Slovenski List:
Neodvisno slovensko krščanskosoeijalno glasilo.
Štev. 50.	V Ljubljani, v soboto 15. decembra 1900.	Letnik V.
„Sloveiukl I>lat“ izhaja v sobotah dopoludne. — Rartinina je za vse leto 8 K, za pol leta i K, za četrt leta 2 K. Vsaka Številka stane 14 vin. — Dopial pošiljajo se uredništvu „Slov. Lista11 — Nefrankova.nl dopisi se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Naročnina, reklamaolje in Oinanlla se pošiljajo upravniStvu „Slov Lista“. Uredništvo in
upravnistvo sta v Ljubljani, Oradlii« itev. 16. Uradne ure od ure 3—6 pip. — Oznanila se računajo po navadni ceni.
Kmetje! Posestniki! Volilci!
V torek, dne 18. grudna t. 1., se vrši volitev petero poslancev v kmetski skupini kranjske dežele.
Oddajte vsi složno, kakor eden mož, svoje glasove kandidatom katoliško-narodne stranke, ki so:
1. V sodnih okrajih: Ljubljana, Vrhnika, Litija, Zatičina, Ribnica Velike Lašče:
Ivan Vencajz,
odvetnik v Ljubljani.
2. V sodnih okrajih: Postojina, Ilir. Bistrica, Se nožeče, Vipava, Logatec, Cirknica, Lož in Idrija:
Dr. Ignacij Žitnik,
deželni poslanec v Ljubljani.
3 V sodnih okrajih: Kranj, Škofjaloka, Tržič, Kamnik, Brdo, Radovljica in Kranjska gora:
Jožef Pogačnik,
posestnik in poštar v Podnartu.
4. V sodnih okrajih: Novo mesto, Krško, Kostanjevica, Črnomelj in Metlika:
Viljem Pfeifer,
. posestnik v Krškem.
5. V sodnih okrajih: Kočevje, Trebnje, Žužemberk, Radeče in Mokronog:
Franc Povše,
deželni odbornik v Ljubljani.
Volilci! Vsi kakor en mož na volišče in zmaga mora biti naša! Volite soglasno te skušene in zaslužne može. Vsi naši kandidatje so zvesti sinovi katoliške cerkve. Vsi so zvesti sinovi svojega naroda. Vsi so zvesti avstrijski državljani —^ neomejeno udani presvetlemu cesarju. Vsi so sinovi priprostih starišev kmetskega poko-ljenja! Vsi so vneti osobito in v pryi vrsti za kmetski stan. Vsi so to že po večkratnem delovanju dokazali. Vsi so zmožni za posel poslanstva. Vsi so si pridobili že ugled na cesarskem Dunaju. — To so poslanci, kakoršni morajo biti! Volite jih!
Sijajna zmaga.
Pričakovali smo, da prodre naš kandidat pete skupine gospod dr. Ivan Šušteršič z veliko večino, a da bodo liberalci in socijalni demokrati pri tej volitvi tako nabiti, tega ni nihče pričakoval. Dvaindvajset tisoč petsto sedem in sedemdeset glasov ima naš kandidat večine nad obema nasprotnima kandidatoma. Oddanih veljavnih glasov je bilo 54.229. Od teh je dobil dr. Šušteršič 38.236 glasov. Liberalni kandidat Luka Jelenec je dobil le 11.812 glasov, socijalni demokrat Kopač pa le 3848
glasov. Neveljavnih glasov je bilo oddanih 523, razcepljenih pa 334
Velikansko veselje vlada v krščanskem taboru, med liberalci pa jeza, strah, obup. In ni čuda, vsaj se veselimo tako sijajne zmage po pojavih liberalce surovosti, kakoršne še ni videla naša dežela. Prav pravi vrli BSIoveneo“: Vse so počeli, kar so mogli I Vse najnižje strasti so poiskali po vseh kotih naše domovine; vse, kar je slabega, so prebrskali in s peklensko zvitostjo so vse to napeljali na svoj mlin. Ni bilo oderuha, ni bilo hinavca, ni bilo priliznjenca, ni bilo brezznačajnika v naši deželi, ki bi ne bil delal z vsemi silami za liberalce in socijalne demokrate med nami. Vse, kar je slabega, se je združilo in vse, kar je slabotnega, se je poiskalo. Vse, prav vse! In vse ni nič pomagal o!“
To je odgovor našega ljudstva ostudnemu liberalizmu.
Celo Ljubljana ni dala Jelencu take večine, kakeršne so pričakovali liberalci Tudi tu je Luka Jelenec propadel na dveh voliščih, in sicer v obeh mestnih ljudskih šolah, na jednem volišču je dobil naš kandidat z nasprotnim kandidatom jednako število glasov, na jednem smo pa podlegli za malenkostno število glasov. Liberalci so storili s terorizmom in lažmi vse, da bi pridobili Jelencu kolikor mogoče glasov Na stotine naših vo lilcev ni dobilo glasovnic in magistratni sluga Bizjak se je izjavil; „Ne dostavim, ker vem, da so klerikalci". Magistralnim delavcem se je zapisalo na glasovnice Jelenčevo ime, silen pritisk se je izvrševal proti uslužbencem na mitnicah. Pečar Kal mu s je pritiskal na svoje delavce. Tako so delali liberalci! Kak razloček mej takim postopanjem in onim naših mož, kakor g. Pollaka, ki je pustil svojim delavcem prosto volitev. Liberalni gospodarji niso upisa-vali krščanskih strank in le zaupna nemarnost nekaterih naših volilcev je zakrivila, da niso pravočasno kljub vsestranskim opominom skrbeli za reklamacijsko postopanje Za Luko Jelenca so šli v boj skoro vsi liberalni glasovi, šli so na volišče liberalni profesorji, trgovski pomočniki (ali je Jelenec za nedeljski počitek?) ljubljanska frakarija itd. Socijalna demo kracija je šla z mnogimi glasovi na pomoč liberalnemu protisocij alnemu kandidatu Zato je dobil v Ljubljani socijalni demokrat Kopač le 686 glasov! Socijalna demokracija je letos izgubila na stotine glasov. Razmerje na ljubljanskih voliščih je bilo naslednje: Na volišču na Ledini v I. mestni šoli v Komenskega ulicah je dobil dr. Šušteršič od 734 došlih volilcev 285 glasov, Luka Jelenec 279 glasov in Kopač 163 glasov, 3 glasovnice so bile neveljavne. V II. mestni ljudski šoli na Cojzovi cesti je dobil dr. Šušteršič od 890 došlih volilcev 347 glasov, liberalni Luka 340 glasov in Kopač 181 glasov 18 glasovnic je bilo neveljavnih. V obeh ljub ljanskih normalkah je torej Luka Jelenec propadel. Na voliščih v ..Mestnem Domu“ je bilo razmerje naslednje: v prvi sek ciji je dobil dr. Šušteršič 276 glasov, Jelenec 276 glasov, Kopač 171 glasov, 6 glasov je bilo neveljavnih V drugi sekciji je dobil dr,
I Šušteršič 296 glasov, Jelenec 341 glasov, Kopač 167. —Pred »Mestni dom“ ste nagnali, socijalna demokracija in liberalna stranka vse svoje kričače, ki so naše dejansko napadali Z uspehom smo tudi v Ljubljani labko zadovoljni. Ljubljana je Jelencu pomagala le z 32 glasovi. Vseh glasov je dobil dr. Šušteršič 1204, Jelenec 1236 in Kopač 686. Letos je bilo dosti manj volilcev. nego pri volitvi pete skupine pred tremi leti. Takrat je bilo 6519 volilcev, sedaj samo 6940. V sedanjih razmerah, ko imajo liberalci v Ljubljani vso moč v rokah, nismo pričakovali v Ljubljani niti tolikih vspehov.
Zmaga je naša, ponosno javljajo lepaki na ljubljanskih ogalih, da, velesijajna je celo v krajih, kjer smo se nadejali, da komaj prode-remo. Koliko so upali socijalni demokratje v Jesenice, Devico Marijo v Polju, Medvode, Kranjsko Goro, Šenčur pri Kranju, kjer je pred leti učiteljeval Jelenec (ondi je sedaj dobil Lukec celih 24 glasov), v Selca, kjer so volili Jelenčevi domačini. Liberalci in socijalni demokratje so sramotno poraženi. Ljudski učitelj je bil, katerega so liberalci poslali za se po kostanj v ogenj. Kako je pisal „NarodH, da imata oba kandidata jednake šance, samo, da bi nametal peska v oči učiteljem. Učitelji sedaj lahko spoznajo, |kako žalostno igro so ž njimi igrali liberalci. „Narod" pravi sedaj, da so liberalci že naprej vedeli, da propadejo. In liberalci so morali dobiti ljudskega učitelja, da se je osmešil, da je nakopal na svoj stan radi liberalizma toliko sovraštva. Ondi, kjer vedo liberalci, da zmagajo, prihranili so varna mesta svojim prvakom in prezrli učitelje. Žalostno za napredne učitelje, da se tako puste potegniti za nos.
