‘2Haja vsak Četrtek
REDNIŠTVO IN UPRAVA: J0.0 Trst, Ulica Valdirivo 36, seli	Pošt.	pred. (ca-
Cel Postale) Trst 431. Poštni p Vn' račun Trst, 13978341 mina plačana v gotovini
D N I
K
LIST
Posamezna številka 1.000 lir
NAROČNINA Letna 35.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 40.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. II gr. 70% SETTIMANALE
TRST - ČETRTEK 5. JULIJA 1990
Slovenija suverena republika!
LET. XL.
Slovenski parlament v Ljubljani je v Redeljek, 2. t.m., skoraj soglasno odo-izjavo o suverenosti Republike Slo-
v..Ne gre za kako odcepitev od Jugosla-Ge. temveč za slovesno izjavo, ki obvezu-iii Y?Venski parlament in slovensko vlado ji. * jasno poudarja, da sloni ves sloven-Politični, gospodarski in pravni sistem ■>,, ustavi in zakonih Republike Slovenije.
n Sn *____■__________3______3______ _3_______
Predsednik slovenske vlade Peterle
»Manjšina mora biti subjekt in partner«
so torej nadrejeni vsakemu drugemu
koriu, tako tudi zvezni jugoslovanski u-i^i, zakonom in drugim predpisom, ki odslej veljali v Sloveniji le pod po-' tem, da ne nasprotujejo slovenski zako-jz aii- Slovenija se je torej odločila za a.?anje popolne suverenosti, ki izhaja iz Tavnega in mednarodnega prava, a tudi slovenske ustave. Na tej podlagi se bo c v prihodnje dogovarjala z drugimi replikami v Jugoslaviji o novi podobi kq^Tle zveze’ ki bi se pa lahko ob neupc-•Uanju slovenskih želja tudi razdrla. fj, za zgodovinski dogodek, je pouda-2 ° veliko govornikov. Na začetku je ka-He°’ bodo predlog o izjavi prekrila P°glasja in polemike, ker sprva ni bil $1 dnevnem redu in so ga predlagali po-DEMOS-a, nekatere druge sile pa so (e e‘e daljšo razpravo in v bistvu odloži-Kot je povedal predsednik parlamenti^ r- Bučar, pa je prišla deklaracija na
Sa
Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle je v torek, 3. t. m., skupno z najtesnejšimi sodelavci, povabil na odkrit pogovor vidne predstavnike slovenske narodnostne skupnosti iz Italije, Avstrije in Madžarske. V imenu demokratično prerojene Slovenije je pozdravil zastopnike strank in organizacij vseh nazorov, prav tako pa tudi predstavnike kulturnega življenja in pa duhovnikov. Poudaril je, da so to prvi u-radni gostje slovenske vlade, odkar je parlament dan prej razglasil suverenost Republike Slovenije. Ob tem je naglasil, da parlamentarni akt ne predstavlja odcepitve, marveč pospešenje demokratizacije, v želji po suverenem življenju po standardih ostale Evrope. Vlada — je dejal Peterle — bo poslej zavezana samo Sloveniji, Jugoslaviji pa le, kolikor bo to dopuščala skupščina.
Slovenija postaja živ pojem v Evropi — je dodal; izdelala si je lasten zunanjepolitični koncept in v načrtu ima lastna predstavništva na tujem. Peterle je znova naglasil, da si Evropo predstavlja in želi predvsem kot zvezo narodov, za razliko od zveze držav ali pa regij. V taki
'Bvni red, ker je skupščina kot izraz jav-Dof0 ?nnenJa Slovenije postala nestrpna ob r^nosti sprememb v Sloveniji in ovi-ki jih za reforme predstavlja zvezna podaja.
izjavo o suverenosti se je končno
eklo
187 poslancev, proti so bili trije,
%
\n
PQ sta se vzdržala. Na skupnem zasest lu vseh treh zborov se je med ploska-^ oglasila slovenska himna.
H, . izjavi je rečeno, da morajo vsi orga-S;0In organizacije na ozemlju republike Otf fuije spoštovati slovensko zakonodajo. b0 el bodo zvezni zakoni veljali le, če jih kr^dil tudi slovenski parlament. Za za-b0 e> ki so bili sprejeti vse do včeraj, pa septembra pripravila osnutek *ue U7}e9a zakona, ki bo povedal, kateri predpisi ne veljajo več, ker so v b0 Protju s slovenskimi. V teku enega leta Prejeta nova slovenska ustava.
