen, izhajajoč iz pozno-romantičnega izročila, pri nekaterih pesmih, u-glasbenih zlasti na sodobnejša besedila, pa seje poskusil tudi v zmerno modernem slogu.
Tudi občina Miren-Kostanjevica je leto 2000 počastila s posebno pobudo. Izdala je bogato ilustriran stenski koledar z reprodukcijami starih razglednic in fotografij, ki prikazujejo kraje te občine. Kot znano, so to vasi, obsegajoče spodnji del Vipavske doline (Miren, Orehovlje, Vrtoče, Bilje), na kraški planoti pa se obči na razteza od Trstelja in Lipe navzdol z večjima krajema Kostanjevico in Opatjim selom. V koledarju so še posebej dragocene fotografije iz časa pred prvo svetovno vojno, saj so ti kraji zaradi bojev na soški fronti kasneje zelo spremenili zunanje lice. Na zemljepisne in kulturne značilnosti občine opozarja že barvna fotografija na naslovni strani koledarja, posneta s kraškega hriba, odkoder se pod njim vidi Mirenski Grad z mogočno cerkvijo, okrog pa se raztezajo polja in travniki nižinskega dela občine. Vsekakor je izdaja koledarja pomembna kulturna pobuda, ki je rešila pozabe delček zgodovine teh krajev.
----------MV
13
ČETRTEK
20. JANUARJA
2000
14
ČETRTEK 20. JANUARJA 2000
NOVI GLAS / ŠT. 2 2000
SLOVENIJA
ITALIJANSKO PRAVO
USTANOVNI OBČNI ZBOR ZDRUZENJA KMEČKIH ZENA
BOVEC / PRIZNANJA ZA POMOČ
PRVI
KORAK
Občina Bovec je na minulem božičnem in novoletnem sprejemu podelila 19 srebrnih plaket z listino za posebne zasluge pri odpravi posledic potresa na svojem območju. Gre za izraženo pozornost za nesebično pomoč v dneh takoj po potresu in kasneje pri obnovi. Tri četrtine v potresu prizadetih stavb v Posočju je sedaj v sanaciji ali pa so se ljudje vanje že vselili. Plakete so podelili na podlagi posebnega pravilnika o priznanjih za pomoč pri odpravi posledic potresa, da lahko prebivalstvo tudi na ta način izkaže svojo neizmerno zahvalo.
V	bovškem hotelu Alp, kjer je potekala prireditev, so zbranim gostom izrekli prijazno dobrodošlico z zabavnim in kulturnim programom osnovnošolskih otrok. Ti so s svojo vedrino pokazali, da popotresno vzdušje gre premagovati tudi ob sproščajoči zabavi in kulturnih prireditvah, ki vračajo vedrino, mir in nove moči. Slavnostni govornik bovški župan Siniša Germovšek je povedal, da so poleg dobitnikov priznanj prispevali k številnim uspešnim dejanjem pomoči v preteklem letu še drugi občani. Poudaril je, da so s podeljevanjem prjznanj zaslužnim šele začeli. Še jih bodo podeljevali ob priložnostih, ko se bodo tudi zaključevala dela na še neobnovljenih stavbah.
Občini in občanom je pomoč pripomogla pri uspešnejšem reševanju težav in zadreg, ko je prišlo do njih. Posebno takrat, ko občinska blagajna ni omogočala, da bi šle zadeve tako naglo h kraju, kot bi si vsi skupaj želeli. Pri tem je župan obžaloval, da tudi v takšnih situacijah državna oblast prelaga na občine vedno več obveznosti, a zanje ne zagotavlja ustrezne finančne podpore.
Srebrne plakete z listino so prejeli: Prostovoljno gasilsko društvo Bovec, Prostovoljno gasilsko društvo Srpenica, Prostovoljno gasilsko društvo Log pod Mangartom, Civilna zaščita občine Bovec, Radioklub "BC" Bovec, Slovenska Karitas, Rdeči križ Slovenije, Nova KBM d.d. Maribor - področje Nova Gorica, Mestna občina Nova Gorica, Občina Miren-Kostanjevica, Občina Kanal, Občina Brda, Robert Trampuž (bivši bovški župan), Milan Štulc (CZ Bovec), Anton Božji (poveljnik GDB), Miro Bzja (nam. pov. GDB), Vladimir Vulč, Danjel Krivec (nam. pov. CZB) in Siniša Germovšek (takratni predsednik občinskega sveta Bovec).