„Dvaindvajset tisoč! je sedaj naš pozdrav. Gromi naj ta pozdrav liberalcem in socijalnim demokratom na ušesa. »Dvaindvajset tisoč! *• — „Pa še več!u ob teh besedah naj se stresajo zakleti sovražniki starega slovenskega gesla BVse za vero, dom, cesarja", te številke pa naj ne puste spati našim somišljenikom na deželi, s podvojeno močjo naj gredo v boj, z ognjevitostjo naj ljudstvu razkrinkavajo liberalne sleparje in zmaga mora biti tudi v torek na celi črti naša. Zmagali smo — sedaj pa še krepkejše na delo!
Kandidat ljubljanskega mesta.
Vsem Slovencem v resen premislek.
„Nič novega ni pod solncem, in nihče ne more reči: to je novo; ker prešlo je že v časih, ki so pred nami bili." Tako govori modri Salomon v sv. pismu. Tako je in drugače tudi biti ne more, ker se pri brezumni naravi vrši vse po tistih neizpremenljivih zakonih, katere ji je Stvarnik dal v začetku, človek pa tudi ostane vedno isti, vedno je v njem isti boj med dobrim in hudim, med resnico in lažjo, med pravico in krivico. Zato se ponavljajo v zgodovini prikazni, ki so v svojem bistvu vedno iste, čeprav je včasih nova njihova oblika. Zato pa je za nas zgodovina velikega pomena, ker nam pomaga presojati naše razmere in nas uči, kako naj v
teh razmerah delujemo, da bo naše delovanje dobro in koristno.
Ozrimo se torej nekoliko nazaj v zgodovino. Ta nam spričuje, da so bili posamezni možje večkrat v rešitev in povzdigo ali pa v pogubo posameznih mest in celih narodov. Večkrat je bila v roki enega moža usoda celega naroda. Poglejmo samo v starodavne Atene, Komu so neznana imena: Miltiades, Aristides, Themistokles, Kimon, Periklea ? Kako visoko so ti značajni možje povzdignili svoje rojstno mesto! Sami značajni in za vse dobro vneti so tudi svoje rojake privedli do blagostanja in visoke omike. A za njimi so nastopili drugi možje, surovi strojar Kleon, častihlepni Alkibiades in drugi, ki so nekdaj slavno atensko državo privedli do popolnega poraza in ljudstvo spridili tako, da se nikdar več ni moglo vzdigniti iz svojega padca.
Vsak narod ima take može, dobre in slabe, ima jih tudi slovenski narod. Imeli smo Janeza Bleiweissa, imeli Martina Slomšek a, ki bta bila „patres patriae", očeta Slovencev. Toda hitro je minila našemu narodu doba Bleiweissev in Slomšekov; sedaj smo v dobi Kleonov in Alkibiadov, in naš narod je nastopil isto pot, po kateri je grški narod hitel v svojo pogubo. Gorje narodu, ako se v pravem času, dokler je še kaj moči v njem, ne otrese takih voditeljev. Prišel mu bo čas, ko ga niti kak Demosthenes ne bo mogel več rešiti.
Naš Kleon je dr. Tavčar. On je voditelj ne sicer večine, pač pa velike množice Slovencev, voditelj tako imenovane „ inteligence", voditelj in duša napredno-narodne stranke. Sedaj hoče to stranko zastopati tudi v državnem zboru in zato kandidira v Ljubljani. On gotovo pričakuje slavne zmage in niti ne misli, da bi utegnil propasti. Mi pa upamo, da bodo ljubljanski meščani mislili in po resnem premišljevanju spoznali, da bi bilo za Ljubljano zelo koristno, za ves slovenski narod pa naravnost potrebno, da dr. Tavčar propade. Zakaj ladija slovenskega naroda bo izginila v tujih valovih, če se bo dala krmiti takemu krmarju.
Kaj pa je vender na dr. Tavčarju takega, da bi moglo nase vleči pametnega in plemenitega moža? Ali je v njegovi osebnosti kaj posebno vzvišenega, plemenitega? Bral sem že životopise več slavnih mož in občudoval njihove plemenite značaje. Kdor bo kedaj opisoval značaj dr. Tavčarja, se bo pač usedel in dolgo premišljal, kaj bi zapisal. A našel bo težko kaj drugega, kakor to, kar najde o njem vsakdo v „Slov. Narodu", in zapisal bo kratko v njegov životopis: „Fotografija Tavčarjevega značaja je BSlov. Narod"; ta list je najčiatejše ogledalo njegove „ plemenite" duše. Kdor ga bere gleda našemu junaku v globino srca; kar je namreč v srcu imel, je vse temu listu izročil, da bodo pozni rodovi vedeli, kako »plemenito" srce je imel."
Ali je morda dr. Tavčar že toliko storil za Slovence, da njegove zasluge vlečejo ljudi nase ? Kaj pa je storil za naš narod? Njegovo del -vanje je zgolj negativno, on je spintus nega-tionis. On samo podira, panične zida; vse njegovo prizadevanje meri na to, da bi podrl, kar so drugi z velikim naporom sezidali v prid slovenskemu narodu.
Sto in sto plemenitih src se je trudilo in se še trudi, naš narod omikati in mu dati lastnosti, kakoršne mora imeti, da ga tujci ne bodo prištevali barbarjem. Dr. Tavčar z veliko pridnostjo podira to omiko in hoče ves narod po-sur o viti. Hočete li dokazov? Berite poročila o volilnih shodih, pri katerih nastopajo dr. Tavčar ali njegovi bratci. — Kdo se druži s stranko dr. Tavčarja? Ali niso najsurovejši ljudje po celem Slovenskem pristaši njegove stranke? Ergo dr. Tavčar podira.
Vera je poglavitni pogoj obstanka vsacega naroda. Ko začne pojemati vera v narodu, začne tudi moč narodova propadati, ker pov-sodi, kjer vere ni, zavlada mehkužnost, ta pa pokončava fizično in moralno moč narodovo To dckazuje zgodovina, kaže pa tudi skušnja*
da je ni moči, ki bi mogla v človeku krotiti pogubne strasti, razun vere. Kar je ribam voda, to je narodom vera. Tudi narod slovenski se brez vere ne bo mogel vzdržati. Dr. Tavčar pa z vsem svojim vplivom dela na to, da bi narodu to vero iztrgal. Če se hvali tu in tam, da je on tudi kristijan, da hoče ostati celo katoličan, vsakdo ve, kaj hoče s tem povedati in zakaj tako govori. Vsak je dandanes tudi že tako pameten, da ne sodi drevesa po perju in cvetju; saj je včasih najbolj strupena rastlina najlepša. Glavno pravilo pametnemu človeku je: Po njihovem sadu jih boste spoznali. In kaki sadovi prihajajo iz Tavčarjeve tiskarne, ni nikomur ne znano. Žalostna skušnja kaže, da jih je na tisoče, ki te sadove vživajo, že izgubilo svojo vero. Ergo dr. Tavčar podira.
Kmetski, obrtni in delavski stan se nahajajo v silno žalostnih razmerah. Ako se jim ne pomaga, morajo popolnoma propasti. Povsodi priznavajo, da se tem stanovom ne more pomagati drugače, kakor z zadrugami. To je priznal celo liberalni kandidat dolenjskih mest na shodu v Krškem. Na Kranjskem se je osnovalo že lepo število takih prekoristnih zadrug. A te zadruge so dr, Tavčarju trn v peti. Kaj je že vse storil, da bi jih bil pokončal! Tega pa še nikdar ni povedal, kako hoče on kmetu, obrtniku in delavcu pomagati. Etgo tudi na tem polju dr. Tavčar podira.
Slovenski narod je dolgo časa ječal v nemških verigah, katere tudi sedaj še niso popol noma zdrobljene. Vender so mu njegovi zvesti sinovi vsaj nekoliko svobode pnbojevali. V deželnem zboru kranjskem imajo Slovenci večino. Ali dr. Tavčar niti te večine ne privošči Slovencem. Razbil jo je in se je s svojimi tovariši vklenil v nemški voz, Ergo dr, Tavčar podira tudi tu in on podira še marsikje, sezidal pa še ni ničesar.
In ta dr. Tavčar je kandidat bele Ljubljane. Kdo ga bo volil?
Volili ga bodo vsi ljubljanski brezverci, krivoverci>-jn židje, ker gledajo v njem svojega vojskovodjo v boju zoper katoliško cerkev.