ČESTITKE IN VOŠČILA Ssk
1^ zasedanjem slovenskega parla-a< ki je sprejel izjavo o suverenosti dalje na 2. strani ■
| Evropi bi morale manjšine uživati zaščito i po najvišjih možnih standardih, in v taki iluči namerava Slovenija skrbeti za svoje ; skupnosti izven državnih meja. Predsed-( nik vlade je naglasil obrabljenost fraze o j manjšini kot mostu: po njegovem prepričanju mora biti manjšina predvsem subjekt in partner, zato je bilo tudi uvedeno načelo, da morajo pri pogovorih med Slovenijo s sosednjimi državami vedno sodelovati tudi predstavniki slovenskih manjšin.
Lojze Peterle je potem govoril tudi o narodni spravi. Poudaril je, da je to proces, ki bo tekel naprej tudi po nedeljski veliki komemoraciji v Kočevskem Rogu; rekel je dalje, da bi se moral ta proces uveljavljati med vsemi slovenskimi skupnostmi, kjerkoli bi bilo to potrebno, Slovenija pa bo hkrati želela biti povezovalka med vsemi svojimi sinovi tudi na tej ravni. Slovenski vladni predsednik je nato jasno podčrtal nujnost enakopravnega ravnanja matice z vsemi zunanjimi skupnostmi.
dalje na 2. strani ■
Velika komemoracija
V Ljubljani in zlasti na območju Kočevja so v teku še zadnje priprave na veliko spominsko prireditev, ki bo v nedeljo, 8. t. m., v Kočevskem Rogu. Spored predvideva najprej žalno mašo, ki jo bo ob 11. uri daroval ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Alojzij Šuštar; po maši bo nadškof simbolično pokopal vse tiste, ki so leta 1945 našli smrt v roških breznih. Sledil bo govor predsednika Republike Slovenije Milana Kučana, za čigar izvajanja vlada v Sloveniji in tudi zunaj njenih meja veliko pričakovanje.
Ce je res, da se je z izvolitvijo slovenskega parlamenta v letošnjem aprilu končala na Slovenskem — kot je dejal predsednik novoizvoljene slovenske zakonodajne zbornice dr. France Bučar — državljanska vojna, je prav gotovo tudi res, da bo v nedeljo, 8. t. m., opravljeno tudi dolžno pietetno dejanje, kot se spodobi vsakemu omikanemu narodu.
Na takšno spominsko prireditev, kakršna bo čez nekaj dni na Kočevskem, so prav gotovo dolga leta čakali vsi tisti,
ki jim je zares pri srcu usoda slovenskega naroda. Ne moreš si namreč predstavljati nadaljnjega obstoja naroda, ki že skoraj pol stoletja nosi v sebi in s seboj tako globoko travmo, kot je tista, ki je nastala z epilogom državljanske vojne. Skoraj 50 let je že minilo od konca druge svetovne vojne, zato je povsem nesmiselno še dalje razpravljati, kdo je med vojno imel prav in kdo ni imel prav. Nepristranska zgodovina je to med drugim v glavnem že c-pravila. Kar Slovenci toliko let po vojni še niso opravili, je to, da niso izkazali poslednje časti vsem žrtvam vojnih dogodkov, zlasti ne tistim, ki jim je bilo življenje odvzeto na tako kruti in nečloveški način, kot v Kočevskem Rogu
Toda nedeljska komemoracija je in mora biti tudi opomin, da je življenje vsakega človeka sveto in da nima nihče nikdar in v nobenih okoliščinah pravice, da človeku odvzame življenje. Ce to spoznanje ne bo prišlo v zavest vseh naših ljudi, bo tudi velika komemoracija v Kočevskem Rogu žal zaman.
RADIO TRST A
■ NEDELJA, 8, julija, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Mladinski oder: »Koncert v parku«. Radijska igra (Mirko Mahnič); 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Na počitnice; 12.40 Pihalni orkestri; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika;
16.00 Števerjan 1990; 17.00 Alojz Rebula: »V Sibi-linem vetru«, roman; 18.30 Glasbeni portret Urbana Kodra; 19.00 Večerni radijski dnevnik; 19.30 Neposredni prenos Festivala narodnozabavne glasbe iz Števerjana; 20.00 Neposredni prenos finalne tekme svetovnega nogometnega prvenstva z olimpijskega stadiona v Rimu.