Poleg naštetih so se podelitve udeležili še predstavniki Državne tehnične pisarne, projektanti, nadzorni organi pri gradnji objektov in predstavniki številnih občin.
MIRAN MIHELIČ
DAVEK NA DEDOVANJA PO FINANČNEM ZAKONU
VLOGA ŽENSK PRI RAZVOJU KMETIJSTVA
DAMJAN HLEDE
Že dalj časa se tako v javnosti kot v politični areni govori o reformi ali celo o odpravi obstoječega davka na dedovanja in darila. V tem smislu obstaja v parlamentu že več zakonskih predlogov. Z letošnjim finančnim zakonom se je zakonodajalec ra-
SPREMEMBE TUDI NA PODROČJU DAVKA IVA
PODALJŠANE OLAJŠAVE ZA KMETIJSKO PODROČJE
Finančni zakon za leto
2000	je podaljšal dva časovna roka na kmetijskem področju, katerih zapadlost je bila predvidena 31. decembra 1999. Gre za rok vpisa kmetijskih stavb, ki so izgubile "kmetijske pogoje", v novi kataster stavb in za zaključni rok veljavnosti olajšav za t.i. malo kmetijsko lastnino (it.piccola proprieta contadina). Za vpis kmetijskih stavb, ki so izgubile kmetijske pogoje, v kataster stavb, je sedaj čas do 31. decembra 2000.
Olajšave za malo kmetijsko lastnino, ki so v veljavi že od leta 1954, pa so bile tokrat v zadnjem trenutku podaljšane še za dve leti, in sicer do 31. decembra leta 2001. O-lajšava velja za nakupe kmetijskih zemljišč, za katere pri-tičeta državi registrski in hipotekarni davek v fiksni meri (250.000 lir vsaki) ter katastrski davek z davčno stopnjo v višini 1 %. Olaljšavo lahko koristijo samo dejanski neposredni obdelovalci, torej tisti, ki se neposredno in običajno ukvarjajo s poljedeljskim obdelovanjem ali z živinorejo, če delovna moč družinskega jedra ni manjša od ene tretjine tiste moči, ki je potrebna za vzdrževanje podjetja. Obstoj tega pogoja in površine posedovanih kmetijskih zemljišč mora kupec dokazati s potrdilom, ki ga izdajo pokrajinski kmetijski uradi in ki ga je treba izročiti registrskemu uradu skupaj s kupoprodajno pogodbo. A gre za utečeno prakso, ki je vsem kmetijskim podjetnikom že dobro znana, tako da jim gre odložitev roka samo v dobro.
Manj v dobro jim gre seveda velika sprememba na področju davka Iva, ker je bil prav tako s finančnim zakonom ukinjen dosedanji posebni in ugodnejši režim, o čemer je še vedno v teku precejšnja debata in o čemer bomo podrobneje pisali kdaj drugič.
------- D	H
hlo dotaknil tega področja in torej načel vprašanje, h kateremu se bo moral v bodoče po vsej verjetnosti vrniti in se ga lotiti bolj sistematično.
Osmi člen finančnega zakona zamenjuje obstoječo davčno tarifo, ki je priložena zakonu št. 346/90 o davku na dedovanja in darila. Edina sprememba pa obstoji v bistvu samo v povišanju davčne franšize, t.j. mere vrednosti, do katere so dediščine in darila proste davka na dedovanja in darila. Gre pa za povišanje "v dveh obrokih", saj se je s 1. januarjem 2000 franšiza od prejšnjih 250
1	milijonov povišala na 350, s prvim januarjem leta 2001 | pa bo prešla na 500 milijonov lir. Zakonodajalec ni pomislil, da bi poleg franšize lahko spremenil tudi obsto-| ječe davčne stopnje, ki so ostale enake prejšnjim. To pomeni, da bodo sedaj dediščine in darila oproščeni tega davka do vrednosti 350 milijonov lir, na vrednost od 350 do 500 milijonov pa se bo : računala - tako kot prej - 7-od-\ stotna davčna stopnja in ne 3-odstotna, ki se je prej - kot
i	prva stopnja davčne obre-! menitve - računala na vrednost od 250 do 350 milijonov. V bistvu je torej finančni zakon zgolj odpravil prejšnjo 3-odstotno davčno stopnjo na vrednost od 250 do 350 milijonov lir.