Volili ga bodo vsi nasprotniki kmetskega, obrtnega in delavskega stanu, n. pr. razni agentje židovskih zavarovalnic, mestni očetje in sploh vsi tisti, ki imajo kako korist od sedanjega obupnega stanja teh stanov. Volili ga bodo zato, ker hoče on, da ti stanovi ostanejo vklenjeni v verige kapitalističnega li beralizma.
Da so ti možje vsi za dr. Tavčarja z dušo in telesom, to je jasno. Dr. Tavčarje popolnoma po njihovem okusu, in bela Ljubljana m tudi vsa Slovenija nima moža, ki bi bolj ustrezal njihovim željam.
A reči moramo, da večina ljubljanskih mož so še pošteni Slovenci, ki spoštujejo svojo katoliško vero in hočejo biti pravični tudi nasproti delavskim stanovom. In pošten, veren Slovenec ne more dati z mirno vestjo svojega glasu kandidatu, kakoršnega smo v teh vrsticah naslikali.
Vstanite, Ljubljančanje, iz svojega spanja in začnite misliti, če izvolite dr. Tavčarja, pritisnete s ttm svoj pečat na njegovo destruk tivno delovanje. Celi svet bo potem sodil, da Vi njegovo delovanje odobravate. Toda kdor odobrava slovenskega Kleona delovanje, se mora o njem trditi, da ali pripada v ono družbo, katero smo prej opisali, ali pa je tako breznačajen, da iz strahu pred njim in njegovimi tovariši voli zoper svoje prepričanje.
Vstani, bela Ljubljana, in otresi se jarma, v katerega te je vklenil dr. Tavčar et comp.! Vstani in reši slovenski rod iz rok njegovega sovražnika. Vzredila si si gada na svojih prsih. Čas je že, d<* ga pahneš od sebe. Vstani in misli!
Izvirni dopisi.
Z Notranjskega, 13. decembra. (Sraka in pavovo perje) Liberalni državnozborski kan-didatje so polni raznih obljub. Znajo se pohvaliti
tudi z zaslugami, kojih nikdar niso imeli. Tako se je hvalil dne 15. novembra v Črnem vrhu n a d I d r i j o liberalni kandidat g. Ivan Božič, koliko je dosegel kot deželni poslanec za Črni Vrh, oziroma za svoj volilni okraj. Oglejmo si te njegove zasluge! V črnovrški občini vas Pred-griže nujno potrebuje vodovod. Bivši črnovrški vikarij gosp. Janez Hladnik je spisal v letu 1898 za črnovrško občino prošnjo na deželni odbor, da bi se ozrl tudi na Predgrižane in jim preskrbel vodovoda, Dež. odbor je poslal dež. inže nirja, ki je napravil proračun in si ogledal studenec, ki naj preskrbuje z vodo vas Predgriže. Proračun se glasi na 11.000 gld. Lani so prosili vaščani g. poslanca Božiča, naj priporoči prošnjo. Odpisal je na dopisnici, naj sami zopet prosijo. Bivši črnovrški kapelan je sestavil drugo prošnjo in neki posestnik je v naj večjem snegu iskal podpisov za prošnjo, katero so potem poslali deželnemu odboru. V zadnjem deželnozborskem zasedanju so Predgrižani zastonj čakali, da se bo poslanec g. Božič zanimal za to prošnjo. Še le drugi poslanec je šel vprašat in je izvedel, da dežela ne bo odrekla podpore, če bodo gotov del stroškov prevzeli tudi udeleženci. Da bodo morali Predgrižani tudi sami prispevati za vodovod, ker dežela ne more plačati vseh stroškov, o tem je kandidat Božič previdno molčal, — da bi ljudje slišali o prošnji za vodovod, — in zato njega kot jako delavnega (?) volili še v državni zbor. Mož gostih besed je res kandidat g. Božič! Pač pa je kot priataš liberalne stranke, če tudi je poslanec kmečkih občin, vselej glasoval z liberalci in Nemci za nemško gledišče, zoper zadruge in posojilnice, zoper vladni načrt glede deželnega kulturnega sveta itd., ter tako naspro-toval vsem koristim kmečkega stanu in zadružnega življenja, zato je vae to previdno zamolčal in na drugi strani toliko obljubil, da ne bode tega dosegel, če bi bil 60 let poslanec na Dunaju in v Ljubljani. Na Razdrtem je menda obljubil sodnijo, katero bodo izgubili v Senožečah, Vipavcem velikansko državno podporo, Črnovrščem in idrijski okolioi eno ali dve železnici, krčmarjem konec kmetijskega društva v Vipavi, kramarjem bankerot vseh konsumov, notranjskim možem pa razdruženje vseh Raif-eisenovih posojilnic. Sam sebe bo žrtvoval — za 20 kron na dan — če ga bodo notranjski vo-lilci izvolili za državnega poslanca.
Posojilnica v Črnem Vrhu deluje sedaj že šesto leto. Ustanovljena je samo za črnovrško župnijo. Kljub temu, da je vsako leto večje zneske podarila za dobre namene, ima že rezervnega kapitala 1403 K 60 h (berite g. Božič!) in vlog 96,455 K 48 h (koncem leta 1899), Koliko koristi posojilnica Črnovrščem, to bi bili preje vprašali, Vi liberalni kandidat, predno ste se predrznih zabavljati čez posojilnice na deželi, zlasti čez črnovrško, o kateri sami liberalci (n. pr. g. Lapajne v Krškem) pravijo, da jevzor Raifeisenovih posojilnic na Kranjskem, Ker ste pa g, Božič, govorili in obrekovali posojilnico, ki je ponos Čmovršcev, zato si zapomnite, da Črnovršci nikdar ne bodo glasovali za kandidata, ki hoče zatirati Raifeisenove posojilnice.
Trn v peti so gosp. kandidatu Božiču tudi „Kmetijske zadruge". Zakaj ravno te zadruge združujejo kmete in vzbujajo med njimi zavest, katera jih odvračuje od liberalcev, ki držijo sami s kapitalisti, Oh, kako b6Je g. Božiča kmetijsko društvo v Vipavi! Sedaj že kliče gosposko na pomoč, da bi zapečatila po Vipavskem, zlasti sosedom, dobrim znancem kandidata Božiča, vse vinske sode med volitvami, ker bo tako on dal za vino in golaž, če bodo le njega volili.
Tudi črnovrškega kmetijskega društva se boji. Ta zadruga še sedaj obstoja in dobro uspeva, čeprav je znani Ivan Lampe lani kot neud kupil po svojem pastirju podplate v zadružni proda-jalnici na knjižico svojega goatača, da je drugi dan nesel ta ,,gorak" prestopek sodišču v Idrijo. Gorje! „Krvava rihta" tudi zato še ni zadušila nkanzula' v Črnem Vrhu! Le bojte se ga! Izvrstno uspeva in se prav nič ne boji takega kandidata, ki prihaja sebe ponujat z obljubo, da
bo zatrl vse zadruge na Kranjskem. Zato pa le brez strahu bodite glede izida volitev po Notranjskem, zlasti v Črnem Vrhu! Klerikalna trdnjava v Črnem Vrhu Se ni padla! Dne 18. decembra 1900 bodete, gosp. kandidat Božič, po sneženih drogovih mimo Cenca izvedeli pre žalostno novico: .In v Črnem Vrhu oglasi se jih sto: Božič poslanec ne bo!"
J. K.
Politiški pregled.
Sprememba ministerstva. Iz vladnih zaupnih kregov se čuje, da bo parlamentarno mi-nisterstvo v slučaju, ako bode parlament delaven in bode le količkaj mogoče sestaviti parlamentarno ministerstvo, sestavljeno tako-le: knez Alfred Liechtenstein ali grof Friderik Schonborn ministerski predsednik in minister notranjih zadev, grof Sturgkh naučni minister, dr. Kaizl finančni minister, dr. Lamaš ju stični minister, BSrnreither ali Prade trgo vino, dr. Ebenhoch poljedelstvo, dr. Engel ali Začek češki minister, dr. P i eta k gališki minister.
V mestni zbornici dunajski je bil v petek hud vihar pri razpravi o proračunu za 1. 1901. Opozicija je razsajala in vpila. In zakaj ? Ker mestni krščansko • socijalni zbor namerava židovskim družbam povišati pridobninski davek od 21 do 27 odstotkov; nižjim obdačencem pa znižati za jeden odstotek. Radi tega je nastal vihar v Izraelovem taboru.
Nov boj proti katoliški cerkvi na Francoskem. Francoska vlada je zbornici predložila načrt zakona, s katerim se zatro vsi redovi na Francoskem. Boj pa ne velja samo samostanom, marveč katoliški cerkvi na Francoskem sploh' Toda katoliška cerkev je prebila že druge viharje in premaga tudi tega.