■ PONEDELJEK, 9. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.10 Dimitrij Kralj: »Muza v kupeju«. Radijska igra; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Slovenski kantav-torji; 12.40 Oktet Javor iz Pivke; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.40 Za smeh in dobro voljo;
14.00 Poročila in deželna kronika; 16.00 Svet Boga, Bog sveta; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Teden Antonina Dvoržaka; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ TOREK, 10. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Arhipelag Goli; 9.10 »Jurij Kozjak, slovenski janičar«; 10.00 Poročila in pregled tiska; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 16.00 Svet Boga, Bog sveta; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Teden Antonina Dvoržaka; 18.00 Najdaljša pot; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ SREDA, 11. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 V Evrc-po in nazaj, manjšinski potopis; 9.10 »Jurij Kozjak, slovenski janičar«; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.40 Moški zbor Vasilij Mirk s Proseka in Kosovela; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.40 Oblaki so rudeči; 14.00 Poročila in deželna kronika;
16.00 Svet Boga, Bog sveta; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Teden Antonina Dvoržaka; 18.00 Med zemljo in sanjami; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ ČETRTEK, 12. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Ekologija danes; 9.10 »Jurij Kozjak, slovenski janičar«;
10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Dobrodošlo, poletje!; 12.40 Iz naših festivalov; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.C0 Poročila in deželna kronika; 16.00 Svet Boga, Beg sveta; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Teden Antonina Dvoržaka; 18.00 Jugoslavija 1941-1945; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ PETEK, 13. julija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Poti, ra-nimivosti in lepote naše dežele; 9.10 »Jurij Kozjak, slovenski janičar«; 9.30 Beležka: Cigani ne krad'jo pesmi; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Goriški film Videomonitor 1990; 12.40 Slovenski zbori; 13 00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Priljubljene melodije; 14.00 Poročila in deželna kronika; 16.09 Svet Boga,	Bog sveta;	17.00	Poročila	in kulturna kro-
nika; 17.10 Teden Antonina Dvoržaka; 18.00 Kulturni dogodki; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ SOBOTA, 14.	julija,	ob: 7.00	Jutranji radijski
dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.10 »Podnajemnik«, radijska kriminalka; 9.35 Orkestralna glasba; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Poletne	razglednice;	13.00	Opoldanski radijski dnev-
nik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna	kronika; 14.10 In	exilium;	15.05 Vroči val;
17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Antologija humorja; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
Manjšina	mora
■ nadaljevanje iz strani 1
Po nagovoru predsednika Lojzeta Peterleta so se javili k besedi številni gostje iz zamejstva. Po eni strani so kratko navedli nekaj specifičnih problemov iz svojih okolij, nekaj misli pa je bilo tudi skupnih, dobro ubranih na Peterletovo povabilo, naj bi bil ta sestanek v Ljubljani u-glašen predvsem na »naš skupni slovenski imenovalec«. Izstopale so naslednje misli:
— Slovenija naj ustvari model o zglednem ravnanju z manjšinami;
— nova, demokratična podoba Slovenije krepi ponos Slovencev zunaj matičnih meja ter je zanje tudi izziv za lastno prenavljanje;
— več govornikov je izreklo čestitke za demokratično preroditev matične domovine in pa zahvalo za ustanovitev posebnega ministrstva za Slovence na tujem;
— izrečen je bil tudi pozdrav Slovencem v Severni in Južni Ameriki, kamor se te dni odpravljata predsednik Peterle in minister za Slovence po svetu, dr. Janez Dular.
Predsednik Peterle se je ob koncu zahvalil vsem, posebej še tistim, ki so kakorkoli pripomogli, da se je v svetu povečalo poznavanje in zanimanje za Slovenijo. Poimensko se je zahvalil dr. Karlu Smolletu za njegovo delo v dunajskem
parlamentu; s prisrčnim poudarkom P3^ pozdravil priletnega koroškega žup*11? Vinka Zaletela, ki je s svojim prosvetni in prosvetljenim delom dolga desetleiJ povezoval rojake doma in po svetu. K0" čal je z izjavo, da bodo pri slovenski v di vselej odprta vrata za Slovence zuDal meja in k nekaterim izmed njih se bo ‘ di obračal po nasvete in prosil za sooe vanje.
Slovenija suverena
i'
H nadaljevanje s 1. strani
države Republike Slovenije, je Slovenj skupnost naslovila na predsednika Var i menta prof. dr. Franceta Bučarja ncisl njo spomenico:
Dragi gospod predsednik!
Ob zgodovinskem koraku, ki ga ]e zvestobi stoletnemu snu slovenskega . da danes opravil parlament, izrekam0 skrene čestitke in najtoplejša voščila V kot predsedniku demokratičnega preds\._
ništva Republike Slovenije in pa os
tali*
zn“'
■oP
članom slovenskega parlamenta, ki so li najti izjemno široko večino ob vPr° nju, ki je življenjskega pomena za ves 3 narod.
SLOVENSKA SKUPNOST Trst, 2.7.1990
Odločilni kongres za perestrojko?