Kot je znano se davek ra-
I	čuna samo na skupno vrednost dediščine ali darila le v primeru, ko je koristnik sorodnik v ravni črti ali zakonec pokojnika ali darovalca.
V	vseh drugih slučajih je tre-; ba davku na celotno vrednost dodati še davek na posamezni delež dediščine ali na posamezno darilo. Manjša je sorodstvena ali svaštve-| na vez, nižje so franšize in
i	višje so davčne stopnje. Za te prenose se s finančnim zakonom ni nič spremenilo, tako da ostanejo franšize in ! davčne stopnje iste kot prej. Zgoraj omenjena spremem-| ba pa se bo seveda poznala tudi na teh prenosih, kolikor bo pač manjše davčno breme na skupno vrednost.
Povišanje franšize velja tudi za davek Invim. Ta breme-
i	ni dedovanja ali darila, ki vsebujejo nepremičnine (a le če jih je pokojnik ali darovalec kupil oz. prejel pred letom 1993) v višini 1% vrednosti nepremičnin, če je ta vrednost višja od 250 milijonov lir (sedaj 350 milijonov in prihodnje leto 500). Nespremenjena pa ostaneta hipotekarni in katastrski davek, ki bremenita dedovanja in darila z nepremičninami, v višini 3% vrednosti nepremičnin.
Na teh straneh smo v zadnjem letu dni že nekajkrat poročali o zanimivih in koristnih pobudah in dejavnostih Združenja slovenskih kmečkih in podeželskih žena na Tržaškem. Pobudnice združenja so doma v raznih vaseh na Zahodnem Krasu; prav pozitivna izkušnja in spodbuda vse večjega števila žensk, ki so se želele včlaniti, pa je bila povod, da so se odločile, da se tudi formalno ustanovijo in primerno razširijo svoje delovanje. Zato so pripravile statut in v torek, 11. t.m., v prostorih Zadružne kraške banke priredile ustanovni občni zbor, ki se ga je udeležilo res veliko žensk. Prisotna pa je bila tudi organizacijska tajnica Zveze kmetic Slovenije Mateja Suhodolnik, ki je v svojem pozdravnem nagovoru pozdravila novo združenje in poudarila pomen, ki ga lahko
imajo take ustanove za osebno rast in izobrazbo kmetic ter žensk na splošno in posredno za razvoj kmetijstva, saj imajo ženske v kmetijstvu izredno važno vlogo. Podobne misli so izrazili ravnatelj pokrajinskega nadzorništva dr.
J Gianni Degenhartin predsednik Kmečke zveze Alojz Debeliš ter predsednikZveze neposrednih obdelovalcev Dimitrij Žbogar.
Po uvodu predsednice pripravljalnega odbora Suzane Lovrečič Radovič in poročilih o delovanju, ki ga je podala Milena Rebula Forčič, ter blagajniškem poročilu Flavije Terčon Radovič, so prisotne članice odobrile statut. Združenje si postavlja za cilj delovanje na področju izobraževanja in širjenja kulture, krepitve samozavesti članic ter rekreacije. V tem smislu bodo ! nadaljevale s prirejanjem izo-
H	
?!	
F x	
	
	
	■i.r*‘Jr
k 2* ^ .	
	
m	
VELIK ODMEV V SLOVENIJI
SPORI OGROŽAJO VINOGRADNIŠTVO IN ZADRUŽNIŠTVO V VIPAVSKI DOLINI
V	našem časniku smo že poročali o sporih in izredno slabih odnosih med Kmetijsko in Vinogradniško zadrugo v Vipavi ter vodstvom kme-tijsko-predelovalnega podjetja Agroind Vipava 1894. Stanje se je zaostrilo do take stopnje, da so vinogradniki oz. člani omenjenih zadrug v četrtek, 6. t.m., zasedli prostore uprave in vinsko klet v Vipavi ter vzpostavili t.i. kmečke straže. Direktorju družbe A-groind Vipava 1894 Igorju Blažini ne dovolijo vstopa v prostore z utemeljitvijo, da bi lahko odtujil razne listine, kot je to napravil v vipavski kmetijski zadrugi, ko je bil v njej odstavljen s funkcije direktorja.