Bolezen ruskega carja. Najnovejša poro čila govor6, da se je carju že toliko obrnilo na bolje, da je upanje, da kmalu popolnoma ozdravi. Po vsej Rusiji se že opravljajo zahvalne službe božje za ozdravljenje cesarjevo. Zdravniki so carju svetovali, naj bi se podal na italijansko Riviero, a italijanska vlada je baje odklonila odgovornost za varnost njegovega življenja.
Poljaki, ki so naseljeni v Berolinu so priredili minolo nedeljo shod, na katetega je došlo nad 2000 ljudi. Shodu namen je bil: protest proti zapostavljanju poljskega življa v Berolinu. Razun vladinih odredeb proti poljskim šolam je bilo predmet pritožbam zlasti pomanjkanje zadostne službe božje ter propovedi v Berolinu. Vsprejeli so izjavo z nastopnimi zahtevami: v vseh župnijah je uvesti poljsko službo božjo in propovedi, v kolikor je to le možno. Duhovniška opravila, krsti, poroke, je vršiti v poljskem jeziku, ako udeleženci žele tako.
Vojna v Afriki. Buri so zajeli 17.000 ovac, katere je gonil proti Kriigersdopu mali angleški oddelek. Pri Devetsdorpu ujete Angleže so Buri izpustili, pridržali so si le častnike. Prodiranju burskega generala Deveta proti Oranju stavijo angješkg čete vsakojake ovire ter so mu zasačile nekaj streliva,
„VspehiB Angležev. Angleži so dosedaj žrtvovali v vojni 90.000 mož in 40.000 konj. Padlo je torej več angleških vojakov, kakor je bila cela burska armada. Lord Kitchener, ki je prevzel poveljstvo, je dal povelje, vse burske žene in otroke poloviti. S tem hoče vplivati na boreče se može. A burska generala Dewet in Delarey mu odgovarjata z novimi uspehi.
Domače novice.
Debela »Narodova* laž. Debelo zlagal se je .Slov. Narod* v torek, ko je pisal, da je dr. Šušteršič v ponedeljek kupoval glasove na sejmu. Dr. Šušteršiča v ponedeljek niti v Ljubljani ni bilo. Nesramnost liberalnih laži preseza že vse meje. Liberalna tovarna lažij deluje s polnim parom. Volilci skrbite, da tej tovarni pogasite ogenj.
Pozori Liberalci so izdali parolot da je volitev ustmena —in da ni treba
prinesti volilcem seboj listkov. To ni i res! Volitev je tajna in vsak volilec mora prinesti seboj legitimacijo (izkaznico) in glasovnico. Tudi po vo-litvi se naj še hranijo legitimacije, ker se morda rabijo še pozneje za eventualno ožjo volitev!
Radeški liberalci poraženi! Iz Radeč pri Zidanem mostu se nam piše: Velezanimiv bil je shod v nedeljo v naših Radečah za liberalce. Pa kaj bi ne bil, saj jih je vender sam kolovodja vseh kranjskih liberalcev, dr. Tavčar, počastil s svojo pričujočnostjo. Čutili so se srečne, presrečne, ko je stal v njihovi sredi človek, kateri je vešč v stroki, da zna stresati psovke na .klerikalce". V resnici zbralo se je lepo število volilcev. Iz treh far nagnali so liberalci svoje somišljenike, nagnali vso fakinažo, da v tem večjem številu pritrjujejo frazam dr. Tavčarja. Ali varali so se tuji liberalčki. Naša stranka je v toliki množini nastopila, da je zadušila vse vpitje tujih pobalinov. Nastop dr. Tavčarja je vzbudil glasen odpor mej poštenimi kmeti. Prva beseda kojo je izustil, bil je naskok na Povšeta! Pri tem je zagrmel glas .Živio Povše“, da se je razlegalo daleč na okoli. Naš župan je imel veliko opraviti, da bi zadušil mogočne klice .Živio" naše stranke. Oni župan, kateri je pred leti sprejel izvolitev odbornikov katoliške stranke, igral je na shodu glavno vlogo, da bi očrnil stranko, katera ga je pred dvema letoma postavila na županski prestol Grda nehvaležnost! Sam se je izjavil proti Tavčarju, da se ima samo njemu zahvaliti, da so liberalci v takem številu nastopili. Sedaj si pa oglejmo nekoliko volitev pete skupine. Od najvišjega sodnijskega uradnika, do najnižjega tržkega hlapca nagnali so liberalci k vo-litvi vse, da bi pri tem potrdili izjavo, katero so priobčili v svojem glasilu .Narodu", ,da je tržki tabor na stežaj vrata odprl našim liberalcem". Dasose pritej priliki kakor vselej prehitro pohvalili, pokazal je izid volitve. Naša stranka je z 42 glasovi večine prodrla, ter izvolila našega kandidata dr. Ivana Šušteršiča! Še bolje nego mi, držali so se volilci sv. križke občine; izmed 277 glasov, dobil jih je Luka Jelenec sedem ostali pripadajo dr. Ivanu Šušteršiču. Slava zavednim volilcem! Našemu županu Vilj. Brum-šmidu pa svetujemo, da se za agitacijo pri volitvah v kmetskih občinah ne trudi toliko, če mu je na tem ležeče, da si ohrani župansko čast! — Katoliški narodnjaki.
Volitve pete skupine in delavstvo V sredo so se izvršile na Kranjskem volitve zapeto skupino. Kandidat katol. narodne stranke in kršč-socijalcev je zmagal z ogromno večino, kakor poročamo na drugem mestu. Ker je kandidat dr. Šušteršič vsprejel ves krščansko socijalni program kot svoj program , smejo delavci z zadovoljstvom vsprejeti izid volitve. Pri tem opažamo, kako bore malo so dobili glasov socijalni demokratje, vkljub Idrije in Zagorja. S to volitvijo bi morala bitj začrtana pot vsakemu delavcu, ako hoče, da sez a njegov stan nekaj stori. Brezmiselna je pri nas misel o kakem vspehu socijalne demokracije. Le slepa strast in neumnost nekojih delavoev vzdržuje še ime soci. jalne demokracije. Ogromna večina našega de lavskega ljudstva pa stoji pod praporom križa* kjer mora biti konečno tudi zmaga. V Ljubljani je socijalna demokracija občutljivo nazadovala, dokaz, da ji delavstvo ne zaupa. In kako tudi Pri vsaki priliki zabavlja ta stranka proti veri in duhovenstvu. Zdi se, da misli s tem rešiti delavski stan. Toda kolika prevara. Ravno nasprotno je pravo: Kjer ni vere, ni poštenja in kjer ni poštenja, tudi ni čuta za pravioo. Krivic pa delavci ne pogrešamo. In kolikor bolj se širi brezverstvo, toliko večje krivica se gode delavstvu. Oglejmo si samo volilno borbo v Ljub ljani, kjer so liberalci od uslužbencev zahtevali glasovnice in jim zabičili, da volijo liberalca. Koliko mož se je jezilo nad to krivico. Nasproti temu pa je gosp. tovarnar Pollak poklical svoje delavce in jim priporočal, da voli vsakdo | po svojem prepričanju. Kje se najde torej pra-
vičnost? Pač tam, kjer vlada krščansko prepričanje. Zato pa delavci ne bodimo šolobarde in ne dajmo se za nos voditi ne socijalnim demokratom in ne liberalcem. Ti ljudje niso za nas, gledajo samo nase. Prvi hočejo, da bi jim naše mase pri gotovih priložnostih vpile .živio8, in drugi, da bi polnili njihovim voditeljem z žulji pridobljenimi novci njihove nenasitne žepe. Za vse to mi nismo. Mi hočemo resnega dela v našo korist, hočemo pa tudi, da se med nami dvigne z nova zastava, na kateri se blesti križ, znamenje odrešenja, v katerem znamenju bode delavski stan zmagonosno obhajal svojo slavo, ako bode postopal pametno. Delavci! Vidite torej lahko jasno, kaj Vam je storiti, ako hočete biti vspešen boj za Vaša prava. Naprej krščansko socijalna misel!	Protiliberalen	delavec.
Ljubljana in Dunaj. Ljubljanski naprednjaki večkrat psujejo dunajske krščanske soci-jalce. Ljubljanski liberalci so znižali letos število volilcev pete skupine za nad 1000 glasov, dunajski magistrat pa je povišal število volilcev za 50.000 glasov. Premoženje Dunaja se je pod vodstvom dr. Luegerja zvišalo za 19 milijonov — in premoženje Ljubljane za paševanja Hribarjevega? V dolge jo je zakopal. Da, tako gospodarijo .klerikalci" in tako .liberalci*.