Izdajatelj: Zadruga z o. z. »NOVI LIST« — Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157. Odgovorni urednik: dr. Drago Legiša — Tiska tiskarna Graphart Trst, ulica Rossetti 14, tel. 772151
Medtem ko pišemo, je v Moskvi v teku 28. kongres Sovjetske komunistične partije. Vzdušje je bilo že na samem začetku napeto, saj je neki sibirski delegat zahteval odstop Mihaila Gorbačova, političnega urada in centralnega komiteja. Delegati pa so z veliko večino predlog odbili. Sledilo je uvodno poročilo Mihaila Gorbačova. Sovjetski voditelj je bil polemičen in napadalen zlasti do tistih vojaških in partijskih voditeljev, ki so jim — po njegovih besedah — pri srcu le osebni interesi in privilegiji, zaradi katerih zavračajo vse novosti.
Gorbačov je branil svojo perestrojko in bil mnenja, da v Sovjetski zvezi ni alternative. Gorbačov pa je bil tudi spravljiv
in je pozval k sodelovanju bodisi levo
of
zicijo bodisi voditelja reformistov Bor' Jelcina. Slednji je sicer že pred dnevi jal, da ne teži po mestu in vlogi Mih3
Gorbačova. Reformisti so sporočili, da do o možnosti razkola v partiji razp ljali šele po kongresu, partijski kome^ rativci pa so s svoje strani dejali, da j bodo zahtevali odstranitve Gorbačov3^ partijskega vrha. Gorbačov se je v sV°^i-govoru dotaknil tudi problema ekoj10 je je. Zavzel se je za mešano ekonomi)0’ j pravi državno, javno in privatno. Odl°^. je Gorbačov vsekakor branil prehod ^ no gospodarstvo, ki pa mora imeti drz3 nadzorstvo za preprečitev morebitnih i cialnih kriz.
Kosovo že republika?
Na Kosovu je prišlo v ponedeljek, 2.1 t.m., do zgodovinskega koraka. Medtem ko j se je po vsej Srbiji in v obeh pokrajinah j zaključevalo ljudsko glasovanje, ki ga je zahteval predsednik Miloševič, da bi v bistvu potrdil namero o odvzemu še zadnjih pristojnosti nekoč avtonomnima pokrajinama, se je v Prištini zbralo pred re-j publiško skupščino 114 poslancev od skup-j nih 140 članov parlamenta. Policija jim ni( dovolila vstopa, ker so že napovedano za- f sedanje prenesli na 15. julij. Zato so sei poslanci odločili kar za zasedanje na pro-j stem, sredi velike množice domačinov. Ti i
so v veliki večini bojkotirali referen-Prisotni pa so bili tudi nekateri pred® ^
M
£
niki mednarodnih človekoljubnih nizacij.	.	^
Albanski poslanci so izvolili del0.^ predsedstvo, ugotovili več kot dvetre Jfjli sko prisotnost, nakar so soglasno odo „
»ustavno izjavo o proglasitvi KosoV3^ neodvisno državno enoto znotraj ju^° p vanske federacije ali pa konfederacij^ ; naj ima enake pravice kot ostale 1 Kljub represiji zahtevajo torej kos°
Albanci svojo republiko znotraj JdS' vije
O*”
Na seminarju Demosa
Bojan Brezigar obravnaval tudi manjšinsko problematiko
NOVICE
Deželni svetovalec Slovenske skupno-Dojan Brezigar se je pred dnevi udele-seminarja, ki ga je v Novem mestu pri-®dil DEMOS, to je sedanja koalicija na jtdi v Sloveniji. Predmet razprave na se-^•ttarju so bili program sedanje vlade v de°^eniji *0r organiZ3Ci.isk3 vprašanja vla-tn parlamenta. Brezigar je v svojem edavanju obrazložil temeljna načela ^aVnega reda v Furlaniji Julijski krajini Ve hmeljna načela parlamentarne uredit-t v državi. Pri tem je zlasti obširno obuval tiste točke, ki predstavljajo no-
vost za večstrankarski slovenski parlament. V tej zvezi je Brezigar zlasti podrobno proučil področje delovanja svetovalskih skupin, komisij in pristojnosti posameznih organov deželnega sveta v Furlaniji Julijski krajini.
Na izrecno zahtevo in prošnjo organizatorjev — med njimi je bilo kar osem ministrov — je Brezigar obravnaval tudi manjšinsko problematiko. Pri tem je predvsem poudaril, kako je važno, da ustavna ureditev Slovenije izrecno predvideva prisotnost predstavnikov slovenske in madžarske manjšine v vseh treh zborih skupščine. To določilo po mnenju deželnega svetovalca Slovenske skupnosti predstavlja jamstvo za obe manjšini, saj v nasprotnem primeru sami ne bi mogli izvoliti svojih zastopnikov v parlament. Pomembno je dalje določilo, da predstavniki manjšin lahko v parlamentu govorijo v materinem jeziku, o čemer je bilo večkrat veliko govora tudi v deželi Furlaniji Julijski krajini, vendar brez stvarnih rezultatov. Po mnenju Bojana Brezigarja je treba jasno razlikovati med jeziki avtohtonih narodnih manjšin in jeziki, ki jih poznajo ali govorijo posamezni člani skupščine. Tudi mednarodne listine, ki so jih odobrili v evropskem parlamentu in v drugih ustanovah, poudarjajo, da so te pravice tesno povezane z avtohtono prisotnostjo na teritoriju.