Vinogradniki in drugi kmetje dolžijo direktorja družbe Agroind Vipava 1894, da jih izsiljuje oz. goljufa pri odkupnih cenah grozdja, da poskuša mlekarne odtujiti in da namerava Kmetijsko in Vinogradniško zadrugo prisiliti v stečaj s tem, da bi vinska klet in mlekarna sami prevzeli celotni odkup grozdja in mleka v Vipavski dolini.
Predstavniki zadrug, ki sta pomembni lastnici družbe A-groind Vipava, zahtevajo, da direktor družbe Igor Blažina odstopi, odstopiti pa bi morali tudi trije njegovi domnevni privrženci in zagovorniki
v	nadzornem svetu delniške družbe. Kljub posredovanju predstavnikov raznih organizacij, med njimi sta bila tudi predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk in podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije Peter Kranvogel, direktor in člani nadzornega sveta družbe Agroind Vipava 1894 nočejo odstopiti, pa so
izjavili, "da s takim ravnanjem zavestno prevzemajo odgovornost za nadaljnjo možno škodo v Agroindu".
V omenjenem primeru, ki močno odmeva v Sloveniji, bo zagotovo potrebno v kratkem, nemara že v tem tednu, priti do sporazuma. Kakšen bo ta, je težko napovedati, ker obe strani vztrajata pri svojih stališčih. Dodati je, da delavci in uradniki v podjetju podpirajo akcijo vinogradnikov, kmetov in zadružnikov ter zato napovedujejo možnost splošne stavke. T.i. kmečki punt, z utemeljitvijo, da so ogroženi interesi in celo obstoj okrog 2 tisoč družin vinogradnikov v Vipavski dolini, vodi Marjan Poljšak, direktor kmetijske zadruge v Vipavi in nekdanji poslanec v slovenskem parlamentu. Ob sedanjih dogajanjih je slovensko državo obtožil, "da s svojo a-narhijo, nereagiranjem in pravnimi prazninami sili kmete, kateri so že izčrpali vsa pravna sredstva, k temu, da se pričnejo posluževati represivnih sredstev".
' M.
braževalnih predavanj in tečajev, organiziranjem strokovnih ekskurzij in izletov. Veliko pozornost pa nameravajo posvečati tudi osveščanju širše družbe o problematiki zdravega okolja in hrane ter vloge, ki jo lahko ima kmetijstvo na tem področju.
Soglasno odobreni statut in pristop večjega števila novih članic, tako da Združenje zdaj šteje že skoraj sto članic, pomeni, daje bilo potrebno in zaželeno ter da lahko v tem našem prostoru opra-
vi	veliko koristnega. Zdaj u-radno ustanovljenemu Združenju slovenskih kmečkih in podeželskih žena naj torej voščimo in želimo, da bi uspešno lahko deloval in povezoval kmetice in ostale ženske, ki jih zanimajo vrtičkarstvo, cvetje ali narava in zdrav način življenja.
Z 72. STRANI
"ZA OVREDNOTENJE..."
•••••••••••••••••••
Katere so težave kmetijstva pri vas?
V	naših krajih se ne moremo ponašati s številkami, ki jih lahko dosegajo kmetje, ki obdelujejo svoja polja ali sadovnjake v nižinah. Naše ja-bolke rastejo v goratih, težko dosegljivih površinah, ne razpolagamo z namakalnimi napravami, razlika med dnevno in nočno temperaturo je velika... Na vsakem hektarju lahko poberemo od 250 stotov jabolk, medtem ko sev nižini številke podvojijo. Po drugi strani pa lahko trdimo, da je zaradi omenjenih dejavnikov kvaliteta naših jabolk bistveno boljša ob dejstvu da rastejo v odmaknjenih krajih, daleč od cest in ljudi.
Ovrednotenje sadov, ki so značilni za Nadiške doline, spada med vaše cilje.
Naša zadruga sodeluje pogosto z zavodom ERSA, predvsem pri tovrstnih raziskavah. Pred leti smo izbrali najboljše in najznačilnejše sorte jabolk in kostanjev in začeli s cepljenjem, s tem da smo nudili domačim proizvajalcem cepiče. Naš namen je ohranitev domačih vrst sadja in tudi tistih dreves, ki so se prilagodila našemu podnebju. Pred kratkim smo dobili tudi prispevek iz programa 5b za tovrstno raziskavo o kostanjih. S pomočjo Gorske skupnosti bodo tehniki poiskali najlepše vrste kostanja, nato bodo z ve-getalno reprodukcijo - to pomeni brez cepljenja - naredili nove sadike, ki jih bodo posredovali domačim kmetom.