Glas poštenega moža. Posestnik g. Jakob Koželj v Olševku je poslal .Slovencu" izjavo, iz katere posnamemo naslednje značilne stavke : Imel sem poštene namene, ko sem prevzel na posvetovanju v Kranju kandidaturo v gorenjskih kmečkih občinah za državni zbor. Ker sem se pa prepričal, kako hinavsko da je postopala liberalna stranka, ki je hotela mojo kandidaturo izrabljati le v svoje namene, in zbegati poštene volilce, odpovedujem se s tem kandidaturi. Bog daj, da bi tudi drugod kmetje sprevideli liberalna sleparstva in volili samo tiste može, katere jim priporoča njihova prava prijateljica katoliško-narodna stranka.
Liberalno sleparstvo. Liberalci raznašajo vest, da se je dr. Ig. Žitnik odpovedal kandidaturi na Notranjskem. To ni res. Dr. Žitnik ostane zvest poštenim katoliškim notranjskim možem, ki naj zanj oddajo v torek svoje glasove.
Ne verjemite .Narodu" nobene besede več Z vseh kotov naše domovine je .Narod" prinašal strašanske vesti o liberalnih zmagah in je v resnici nalagal večino lahkovernega liberalstva, da je že vsa dežela liberalna. Sedaj se pa vidi, da so v tistih slavljenih krajih mesto naslikanih stotin — trije, štirje liberalci. Vse njihovo socijalno delovanje obstoji v tem, da svojo plačo redno zapivajo in — v ,Narod“ dopisujejo in blatijo poštene ljudi. Volitve v peti skupini so pokazale s številkami gorostasno lažnivost .Narodovcev". Tepec, kdor temu listu še verjame!
Delavsko gledališče v Ljubljani priredi jutri zopet predstavo. Igrala se bode mična veseloigra v treh dejanjih .Car in tesar". Opozarjamo na inseratni del .Slov. Lista".
Dajmo čast domači umetnosti. Od sv. Mateja v Istri se nam poroča, da je ondi domača staroslavna tvrdka Brata Zupan iz Kamnegorioe na Gorenjskem za ondotno novo cerkev postavila orgije, katerih ne morejo prehvaliti vsi, kateri so jih videli in čuli. G. Božo Dubrovifl, podpredsednik učiteljske zveze za Istro je napisal laskavo oceno o tem najnovejšem delu bratov Zupan v .Našo Slogo". Priporočamo tudi mi prečastiti duhovščini to domačo tvrdko, to pa tembolj, ker vemo, da no* sitelji te tvrdke vedno korakajo v boju za krščanska načela v prvi vrsti. Svoji k svojim!
Umrla je g. Jož. Pogačniku, posestniku v Podnartu, ljubka hčerka Jelica. Naše iskreno sožalje. — V Sežani je umrl umirovljeni Ba-zovski župnik Janez Vouk.
Družba sv. Cirila in Metoda glavni dedič. Te dni umrli trnovski dekan in slov. pesnik č. g. Ivan Vesel je glavnim dedičem imenoval družbo av. Cirila in Metoda v Ljubljani. Pokojni dekan Vesel je bil iz vrst tistih duhovnikov, katere človek mora spoštovati. Živel je za Boga svoj narod, obsojal je domači prepir in nestrp-| nost. In kakoršnje življenje, taka smrt! Bogu je
izročil dušo, narodu pa svoje imetje. Čast in slava njegovemu spominu!
Parkeljna so vjeli na Jesenicah! Gospod župan Jožef Klinar je mislil, da ima v svoji občini volilce-otroke, ki se bode vsi poskrili, ako on samo zarožlja s svojimi liberalno zvitimi ve rigami. Razposlal je okrog 200 ne pečatenih volilnih listkov za V. skupino večinoma volilcem katoliške narodne stranke. A ti preklicani klerikalci ošnofajo vse! Pritožili so se takoj na deželno vlado. Mej tem časom je pa očka župan doma »troštal" volilce:	„Jaz sem nedolžen,
okrajno glavarstvo v Radoljici mi je vse zmešalo ! Kar sem dobil, to dam! A okrajno glavarstvo je vso stvar preiskovalo in c. kr. deželna vlada je odgovorila sitnim klerikalcem: »Iz poročila c. kr. okrajnega glavarstva v Radovljici, oziroma iz predloženih zadevnih spisov, je razvidno, da je ta urad (c. kr. okr. glavarstvo v Radovljici) pri rešitvi dotičnih vlog popolnoma postavno postopal". Torej, g. župan, svetujemo Vam, nikar ne sprejmite več ponudene vloge liberalnega agitatoričnega parkeljna, ker drugače Vam občani polomijo parkeljnove roge, raztrgajo kožuh in koš, ter Vas vklenejo v verige, s katerimi ste hoteli Vi okrog 200 volilcem zvezati roke, da bi neveljavno volili.
Naš napredek. Neki simpatičen gospod liberalnega mišljenja, ki mi je osebno jako im-poniral, mi je rekel: »Mi Slovenci smo popolnoma na napačnem tiru! Našega ljudstva ne poučujejo, ampak ga le razvnemajo in podiv-jujejo. Mi ne napredujemo, ampak nazadujemo !u In vender se dotični gospod ne upa upreti temu toku, temu tiru, ampak pospešuje liberalni tok. Skala, na kateri je zidan pravi napredek je
— katoliška vera!
Delavsko podporno društvo v Celju priredi v nedeljo dne 16. t. m. veliko tombolo v korist društvenemu podpornemu zakladu v veliki dvorani »Narodnega doma" v Celju. Tombola bode združena z veselico, pri kateri bodo sodelovala sl. društva: »Celjski Sokol", »Celjsko pevsko društvo" in »Celjska narodna godba".
Na smrt obsojena je bila dne 10. t. m. od porotnega sodišča v Celovcu 33letna Katarina Skank iz Borovelj radi detomora. Vrgla je bila svojega llmesečnega otroka v Dravo. Grozen čin, a še groznejša smrt!
Zgorel otrok. V Obrežu pri Središču se je užgala na paši 6letnemu A. Nejžarju obleka. Otrok je v par dneh za opeklinami umrl.
Ali je veverica divjačina? Neka gornje-štajarska občina se je pritožila proti ondotnemu graščaku, da ji delajo veverice iz graščakovega ozemlja veliko škode ter prosila, naj se tudi veverica proglasi za divjačino, katero je v preobilici zatirati. Štajarska kmetijska družba pa je razsodila na podlagi lovskega zakona iz leta
— 1886. da veverica ni divjačina.
Ondfiček v Ljubljani. Danes bo koncer-toval v Ljubljani slavni umetnik, c. kr. komorni virtuoz Fran Ondriček. Z velikim uspehom je koncertoval za časa razstave v Parizu, potem v Nemčiji in sedaj na svojem potu na Balkan in v Rusijo po avstrijskih pokrajinah. V Ljubljani bo mej drugim igral tudi svojo najnovejšo skladbo, veliko fantazijo po motivih iz ruske opere Glinke „Žizn za cara“.
Zgubil se je okolu 46 let stari Lovrenc Mezeg, bivši sluga pri finančni direkciji. Odkar ni bil več uslužben pri finančni direkciji, je mož ves čas tuhtal. Pretekli teden je bil silno zmešan in vinjen ter ni hotel nič govoriti. V soboto ni nič jedel ter se zaklenil v sobo. V nedeljo, ko se prišli domov njegova žena in njena mati, je molče ostal in odšel. Mož je srednje postave, ima rujave brke in rujav površnik.
Slovenski misijon v stolni cerkvi v Gorici.
V soboto zvečer se je pričel v stolni cerkvi v Gorici slovenski misijon. Cerkev je bila popolnoma natlačena. Misijon se nadaljuje in so vsaki dan slovenske pridige in sicer zjutraj ob petih, popoldne ob petih in ob sedmih zvečer- Pri vsaki pridigi je cerkev vedno polna.
Vipavska železnica. Za prevzetje gradnje te železnice vložile so oferte pri železniškem ministrstvu naslednje podjetne tvrdke: I. Gorup
iz Trsta, Ceconi in Brunetti iz Gorice, Zupančič iz Ljubljane, G. Frohlich, G. Ernst, E Gross, J. Klemencievicz in A. Habl iz Dunaja. Do 22. t. m. bo ministrstvo delo oddalo in gradnja železnice se prične nemudoma po novem letu.
Deželnozborska volitev na Goriškem. V petek 7. t. m. je bil izvoljen deželnim poslancem mesto pokojnega barona Locattellija kan didat italijanskega političnega društva »Unione" dr. W a i z; protikandidat in kandidat avstrijske stranke je bil dr. Marcbesini.