Sedem borcev in aktivistov narodnoosvobodilne vojne je v ponedeljek, 2. t.m., prejelo letošnja borčevska priznanja. Med njimi je tudi msgr. Pasquale Gujon, župnik v vasi Matajur v Benečiji.
Huda nesreča v Meki
k, 0 vsem svetu odmeva tragedija, do sv 0re je prišlo 2. t. m. v muslimanskem h„ etn mestu Meki v Saudski Arabiji. Po
v	'
lednih podatkih je kakih 1.400 verni-
°ru
Zgubilo življenje, ko je v nekem pre-
he'u’ natrpanem z romarji, nastal panični Sq§ Vsevprek. Na stotine in stotine ljudi ^teptali, drugi pa so se zadušili. skp nesreče je prišlo na največjem ver-shodu na svetu, na »hadžiju«, letnem j 3nju muslimanov v Meko. V preteklih .Vih je bilo tam skoraj dva milijona pe,arjev. Osrednje praznovanje je bilo v H0 e j°, 1. t.m., v ponedeljek pa so praz-U^n cjan žrtvovanja, ki je posvečen spo-p* dogodka, ko je Abraham pokazal prirejenost, da žrtvuje Bogu sina Izaka. pt ^esreča se je pripetila v podzemskem Spr oru, ki je dolg 500 metrov in ki lahko do 1.000 pešcev. Predor povezuje Wl šotorišče romarjev z obzidjem sve-jgs fiesta. Kaj je povzročilo preplah, ni kih e’ *-*e.istvo je, da je bilo v predoru ka-•000 ljudi. Po nekaterih vesteh naj bi
se bile pokvarile naprave za zračenje predora. Temperatura zraka naj bi postala neznosna, ljudje naj bi začeli omedlevati, zato naj bi tudi prišlo do vsesplošnega bega. Po drugi govorici pa naj bi se bila sredi predora zaletela dva tovornjaka, ki naj bi bila tudi poškodovala napeljavo plina. Ta naj bi zadušil mnoge prisotne. Kraj nesreče je obiskal tudi saudsko-arabski kralj Fahd. Izrazil je svojo bolečino zaradi dogodka, vendar je prisotne pozval k sprejemanju usode in Alahove volje. Uradnega števila žrtev pa niso sporočili.
2e v preteklih letih je prišlo pri tem romanju do nesreč in nasilja. Najhuje je bilo leta 1987, ko sta se spopadli vojska in skupina iranskih šiitov. Obležalo je 400 žrtev. Saudske oblasti so zato omejile število romarjev, tako da lahko pride letno le po tisoč romarjev na vsak milijon prebivalcev posameznih muslimanskih držav. Iranci pa zaradi omejitve bojkotirajo Meko. Po zadnjih vesteh je izgubilo življenje 1400 ljudi.
VSTOP LE Z OSEBNIM
DOKUMENTOM
S 1. julijem lahko državljani številnih držav vstopijo v Jugoslavijo le z osebnim dokumentom, v glavnem z osebno izkaznico. Ukrep je za italijanske državljane pričel veljati že pred časom, v prihodnjih dneh pa ga bodo še poenostavili. V Beogradu namreč tiskajo kartončke, ki jih bodo tuji državljani na meji dobili brezplačno. Odpravljeno bo tako zamujanje časa, saj je zdaj treba med drugim začasno dovoljenje plačevati, pa čeprav samo deset dinarjev. Kartončke z dovoljenjem za tro-mesečno bivanje v Jugoslaviji bodo iznol-nili in izročili turistom zelo verjetno sami miličniki.