Katera je primarna vloga vaše zadruge?
Ohranitev in oživitev kmetijstva v Nadiških dolinah. Naša zadruga bi rada nudila svojim članom in mlajšim generacijam možnost dela, ki lahko nudi veliko zadoščenj in seveda omogoči preživetje.
GOSPODARSTVO
NA SMUCISCIH V WENGNU IN ALTENMARKTU
PRIROČNIK S. FELICITE KALINSEK
VELIKA SLOVENSKA KUHARICA
Običaj je že, da v našem tedniku večkrat prinašamo krajšo predstavitev skoraj vsake slovenske kuharice, knjige, v kateri so zbrani slovenski recepti o jedeh, ki slovensko kuhinjo delajo različno od drugih narodnih kuhinj, a jo obenem uvrščajo v srednjeevropski prostor, evropsko omiko, ki se odraža tudi na jedilni mizi. Že dolgo časa je namreč znano, da spada kultura pripravljanja in uživanja hrane in pijače med temeljne kakovosti življenja.
Prav zato smo z veseljem vzeli v roke temeljno delo o slovenski kuhinji, knjigo Vek/ca slovenska kuharica - ali kako okusno kuhati navadna in imenitna jedila znane sestre Felicite Kalinšek.
Gre za štiriindvajseto dopolnjeno izdajo knjige, ki jo je po knjigi Magdalene Pleivveis iz leta 1869 napisala sestra Felicita Kališnik in danes u-pravičeno velja za eno najboljših kuharskih knjig na Slovenskem. Častna sestra Felicita Terezija Kalinšek je knjigo Slovenska kuharica predelala in jo temeljito dopolnila, tako kakovostno kot količinsko, njena prva izdaja pa sega že v leto 1912. Njeno delo o slovenski kuhinji iz tistega časa je prvo sodobno delo o slovenski kuhinji, saj je sestra Felicita Kališnik dodala v knjigo razlago kuharskih izrazov, pojasnila o mesu, dodala poglavja o dišavah, sekanicah, o osnovnih testih in kremah, oblivih in penah, vpeljala v kuharsko knjigo poglavje o pijačah, zelo razširila poglavje o prikuhah z zelenjavo, napisala pa je tudi poglavje o pripravi in serviranju hrane. Osemnajsta izdaja knjige je izšla leta 1980 in takrat jo je uredila sestra
Vendelina Marija Ilc, ki jo je popolnoma posodobila in preuredila času in razvoju prehranjevanja primerno.
Prav s pomočjo sestre Vendeline je Cankarjeva založba v Ljubljani ob izteku minulega leta pripravila novo, razširjeno in dopolnjeno izdaj o Slovenske kuharice, v kateri je več prostora namenjenega pripravi in serviranju hrane, soskladju hrane in pijače in tako naprej, vse seveda v skladu z duhom časa. Sestri Vendelini je veliko pomagala urednica Živa Vidmar, medtem ko je pri poglavjih o ribah in konzerviranju hrane sestro Vendelino nasledila častna sestra Bernarda Go-steničnik. Vse pa so si prizadevale, da bi zbrani recepti v sodobnem prehranjevanju še zmeraj dišali po domači babičini kuhinji, kot so v uredništvu Cankarjeve založbe zapisali veliki slovenski kuharici v uvod.
Velika slovenska kuharica je gotovo najobsežnejša knjiga o slovenskih in ne samo slovenskih jedeh in gotovo tudi temeljna knjiga o slovenski kuhi. Zaradi posodobitve in prilagajanja sedanjim potrebam človeka pa je tudi danes nezamenljiv pripomoček pri kuhanju in ohranjanju slovenskega izročila v kuhinji. Dejansko je to še vedno aktualna knjiga o prehrani in nezamenljiv pripomoček vsake kuharice in vsakega kuharja, ki skuša na mizo poleg danes uveljavljenih mednarodnih in morda prav zato brezimnih jedi postaviti tudi pristno slovensko narodno jed. Zaradi bogastva, ki ga knjiga vsebuje, bo našla ustrezno mesto v vsakem slovenskem domu.
USPEHI IN NEUSPEHI NA BELIH PROGAH
' JUP
GRUBELNIK V VVENGNU TRETJI...