Goriški mestni proračun za leto 1901 Mestni svet goriški je imel v petek 7. t. m. svojo sejo, v kateri je rešil proračun za leto 1901. Stroški so proračunjeni na 581.662 K, dohodki pa na 217.347 K, ostane torej primankljaja in sicer za redne stroške 364.305 K. Ako prište jemo k temu znesku še izvenredne stroške 42.101 K, znaša ves primankljaj 406.305 K. Pokritje tega primanjkljaja vršilo se bode takole: od najemninskega davka pobiralo se bode 37%, od zemljiškega davka 41 %, od obrtnijskega davka 46°/0, od dohodninskega davka 45%; nadalje se določi doklada na užitninski davek od vina z 180%. K tem dokladam pridejo še davščina na pivo in druge doklade na razna javna podjetja.
Umor. Dne 9. t. m. zvečer je v Št. Vidu nad Ljubljano, prišedši domov z Jesenic, delavec Šilar zaklal z nožem nekega domačega mladeniča, s katerim je začel prepir. Ranjenec je umrl na mestu. Šilar je isti večer ranil še nekega dru gega fanta, in sicer tako nevarno, da so ga morali prevideti, ter je malo upanja, da ostane na življenju. Zločinca so izročili deželnemu sodišču.
Delavnico južne železnice namerava ravnateljstvo iste napraviti tudi v Ptuju. Že pri hodnjo pomlad se preseli kakih 50 delavskih družin iz Maribora v Ptuj.
Krepka beseda glavnemu uredniku »Slovenskega Naroda." »Slovenec" piše: Z i men o m na dan! smo klicali »Narodu" in Tavčarju o znani umazanosti. Tavčar je molče vtaknil v žep nesramnega- lažnivca in obrekovalca. »Narod" pa še vedno pravi, da zato ne pove tistega duhovnika, ker se mu — smili! Zato je pa takoj pridejal novo podlost. Piše namreč: »Svetujemo »Slovencu", naj bo lepo ponižen, sicer mu še katero novo zagodemo, n. pr. o tistem župniku, proti kateremu teče kazenska preiskava, ker je posilil neko omoženo žensko, s katero se je seznanil v spovednici, ali pa o tistem kapelanu, katerega sta minoli teden pri škofu tožila dva moža, da je posilil neko dekle". Na dan z imeni! Kdo je ta župnik? kdo so oni, ki tožijo? Malovrhovega usmiljenja ne potrebujemo! Dr Tavčar, enega nesramnega lažnivca in obrekovalca ste že spravili; z imeni na dan, da jih ne dobite še več! »Narod" piše, da so v »Katoliškem domu" sedela dekleta kaplanom v naročju. Z imeni na dan! Kateremu kapelanu?
Katoliško delavsko društvo v Zagorji ob Savi. Vabilo k proslavi »Brezmadežnega Spočetja" v nedeljo, dne 23. decembra 1900 v »Domu". Vspored: I. Prolog k igri; II »Lurška pastarica". Igrokaz v petih dejanjih. — Poslovenil L. S. Pri predstavi igra orkester. Vstopnina 20 kr., za otroke 10 kr. Začetek točno ob 4. uri popoludne. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor.
Vlaka trčila sta 13. t m. v Spielfeldu na Štajarskem vsled goste megle. Poškodovana sta trgovski potnik Jožef Thoman iz Gradca in Viljem Ambrož, puškar v Mariboru.
Utonil je na Jesenicah na Gorenjskem občinski sluga Viljem Božič. Padel je ponoči z mosta v Savo.
Po gostiji umrl. Na Dolih pri Litiji se je poročil Andrej Kordan s šestnajstletno deklico Alojzijo Irt. V sredo se je še razveseljeval v družbi svatov, kmalu pa ga napadejo bolečine v trebuhu in v petek zjutraj je bil že mrtev.
Umrl je v Celovcu dne 11, t. m. vodja nemških nacijonalcev v občinskem svetu, odvetnik dr. Jos. Krainz. Pokojnik je bil sin letos v Velenju proslavljenega pok. dr. Jos. Kranjca, ki je bil zaslužen Slovenec.
Vera je zasebna reč! Francelj je postal naprednjak. Naročil si je »Narod" in čital, da
vera je zasebna reč. Njegov sosed Gašper pa ja bil zvita buča. Necega dne gre v Franceljnov hlev ter mu odžene kravo. Ta pa kriči za njim: »Kaj delate, Gašper? Ali hočete kravo ukrasti?" Gašper pa se mu odreže: »Vera je zasebna reč, ljubi moj, tedaj je zasebna reč tudi sedma božja zapoved: Ne kradi!" Tako je Gašper podučil Franceljna, da vera ni zasebna reč.
Najnovejše vesti.
O izidu volitev v peti skupini podali smo na drugem mestu natančen izkaz iz vseh krajev, iz katerih nam je bil izid znan, do zaključka lista. Izkaz dopolnimo prihodnjič.
Kako so Lukoa liberalci potegnili, odkritosrčno poroča »Narod. Le čujmo, kaj pravi liberalno glasilo: Mnogi liberalci so za dr. Šušteršiča glasovali za š a 1 o (!), nobene agitacije ni bilo za Luko Jelenca itd. Kaj to so Vam liberalci, da so postavili naprednega učitelja svojim kandidatom, »za šalo" pa glasovali za dr. Šušteršiča In s takimi neumnimi izgovori hoče inteligenca (!) pokriti svojo blamažo in svojo zadrego, ko vidi, da je pošteno naše kmečko ljud stvo v tako mogočnem številu nastopilo za svoje pravice.
Volitve v zavarovalnico proti nezgodam v Trstu se bližajo. Opozarjamo vse opravičence da nemudoma pošljejo glasovnice polit, društvu »Edinost* v Trstu, ki vodi te volitve. Glasovnice naj bodo redno podpisane; kandidate napiše društvo samo.
Javno predavanje. Prihodnjo sredo točno ob %8. uri priredi »Slovenska krščansko-soci-jalna zveza" zopet zanimivo javno predavanje. Želeti je obilo udeležbe.
Volitve na Gališkem. Pri volitvah iz pete skupine na Gališkem so sooijalni demo-kratje izgubili dva mandata, Propadla sta soc. dem. Josiewicz in Kozakiewicz Stoja-lovBkega stranka je pridobila dva mandata. Poljski klub si je pridobil jeden mandat in ima sedaj iz pete skupine 10 poslancev. Socijalnl demokratje so zmagali samo z Daszynskim, jeden mandat je dobil tudi radikalni Rusin Kos.
Spomenik pesniku Goetheju bodo jutri odkrili na Dunaju. Pri odkritju bode navzoč tudi cesar z vsemi ministri in zastopniki akademij.
Na Hrvatskem dobe nove volitve v sabor.
Iz Breslave se poroča, da so napadalko na nemškega cesarja Š n a p k o odpeljali v blaznico.
Natepeni Angleži. Poroča se o veliki nesreči, ki je zadela angleško vojsko v Južni Afriki. Napalo je več tisoč Burov angleške čete in jim naredilo veliko izgubo. Pri Barbertownu so napadli Buri Angleže. Ti so jih odbili, a Buri so jih napadli drugič in premagali Angleže. Od enega polka so jim ujeli štiri cele kompa-nije z več častniki. Ta vest je tem bolj verjetna, ker lord Kitchener tudi poroča, da so se oživili Buri in dosegli nekaj vspehov.
Misterijozen umor v Parizu. Minole dni so našli na dveh raznih krajih v Parizu zavitke, v katerih so se nahajali razrezani udje mladega moškega trupla. Obraz je bil popolnoma pokvarjen; ustnice pa so bile odrezane. Dosedaj se pariški policiji še ni posrečilo dognati kaj, bodisi glede osebe umorjenca, bodisi glede njegovih morilcev. Minolo soboto je dobil šef redarstvenega urada, Cochefort, pismo, čegar zavitek je bil okrvavljen, v katerem mu nekdo piše, da je ves trud v zasledenje morilcev razkosanega moža docela brezvspešen istih, da ne najdejo nikdar. To pismo je najbrže le slab dovtip kakega neslaneža.
Razne stvari.