REAKCIJE SRBOV
in Črnogorcev
Srbi in Črnogorci iz Kosovega polja so obsodili dejanje 105 albanskih članov kosovskega pokrajinskega parlamenta, ki so soglasno sprejeli ustavno izjavo, s katero so Kosovo razglasili za samostojno enoto v jugoslovanski federaciji oziroma konfederaciji. Srbska vlada je takoj izjavda, da sklep nima nobene pravne veljave Podobno so se izrazili prej omenjeni Srbi in Črnogorci iz Kosovega polja, ki so pozvali oblasti, naj ukrepajo v skladu s posebnimi pooblastili. Ravno tako so zahtevali u-kinitev vseh ustanov, ki da podpirajo šovinistično separatizem. Beograjski list Front piše, da Kosovo ne more postati republika. Prištinsko »Jedinstvo« pa obtožuje vsa sredstva obveščanja v albanskem jeziku, da podpirajo sovražno delovanje proti Srbiji. Albanski dnevnik iz Prištine »Rilin-dja« pa povzdiguje deklaracijo kot izraz ljudske zahteve po enakopravnosti in pravičnosti.
UMRL PILOT GRIŠCENKO
V kraju Seatle pri Washingtonu je u-mrl sovjetski pilot Anatolij Griščenko Veljal je za junaka iz Černobila. Po jedrski tragediji v sovjetski centrali je pilot s helikopterjem večkrat letel na kraj nesreče in jedrski reaktor obsipaval s peskom in cementom. Ker je moral leteti skozi radioaktivni oblak, se je neozdravljivo okužil. V Združenih državah je bil podvržen presaditvi mozga, ameriški zdravniki pa sp že ob sprejemu sovjetskea pilota odkrito dejali, da nima možnosti za preživetje.
550 SMRTI ZARADI MAMIL
Med predstavitvijo knjige o Mamilih in od mamil zasvojenih ljudi, ki sta jo napisala Massimo Barra in Vittorio Lelli, je general Pietro Soggiu, kot poveljnik osrednjega urada za boj proti mamilom izjavil, da je v prvi polovici letošnjega leta v Italiji že 550 ljudi umrlo zaradi mamil. Podatek je sila zaskrbljujoč, je poudaril general, ker bo število žrtev mamil do konca leta mnogo višje kot vsa leta doslej. V Italiji so v minulih šestih mesecih tudi zasegli rekordno količino najrazličnejših mamil in halucinogenih snovi. Lani je v Italiji zaradi prekomernega uživanja teh škodljivih snovi umrlo 972 ljudi.
Zborovska revija v Devinu
Devinska pevska zbora »Fantje izpod Grmade« in »Dekliški zbor Devin« skrbita tudi za poletno prisotnost in delovanje v Devinu in okolici. Tudi letos so poskrbeli, da bo v tej obmorski vasi pevska revija, ki so jo lani poimenovali »Pesem v zalivu« in se je pred tremi leti rodila na pobudo nabrežinske občinske uprave. Ta je priredila pevsko revijo, na kateri so sodelovali zbori iz pobratenih občin Buje in Ilirska Bistrica. Na letošnjem koncertu, ki bo na dvorišču stranskega krila devinskega gradu, kjer že nekaj let stanujejo dijaki Jadranskega zavoda, bosta poleg devinskih zborov nastopila še »Črnuški oktet« iz Črnuč pri Ljubljani, katerega umetniški vodja je Vinko Jager, in mešani pevski zbor
Pevska zbora FANTJE IZPOD GRMADE in DEKLIŠKI ZBOR DEVIN
prirejata pod pokroviteljstvom občine Devin-Nabrežina revijo
PESEM V ZALIVU
ki bo na dvorišču stranskega krila devinskega gradu v petek, 6. julija, ob 20.30.
Poleg prirediteljev nastopata »Črnuški oktet« iz Črnuč pri Ljubljani in Mešani pevski zbor »Mačkolje«.
Vabljeni!
P.d. »Mačkolje«, ki ga vodi Ignac Duh. Organizatorji so sicer napovedovali tudi nastop tržaškega zbora »Gruppo incontro«, vendar je morala ta skupina zaradi nenadne zadržanosti pevovodje Stefana Sacherja odpovedati svoj nastop. V petek, 6. julija, ob 20.30 se torej v akustičnem in lepem grajskem okolju napoveduje lep pevski dogodek, ki mu bo vredno prisluhniti.
SREČANJE Ssk - SSO
V Nabrežini sta se v četrtek, 28. junija, srečali zastopstvi deželnih vodstev Slovenske skupnosti in Sveta slovenskih organizacij pod vodstvom deželnega tajnika Ssk Iva Jevnikarja in predsednice SSO Marije Ferletič.
Razgovor je bil posvečen obširni razpravi o odnosih med različnimi političnimi in družbenimi komponentami v zamejstvu ter med matico in zamejstvom. Na dnevnem redu je bilo tudi vprašanje vladnega osnutka zaščitnega zakona za Slovence.