Koširje še vedno nestanoviten smučar, bi lahko zapisali po nedeljskem slalomu v švicarskem središču Wen-gen, kjer ga je, milo rečeno, spet polomil. Po prvi vožnji, ko je imel pol sekunde naskoka nad drugouvrščenim, je v drugi vožnji Jure odsmučal slabo in končno pristal na zanj slabem devetem mestu. S tem, da ga je v drugem spustu polomil, jejure Košir pripomogel, da se je norveški odlični vsestranski smučar Kjetil Andre Aamodt vpisal med legende modernega smučanja, saj je šele četrti alpski smučar, ki mu je doslej uspelo zmagati v svetovnem pokalu v vseh smučarskih disciplinah. Aamodt je dosegel svojo prvo slalomsko zmago v svetovnem pokalu prav v nedeljo v VVengnu in se tako postavil ob bok Pirminu Zur-briggnu, Marcu Girardelliju in Giintherju Maderju, ki so doslej edini slavili v vseh alpskih smučarskih diciplinah. Na smučišču v VVengnu je slovenski smučar Drago Grubelnik prvič, v življenju stal na stopničkah, saj je dosegel z obema časoma tretje mesto, medtem ko je bil na nehvaležnem četrtem mestu Matjaž Vrhovnik (na sliki), Mitja Kuneje bil enajsti, Andrej Miklavc in Mitja Valenčič pa sta izpadla, prvi v drugi vožnji, Valenčič pa že na prvi progi. Lep slovenski uspeh torej, vsekakor pa ne gre prezreti dejstva, da bi lahkojure Košir zmagal, a ni. Kot se to ni ponovilo z italijanskim slalomistom Angelom VVeissom, za katerega so trdili, da je v vrhunski formi in nekateri so iz njega že delali novega Tom-bo; z dobrim drugim časom je pristal na sedmem mestu
ONI f
in takoj za njim je bil Sergio Bergamelli, tudi ta večna obljuba smučanja, podobno kot Jure Košir. Po odhodu Alberta Tombe med penzioniste ni več izrazitega zmagovalca ne v slalomu ne v veleslalomu; edini, ki prepričljivo zmaguje in svoje nasprotnike običajno s časom "dotolče", je še Herman Meier - Herminator, ki kljub slabemu zdravju še naprej vodi v skupnem svetovnem pokalu.
...MOJCA SUHADOLC PETA V ALTENMARKTU
V	superveleslalomu v avstrijskem mestecu Altenmarkt so slavile domačinke, saj sta prvi dve mesti zasedli Renate Gotchl in Tanja Schneider; na tretjem in četrtem mestu sta bili Nemki Sabine Brauner in Martina Ertl, Mojca Suhadolc pa je pristala na zanjo odličnem 5. mestu, dve točkijDa je z 28. mestom osvojila Spela Bračun. Italijanske smučarke so imelespet slab dan: na15. mestu je bila najboljša med Italijankami Alessandra Merim, medtem ko je sicer odlična Isolde Kostner pristala na poraznem 19. mestu.
JUP
ODBOJKA
DVOJNA ZMAGA
Prejšnjo soboto so v Olym-piinem taboru ponovno slavili z dvojno zmago. Pravo presenečenje so pripravili člani moške ekipe, ki so z rezultatom 3-1 premagali ekipo Buia. Le-ta spada namreč v skupino ekip, ki ciljajo na napredovanje v višjo ligo. Olym-pia je nastopila z okrnjeno postavo, saj je zaradi bolezni manjkal center Janez Terpin, s klopi pa je tekmi sledil Boris Sfiligoj. Že v prvem setu so naši fantje pokazali zmagovito igro. S prepričljivo igro so nadaljevali tudi v drugem setu, ki je bil do 20. točke izenačen, nakar je Olympia spet prevladala in osvojila tudi drugi set. V tretjem setu pa so naši igralci popustili, kljub temu pa so se borili do konca.
V	četrtem setu so spet zaigrali zbrano, tako da so nasprotniki klonili in domačini pošteno slavili. Pohvalo si zaslužijo vsi igralci, posebno pa Evgen Komjanc, ki je v tekmi pokazal odlično igro (15 točk).
Tudi dekleta Kmečke Banke so v Porcii slavila, tokrat z rezultatom 3-2.