Katoliška vera — pa učenjaki. Nasprotniki slikajo vero kot nazadnjaško, ki zapostavlja vsak napredek. Trdijo, da človek, ki hoče veljati za olikanega, se mora otresti takih »predsodkov" — sicer ni inteligenten. Duševni revčki so ti li beralni modrijani: Vede ne poznajo kakor le po imenu in od zunaj! A pravi učenjaki so bili tudi verni katoličani. Tako se je učenjak N e v/1 o n , znameniti zvezdoslovec, ki je raziskal zakone
težnosti, vsakikrat odkril, ko je izrekel Božje ime. Najslavnejši kemik najnovejšega časa, ki je umrl leta 1896., učenjak Pasteur, ki je bil zvest in veren sin katoliške cerkve do zadnjega zdihljeja. Tega imenitnega moža je nekdo vprašal: »Kako vender morete rezultate svojih znastvenih raziskavanj z nauki in nazori sv. pisma spraviti v soglasje". Pasteur pa ga je dobro zavrnil: BPreberite prej sv. pismo in vse komentarje razlagalcev, potem vam odgovorim na vaše vprašanje. Zdaj vam le rečem: Vse moje proučevanje in raziskovanje me je privedlo tako daleč, da imam vero bretonskega kmeta; ne dvomim pa, če bi bil še dalje proučeval, da bi prišel srečno do vere bretonske kmetice!" Še živeči učenjak Roent-gen je takisto mož živega katoliškega prepričanja. Ro intgen — kakor znano — je znašel električne žarke, s kojib pomočjo se lahko notranjost kake reči fotograf uje. O tem možu, ki slovi po vsem svetu, piše angleški dnevnik »The Philot", da se vzdržuje ne le ob petkih mesnih jedij, ampak da se posti tudi ob sobotah na čast Materi Božji! Taki so pravi učenjaki —kaki so pa „napredni" (!) Tavčarjevi pristaši, ki zmerjajo katoličane z »devičarji", »tercijali" in »podplati"!!
Mladina pri sv. očetu. Iz Kima nam pi šejo z dne 29. novembra: Danes se je rimska učeča se mladina poklonila sv. očetu. Bilo jih je okoli 30.000. Ko so prinesli sv. očeta v cerkev sv. Petra, bilo je navdušenje otrok nepopisno. Deklice so od samega veselja metale svoje ru tiče v zrak, dečki pa klobuke. Po dovršenih litanijah so sv. oče blagoslovili otročiče. Potem so jih nesli v njih stanovanje, toda kar se še nikdar ni zgodilo, vrnili so se med otročiče, ker vpitje mladih grl po sv. očetu ni hotelo miniti. Radostno ginjeni so jih še parkrat blagoslovili.
Slovenska umetniška razstava v Zagrebu. Dne 22. t. m. otvorijo v Zagrebu slovensko umetniško razstavo. Zvečer bo v narodnem gledališču premiera Cankarjeve drame »Jakob Ruda" in potem komers.
Novi domovinski zakon s postavnimi določili, temeljem kojih morejo zadobiti tu in ino-zemci domovinstvo v avstrijskih občinah. Spisal Rudolf Starovasnik. Cena 60 vinarjev. Natisnila in založila tiskarja Ig. pl. Kleinmeyer & Fed. Bamberg v Ljubljani. Ze naslov pove, s čim se bavi knjižnica, ki je sestavljena prav pregledno in praktično v prikupljivi obliki. Prizadeti naj sežejo pridno po njej, ker dobe v isti točna, po trebna navodila.
»Hrvatska" glasilo stranke prava, imenuje ee novi dnevnik, ki je začel izhajati v Zagrebu početkom meseca. »Hrvatska11 je prav za prav le nadaljevanje »Hrvatske domovine", Prvo gla silo stranke prava zvalo se je »Hrvat*, za njim je prišla BHrvatska", potem »Sloboda" a zopet „Hrvatska", nato »Hrvatska Domovina" in sedaj se imenuje glasilo prave stranke prava v tretjič »Hrvatska", katero ureduje poznani hrvatski književnik in pesnik dr. A. Tresi(5 Pavičič.
Rim pod vodo. Vsled deževanja je reka Tibera mogočno narasla in je prestopila na več krajih svojo obal. Vsi nižji deli mesta, osobito Prati, Lungo Tevere in drugi so bili pod vodo. Okoli 600 ljudi je umeščeno v Lazaret, ker ne morejo v lastnih stanovanjih prebivati. Hišni posestniki, katerih hiše so vsled povodnji oškodovane, nameravajo tirjati od vlade odškodnino, ker se bode dokazalo, da je povoda zakrivila zanikrnost vladnih organov, kateri niso reke uredili in izčistili nakopičenega peska in drugih nesnag.
Izdatki in dohodki pariških razstav.
Stroški letošnje svetovne razstave so znašali 66 milijonov frankov, dohodki pa 68 milijonov; pre ostalo je torej čistega dobička 3 milijone frankov, kar pa ne izključuje možnosti, da so nekatera podjetja na razstavi trpela škodo. Razstava leta 1889 je imela čistega dohodka 10 milijonov, ona leta 1878 pa 32 in pol milijona zgube; razstava leta 1867 pa je bila aktivna za 3 milijone frankov. Razstave je obiskalo leta 1878 šestnajst, leta 1889 dvanajst in letošnjo triinpetdeset milijonov oseb.
Izid volitev v peti skupini.
Dobil glasov: Dr. Šušteršič Jelenc Kopač
Moste	76	7	16
Šmartno pod Šmarno goro	108	16	—
Višnja gora	99	15	—
Borovnica	156	43	23
Velike Lašče	59	39		
Ribno	126	4	6
Bohinjska Bistrica	265	10	—
Mošnje	254	3	6
Budanje	89	18	—
Tržišče pri Mokronogu	9	75	3
Litija	114	70	13
Vodice	290	17	—
Gorje pri Bledu	342	16	2
Radovljica	29	47	19
Lancovo	69	14	3
Lesce	26	41	63
Dolenja vas pri Ribnici	285	23	—
Mlinše	62	1	32
Izlake	34	5	295
Kočevje, Llid., S.	40	33	13
Dobrunje	391	22	5
Smlednik	185	27	—
Vipava, Goče, Erz.	345	135	2
Križe pri Tržiču	148	19	—
Št. Vid pri Vipavi	194	135	—
Trebeljevo	211	8	—
Šturije	147	89	—
Boštanj	17	194	—
Sv. Gregor	206	3	—
Cerklje (Gorenjsko)	341	13	—
Polica	142	—	—
Leskovec pri Višnji Gori	68	—	—
Hrušica	91	22	5
Bled	76	81	4
Št. Jernej	243	100	—
Koroška Bela	78	27	10
Kranj	71	160	1
Krško	50	266	—
llian	140	17	—
Bela Peč	31	21	25
Velika Dolina	184	66	—
Škofja Loka (mesto)	137	38	1
Sv. Ana pri Tržiču	94	1	—
Naklo	240	4	—
Ovšiše	122	7	8
Kropa	133	20	—
Bloke	130	23	—
Bob	187	—	—
Zlatopolje	86	—	—
Vrabče	26	65	—
Radeče pri Zidanem mostu	158	116	10
Blagovica	146	6	—
Kamnik	181	82	5
Št. Jurij pri Tab.	146	—	—
Rateče (Gorenjsko)	78	8	4
Devica Marija v Polju	369	10	21
Tržič	191	53	—
Sodražica	275	30	—
Kamna Gorica	89	12	—
Begunje (Gorenjsko)	66	44	9
Gozd	88	6	—
Medvode	247	7	1
Spodnja Šiška	16	13	96
Loka (zminjska občina)	217	—	—
Mekinje, Stranje, Tunjice	344	1	—
Horjul	227	—	—
Št. Vid nad Ljubljano	184	8	1
Krašnja	62	44	—
Št. Jošt pri Vrhniki	154	—	—
Mengeš	179	13	—
Trzin	207	27	—
Šinarije pri Ljubljani	135	9	—
Trebelno	97	74	13
Predoslje	195	4	—
Postojina	90	126	52
Železniki	136	16	—
Trata	281	42	—
Vače	70	16	—
Št. Lambert	49	43	47
Šmartno pri Kranju	241	7	—
Vrhnika	497	80	6
Stara Loka	343	36	—
Nevlje	87	2	—
Preddvor	244	10	—
Dr. Šušteršič		Jelenc	Kopač
Kresnice	73	2	16
Polšnik	174	3	3
Liplenje	67	1	—
Kostanjevica	77	111	—
Lužarji	177	—	—
Mavčiče	114	4	—
Domžale	117	105	—
Zagorje pri Savi	23	22	300
Cerklje pri Krškem	268	68	—
Šmartno pri Litiji	224	68	1
Breznica	91	47	12
Homec	284	49	—
Peče	144	12	6
Planina pri Rakeku	208	20	1
Ljubljana	1204	1236	686
Srednjavas	330	12	—
Col pri Vipavi	62	40	—
Poljane pri Loki	134	24	—
Št. Rupert	364	91	2
Št. Jakob ob Savi	64	2	2
Černuče	74	10	1
Slavina	187	26	22
Oselica	116	4	1
Črnomelj	14	119	—
Vič	60	22	64
Studenec (Dolenjsko)	67	112	—
Št. Janž (Dolenjsko)	53	138	2
Lož	61	68	—
Stari Trg	368	226	—
Jurjeviča	96	12	—1
Dano	70	2	—
Grosuplje	165	15	—
Sv. Katarina pri T.	130	—	—
Šempeter (Notranjsko,)	339	34	—
Kotredež	23	1	66
Šmarjeta (Dolenjsko)	157	160	—
Ribnica	369	86	• —
Sušje	124	1	—
Kovor	118	3	—
Mokronog	41	83	75
Šmihel (Notranjsko)	283	37	—
Knežak	86	140	—
Zagorje na Krasu	?	160	—
Pijava Gorica	27	?	—
Želimlje	109	8	—
Prečina	227	61	—
Dob	206	6	—
Gaber	232	6	—
Temenica	70	2	—
Šmiliel-Stopiče	796	63	1
Črnivrh nad Polli. Gradcem	194	—	—
Dobrova	167	2	—
Polhov Gradec	360	1	—
Planina pri Rakeku	211	17	1
Mala Gora (Kočevsko)	24	—	—
Dobrničc	445	3	—
Fara pri Kostanjevici Dob, Češnjice, Radohova Vas, Bukovica, Velike	78		
Peče	206	6	—
Gorenja Šiška	69	14	4
Cirknica	371	260	—
Sv. Vid nad Cirknico	111	11	—
Žužemberk	596	66	—
Ajdovec	154	6	—
Tušev Dol	50	48	—
Ambrus	224	2	—
Adlešiče	83	67	—
Tribuče	44	15	—
Sv. Križ pri Svibnju	259	7	—
Metlika	70	157	—
Drašiče	66	7	—
Božakova, Rozalnica	132	3	—
Lokovica	122	—	—
Radoviča	126	1	—
Suhor	111	1	—
Krka	244	56	—
Prevoje, Lukovica	124	72	8
Stara Cerkev pri Kočevju	7	9	2
Senožeče	22	121	96
Žiri	239	74	49
Loški Potok, Gora	200	65	—
Ilirska Bistrica	9	105	—
Jablanica	214	6	—
Trnovo pri Ilirski Bistrici	365	110	—
Trebnje	221	87	2
Turjak	157	2	—
Mirna	128	60	—
Dr.	Šušteršič Jelenc		Kopač
Moravče	230	30	—
Drtija	84	25	—
Javorje nad Škofjo Loko	248	—	—
Selca	561	86	—
Novomesto	54	96	49
Košana	92	190	—
Gornji Logatec	49	98	3
Dolenji Logatec	G4	47	?