PEVSKI VEČER V DEVINU
Na sedežu devinskih zborov je bil v soboto, 30.6., doživet pevski večer, ki so ga oblikovali pevci otroškega vrtca Ladjica, v katerem pojejo otroci iz Devina in okoliških vasi, vodita pa Olga Tavčar in Mirjam Bratina Pahor. V prvem delu koncerta so 5 pesmi zapeli otroci, ki še obiskujejo otroški vrtec in prva razreda osnovne šole. Sledil je nastop ostalih otrok, ki so podali 12 pesmi. Spored sta pred številnim občinstvom povezovali Arianna Bravin in Sidonija Radetič.
Konec monopola partije v upravi občine Dolina
Val »perestrojke« je končno dosegel tudi dolinsko občino, kjer je partija na zadnjih občinskih volitvah prvič po vojni izgubila absolutno večino glasov in svetovalcev. V odstotkih je namreč padla od 46,8% leta 1985 na 37,% letos, od prejšnjih 11 svetovalcev pa je ohranila le 8. Zaradi takšnih volilnih izidov se je bistveno spremenilo razmerje sil med strankami. Na osnovi omenjenih izidov so postale možne razne koalicije: KPI in PSI (12 svetovalcev na 20), KPI in Ssk (11 svetovalcev), Ssk, PSI in DC (11 svetovalcev).
Socialisti so kot pogoj za kakršnokoli koalicijo s KPI zahtevali župansko mesto. Komunisti so se mu po dolgotrajnih pogajanjih odpovedali s težkim srcem. S tem so dejansko odpadle vse druge alternativne koalicije. Tudi Ssk se je znašla pred izbiro, ali ostane še naprej v opoziciji in prepusti upravo občine Dolina nekakšnemu monopolu socialistom in komunistom ali da se zavzame za razširitev koalicije v troje. Končno je prevladalo politično spoznanje, da se mora spremenjeno razmerje sil odražati ne samo v zamenjavi župana, temveč tudi v doprinosu še drugih domačih političnih sil, predvsem Ssk. Na osnovi teh ugotovitev in razmišljanj se je sekcija Ssk odločila za oblikovanje nove koalicije med KPI, PSI in Ssk na osnovi enakega dostojanstva in enakopravnosti. Izbrala si je eno pomembnejših odborništev in dosegla, da bo njen predstavnik eden od županovih namestnikov, kot določa novi zakon o krajevnih avtonomijah. Poleg tega je v programski dokument vključila vse glavne zahteve iz svojega volilnega programa, med temi ureditev župnišč v Ricmanjih in Boljuncu.
Tako je bil na prvi seji novoizvoljenega občinskega sveta 29. junija v skladu z dogovori izvoljen za župana socialist Marino Pečenik, za ostale odbornike pa Crevatin Franco (PSI), Gherbassi Dionizij (KPI), Sandi Klun in Milan Lovri-ha (oba neodvisna na listi KPI), Stojan Sancin (KPI) in Aldo Stefančič (Ssk), ki
v do-
bo tudi eden od namestnikov župana.
Načelnik svetovalske skupine Slove1} ske skupnosti Sergij Mahnič je v glasova ni izjavi poudaril, da se je sekcija odW' čila za vstop v občinsko upravo z velik1 čutom odgovornosti za skupni blagor 1 da nova tristrankarska koalicija in nje program predstavljajo pozitivno začetno j hodišče za delovanje v korist vseh obce nov brez kakršnegakoli razlikovanja, načil je za nadvse pomemben dogodek: j je tako Ssk prvič po vojni prisotna j linski občinski upravi.
Nova upravna večina razpolaga deja I sko s 14 svetovalci na skupno 20, kar P meni, da politično odraža dve tretjini o čanov. V opoziciji ostane DC.
Ob tem moramo omeniti, da sveto lec Gombač, izvoljen na listi Ssk, ni S soval za novo koalicijo. V polemični 'V\ vi je dejal, da se ne strinja s sklep0 stranke o vstopu v odbor.
a.t.
LETNI KONCERT BARKOVLJANSKEGA ZBORA
V petek, 29. junija, je mešani PeVS^ zbor »Milan Pertot« iz Barkovelj i®ejat. evangeličansko-luteranski cerkvi svoj ni
 ...........................  let*
koncert. Pod vodstvom Aleksandre Pe£ tot je zbor v prvem delu sporeda Pre stavil skladbe, s katerimi je nastopil | letošnji deželni reviji Corovivo in se n stil med najboljše deželne pevske ansa^ ble. Gre za pesmi, ki so jih napisali Uk*31 Vrabec, Pavle Merku, Giampaolo Co)ja Aldo Kumar in Marco Sofianopulo. P° ^ teh pesmi sodobnih avtorjev so bark ^ ljanski pevci zelo dovršeno in podali še dvanajst pesmi, med temi
občute*0
sklad:
be Gallusa, Bacha in Brahmsa ter Pe^,$. Mateja Hubada, Ivana Grbca, Franca -rolta in Dragana Suplevskega. O zbord njegovem delovanju je uvodoma sPrejjl voril Pavel Ugrin, koncert pa je P°{r.^ sloves, ki ga zbor »Milan Pertot« uZ1 med ljubitelji zborovskega petja.