MH
ODPRTO PRVENSTVO AVSTRALIJE
V	Melbournu je v polnem teku Oclprto prvenstvo Avstralije. Ze prvi dan sta izpadla dva nosilca, Šved Thomas Enquist in Slovak Karol Kuče-ra; prvega je premagal Avstralec Richard Fromberg, drugega pa presenetljivi Tajec Scri-chaphan. Drugih večjih presenečenj ni bilo, saj so napredovali vsi favoriti, med njimi Pete Sampras, ki lovi svoj trinajsti Grand slam turnir, Evgenij Kafeljnikov, lanski zmagovalec, ter seveda lanski najboljši tenisač Andre Agassi, za katerega pravijo, da šele lovi pravo formo. Šušlja se, da mu pri tem pomaga nekdanja zvezda tenisa Steffi Graf, ki ga nežno gleda s tribun. Včasih ji uspe tudi kaj povedati. Največkrat jo slišijo, kako Agas-sijevo tekanje za žogico strokovno bolj sama sebi kot drugim komenitra z "darling" gor in "darling" dol. Srečno!
Med zanimivimi izidi je gotovo dvoboj, iz katerega je italijanski tenisač Tielleman izšel kot zmagovalec proti Martinu, medtem ko je nepredvidljivi hrvaški as v večnem in me-
stoma že predolgem zatonu Goran Ivaniševič po dolgi in utrujajoči igri ugnal Francoza Piolina; za Zeca se ve, da zna parati živce gledalcem kot noben drug. Izpadel pa je Chang, večno nasmejani Kitajček, ki je bil nekaj časa številka ena svetovnega tenisa; od Italijanov pa je v drugo kolo prišel še Pozzi.
Pri dekletih gre vse po načrtih, zmagujejo vse favoritinje: Martina Hingis, Lindsay Davenport in Serena VVilliams, ki ima srečo tudi zato, ker njena sestra Venus počiva doma; uradno zato, ker naj bi si poškodovala komolec, neuradno in bolj verjetno pa zato, ker je njun podjetni ata sklenil osvojiti Grand slam - štiri najuglednejše turnirje v enem letu, in sicerz obema hčerkama po načelu: prva zmaga v Avstraliji, druga bo v Franciji, prva spet v Angliji in končno spet druga v ZDA. Ob koncu leta bomo o tem kakšno rekli, če se mu bodo iztekli računi, seveda. In prišli bodo denarci, zanje seveda ni nihče imun v tem belem cirkusu pod vročim avstralskim soncem. Slovenka Tina Pisnik pa je najbrž že na poti domov, ker je v prvem kolu izgubila. ——' — ZUT
PREGLED USPEHOV SLOVENSKIH ŠPORTNIKOV V LETU 1999 m
Podobno vrednost kot uspeh nogometašev ima tudi zlata medalja Iztoka Čopa in Luke Špika na svetovnem veslaškem prvenstvu v kanadskem mestu St. Catharines med dvojnimi dvojici - druga slovenska zlata medalja na svetovnem prvenstvu v olimpijskem športu v obdobju samostojne Slovenije sploh. Čop in Špik pa sta bila tista slovenska športnika, ki sta si na mednarodnih tekmah za povrh že ustvarila sloves nepremagljivosti; mnogi veslaški strokovnjaki menijo, da bi se ob nadaljevanju skupne športne poti lahko vpisala v svetovno veslaško zgodovino ob bok slavnima italijanskima bratoma Abagnale ali slovitima Angležema Pinsentu in Redgraveu. Ob zlati medalji sta Slovenca v Kanadi namreč
postavila še svetovni rekord, zanimivo pa je tudi dejstvo, da, kadar sta v karieri skupaj nastopala v tem čolnu, nista doživela poraza.
V	atletiki v zadnjih letih Slovenci predvsem po zaslugi Brigite Bukovec niso imeli skrbi, da na največjih tekmah ne bi bili v igri za medaljo. Od letos se ji je pridružil še skakalec v daljavo Gregor Cankar. Oba sta nase opozorila že na dvoranskem svetovnem prvenstvu v Maebasiju na Japonskem, kjer pa sta pristala na četrtem mestu. Poleti pa se je vse obrnilo na glavo. Bukovčeva je nastop na sedmem svetovnem prvenstvu zaradi poškodbe odpovedala, za njo pa je ta korak storila še najboljša slovenska skakalka v višino Britta Bilač. Breme je nato padlo na Cankarja, ki je v
dramatičnem finalu dokazal, da sodi med najboljše. V Sevilli je 28. avgusta osvojil bronasto odličje (8,36) in s tem prvo slovensko kolajno na dosedanjih svetovnih prvenstvih. Cankar jev kvalifikacijah zasedel prvo mesto in se z 8,23 m zanesljivo uvrstil v boj za odličja, čeprav je v prvih dveh serijah prestopil. S tem mu je grozila ponovitev neuspeha na prejšnjih dveh prvenstvih, ko je prestopil v vseh treh serijah in ostal brez rezultata. Z nastopom v kvalifikacijah in v finalu pa je nekdanji svetovni mladinski prvak dokazal, da je tudi v psihičnem pogledu dozorel v vrhunskega atleta.