Draga, Hudo, Zatičina,			
Št. Vid	238	38	—
Idrija	147	41	728
Toplice pri Novem Mestu	300	22	—
Hotedršica	28	48	—
Radoviča	126	1	—
Žalina, Luče	116	—	—
Zgornja Besnica	83	21	1
Mozelj	58	2	1
Matena	61	6	—
Ig	91	52	—
Iška vas	71	1	—
Pijava gorica	27	16	—
Stari trg pri Kočevju	100	34	—
Mavčiče	214	4	—
Vrhpolje pri Vrhniki	93	22	—
Vinica	260	107	—
Banjaloka	30 •	6	—
Borovec pri Kočevju	27	4	—
Senožeče	23	123	96
Dole pri Litiji	71	1	1
			
			
«J. Blasnikova tiskarna v Ljubljani, na Bregu št. 12, priporoča se prečast. duhovščini in slavnemu občil stvu v lično in točno izvršitev vseh, v knjigo in kamenotiskarsko stroko spadajočih del po nizkih cenah.			
«j»:* * « • » • **•»•**•***••***			
Izjava.
Za podlo liberalno laž proglašam tr ditev „Narodau, da s«m kupil nek glas za 3 gld. Da se to ni zgodilo, lahko dokažem s pričami, ki so bile ves čas volilnega boja okolu mene. Prav nič me ne briga, da včerajšnji „Narodu misli, da bom zaprt. Jaz vem, da nisem nared:l ničesar, vsled česar bi mogel biti zaprt, vem pa, da ima nekje inteligenca urednika, ki je bil zaprt radi goljufije in tatvine.
Ivan Štele.
Delavsko gledališče v Ljubljani.
V nedeljo dne 16. decembra 1900
v veliki dvorani
»Katoliškega Doma“
Car in tesar.
Veseloigra v treh dejanjih.
Osebe:
Car ruski, Peter Mihajlov — —- — — — — gosp. H. Nučič. Fliman, njegov prijatelj,	tesarski	pomočnik	—	„	J. Jovan.
Rigo, ribič	—	—	—	—	n	j. Molek.
Braun, ravnatelj ladjišča	—	—	—	—	—	—	„	J. Gostinčar st.
Friderik, njegov dečak	—	—	—	—	—	—	„	Gostinčar ml.
Van Bett, župan sardamski.	—	—	—	—	—	»V. Virens.
Lord Lindsay, angleški poslanik	—	—	—	—	»F-	Habič.
Macjuis de Cl&teauneuf, francoski poslanik —	„ F. Valusnik.
Lefort, ruski poslanik _	—	nN. Zorko.
Častnik — — — — —	—	—	—	__	n A. Jenček.
Vojaki, tesarji, kmetje, natakar. — Vrši se v Sardamu na Holandskem 1. 1702.
Vstopnina: Sedeži I. vrste 70 kr., II. vrste 50 kr., III. vrste 40 kr , IV. vrste 3u kr., V. vrste 20 kr. StojiSče 10 kr. Sedeji se prodajajo v prodajalnici g. Fr. Breskvarja, pred Škofijo, pri hišniku »Katoliškega Doma> in na večer predstave pri blagajnlci.
Blagajna ae otvori točno ob 6. uri zvečer. — Začetek točno ob 7. uri zvečer.
K obilni udeležbi vabi
odbor „Slov. kršč. soc. zveze1.
Somišljeniki!
Pišite za „Slovenski List“ — sporočajte mu hitro vse važne dogodke. Pridobivajte no vili naročnikov!
oo eoceoooe ooo oo ooooooooooooooooooo«
Domača umetnost!	Domača	umetnost!
Podobarski io pozlatarski atelje
Andrej Rovšek
v Ljubljani Kolodvorske ulice št 22
v hiši go8p<$ Wessner-jeve
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila za izvrševanje vsakovrstnih, strogo po umetnostnih načelih izgotovljenih lesenih oltarjev v iaznih slogih, kipov in svetniških soh od kamena, marmorja, gipsa ali lesa itd.
i
10 (29)	Priznalno	pismo:
Blagorodni gospod! Altar presv Trojice, katerega ste naredili za tukajšnjo župno cerkev, je pravi umotvor ter kaže, ne samo v celoti, temveč tudi v svojih posameznih delih lepo pravilnost, solidnost in trpežnost. Na opazovalca napravlja izvanredno prijeten utis in hvali svojega mojstra. Vsled lega Vam izrekam svojo popolno zadovoljnost in zahvalo ter si štejem v dolžnost, da Vas svojim sobratom kar najtoplejše priporočam za podobno delo.
Z odličnim spoštovanjem Vam udani
Martin Poljak,
Ajdovec, 20 okt. 1899.	župnik
000 OOOOOOOOOOt 0 00:00(090000000(00(1
imvm
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenjc!
Stanje ulog 30. sep. 1900: čez 5 mili j. K.
Denarni promet v devetih mesecih: čez 17 milij. K.
Ljudska posojilnica
preje Gradišče štev. 1. — Sedaj: Kongresni trg št. 2, I. nadstr.
Sprejema
Ursmiltte vloge
vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter obrestuje po
4
o
o
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 gld. čistih 4 gld. 50 kr. na leto.
Stanje hranilnih vlog 30. septembra 1900:	Promet	v 9. mesecih od 1. jan. do 30. sep. 1900.
5,853.620 K 97 h.	17,740.643 K 16 h.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. — Za nalaganje po posti so postno hranilnične položnice na razpolago.
V Ljubljani, dne 1. oktobra 1900.
Dr. Ivan Šušteršič,
predsednik.
Anton Belec,
posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano.
Josip Jarc,
veleposestnik v Medvodah.
Dr. Andrej Karlin,
stolni kanonik v Ljubljani.
Odborniki:
Karol Kauschegg,
veleposestnik v Ljubljani.
Matija Kolar,
župnik pri D. M. v Polji.
Ivan Kregar,
načelnik i krajne bolniške blagajne v Ljubljani
Frančišek Leskovic,
zasebnik in blagajnik »Ljudske posojilnice.'
Josip Šiška, knezoškofijaki kancelar,
podpredsednik.
Dr. Viljem Sclnveitzer,
odvet. koncipijent v Ljubljani.
Gregor Šlibar,
župnik na Rudniku.
Dr. Aleš Ušeničnik,
profesor bogoslovja v Ljubljani.
1
g5wSgS55
Odgovorni urednik: S vitosla v Breskvar Izdajatelj: Konzorcij .Slovenskega Lista”. Tisek J. Blasnika naslednikov v Ljubljani.