Slovenska plavalna zgodba se je začela že decembra 1998 na evropskem prvenstvu v kratkih bazenih v Shef-
fieldu, kjer je Nataša Kejžar na 100 metrov mešano osvojila srebro, le za mesto je bil nato aprila na svetovnem prvenstvu v kratkih bazenih prekratek Pete Mankoč, ki je v predtekmovanju postavil celo rekord svetovnih prvenstev. Vrhunec je bil nato nedvomno nastop Šparavčeve v Carigradu, ki je na evropskem prvenstvu Sloveniji priborila prvo medaljo po letu 1993, ko je medaljo v Sheffieldu na 1.500 m prosto osvojil Igor Majcen. Na 100-metrski razdalji je bila Mariborčanka spet blizu medalji, a je pristala na najbolj nehvaležnem četrtem mestu.
Ob vseh teh dosežkih velja izpostaviti alpinistični vzpon Kamničana Tomaža Humarja. Slednji je sam v alpskem slogu preplezal južno steno Daulagirija (1.867 m). Največji alpinist vseh časov Južni Tirolec Reinhold Messner je ta dosežek uvrstil med tri največje uspehe svetovnega alpinizma. 'V 70. letih so
; bili vodilni v svetovnem alpinizmu Angleži, v 80. letih so bili to Poljaki, danes pa so to Slovenci," je ob vrnitvi slovenske odprave in Tomaža Humarja s Himalaje med sprejemom na letališču povedal prvi mož svetovnega alpinizma Reinhold Messner. Messner, ki se je z južno steno te gore neuspešno spoprijel leta 1977, je podvig uvrstil med mejnike svetovnega alpinizma. Po njegovem mnenju je bil v zgodovini prvi tovrsten uspeh dosežen leta 1938, ko je bila preplezana najzahtevnejša stena v Alpah na Eigerju, drugi leta 1970, ko so Britanci zmogli južno steno Anapurne, tretji mejnik pa je podvig Tomaža Humarja - solo vzpon v alpskem slogu prek južne stene Daulagirija. Tomaž Humar pa je bil prvi slovenski alpinist, ki je uspešno opozoril na možno promocijo in odmevnost alpinizma, saj je s Humarjem na Daula-giri preko interneta “plezal lep del slovenske javnosti".
V	ospredju pozornosti pa je bil ne glede na vse avgustovske uspehe moštveni šport. Po tradiciji smo Slovenci veliko pričakovali od košarkarjev, kjer se je Union Olimpija prebila do osmine finala lige prvakov, košarkarska reprezentanca na evropskem prvenstvu pa je z devetim mestom zaostala za pričakovanji javnosti, ki je navajena zmag v Ljubljani potihem pričakovala boj za eno od medalj. Že pred tem je za košarkarsko navdušenje poskrbela tudi Pivovarna Laško, ki je Sloveniji v evroligi priborila še drugo mesto; v Evropi nastopajo z dvema ekipama le največji klubi. Za nameček je v ligo NBAodšel tretji nekdanji igralec Uniona Olimpije. Po Marku Miliču in Vladimirju Ste-paniji je v najmočnejši košarkarski ligi na svetu zaigral še Radoslav Nesterovič, ki je v Minnesoti celo prodrl med nosilce igre.
ALPIN / DALJE
15
ČETRTEK
20. JANUARJA
2000
*ousufl t*m
Mladik^
MN|ŠINE VIZIT EVROPO
FOTO BUMBACA
KOLEDAR 2000
Novi shsMlad,ka
Pastirček^,
Kast
knjige GoriškeDow
Mohorjeve družbe^
Avon
Jubilejni prehod
pP
podpiraj dobri tisk!