Minister	Dular	med	Tržaške!*1
Tržaške Slovence je v soboto, 30. junija, obiskal Janez Dular, ki mu je v slovenski vladi poverjen ministrski resor za Slovence v zamejstvu in po svetu, kot tudi za manjšini, ki živita v Sloveniji. Slo je za prvi uradni obisk med Slovenci v Italiji. Obisk je bil posvečen samo Tržaški, v kratkem pa bo minister opravil še posebna o-biska na Goriškem in Videmskem.
Obisk se je simbolično začel na Repen-tabru, kjer so ministra pričakali zastopniki slovenskih duhovnikov. Prikazali so mu svoje versko in narodnostno delo danes in v preteklosti. Prisotni so bili škofov vikar dr. Lojze Škerl, dekan Rudolf Bogateč, domači župnik Tone Bedenčič in drugi dušni pastirji. Minister Dular je nato obiskal Kulturni dom, kjer se je sestal s predsednikom Stalnega slovenskega gledališča, profesorjem Jožetom Pirjevcem, z ravna-
teljem Miroslavom Košuto in z drug^
pP'
člani upravnega odbora, kot tudi z 0%.
terimi igralci, ki so tedaj imeli vaje-slednja točka na sporedu je bil obisk sedežu Slovenskega raziskovalnega ins jjj ta. O delu te ustanove so mu spregoV0 -njen predsednik, profesor Aljoša A ravnatelj profesor Darko Bratina in d1} * člani upravnega sveta. V opoldanski*} rah je bil na jugoslovanskem konzU sestanek z zastopniki različnih družbe0^ kulturnih in političnih komponent 0‘ie! narodnostne skupnosti. Popoldne je minister srečanje s Slovensko kulh^jji gospodarsko zvezo, s Svetom slovens 5 organizacij, s Slovensko skupnostjo 1 q, slovenskimi župani tržaške pokrajine-biskal je tudi Društvo slovenskih i20^ žencev, Primorski dnevnik in Radio v A. Zvečer se je srečal s predstavniki
PREJELI SMO:
Goriški šolniki pišejo ministerstvu za šolstvo
bar«
*Profesorski zbor klasičnega liceja »P. Tru-
s slovenskim učnim jezikom se je na seji,
^Ue 13-6.1990, seznanil s pokrajinskim predlo■
90772
za racionalizacijo šolskega omrežja v pet-
!®fju 1990/91 - 1994/95, ki ga je izdelal šolski skrbnik dr. Santo Leotta dne 23.3.1990, prot.
■ 1330 in ugotavlja, da so se za naš zavod upc-abili drugačni kriteriji kot za sorodni zavod . ltalija.nskim učnim jezikom, kar je za šolske l^stitucije slovenske manjšine nesprejemljivo.
Teseneča nas namreč dejstvo, da se v uvodu 0lnenjenega predloga upošteva specifičnost slo-^sfce šole in njenih pravic ter se poudarja, .. *ie večkrat potrebno presegati omejitve, ki ,!b predvideva obstoječa šolska zakonodaja v z^ezi z ustanavljanjem razredov in delovanjem skih inštitucij«, v nadaljevanju se predlaga, 1 se italijansko učiteljišče »S. Slataper« in kla-licej »Dante Alighieri« ne združita zaradi lune kulturne ukoreninjenosti, edinstvenosti in Njunih eksperimentalnih programov, medtem ko »S ^rSZ pom*s*eka VTcdlaga združitev učiteljišča
■ Gregorčič« s klasičnim licejem »P. Trubar«. Opozarjamo pristojne organe, da imata klasič-
, '*c9j »P. Trubar« in »Dante Alighieri« iste Luhurne korenine, saj oba izhajata iz osamo-°litve italijanske in slovenske sekcije avstro-°9Tskega Staatsgymnasiuma. Ob ustanovitvi leta . 3 je bila goriška gimnazija edina slovenska nazija v avstroogrskem cesarstvu in je uživa-. velik ugled. Dolgo in bogato kulturno tradici-j° tudi učiteljišče »S. Gregorčič«. V obeh šo-so se izobraževali pisatelji in pesniki, po-eir>-bni intelektualci in univerzitetni profesorji. ® Predlagano združitvijo, ki bi privedla do 9Q samega zavodnega sveta, bi se moral en
ene,
zavod odreči svojemu imenu, kar bi še bolj obubožalo zavest slovenske narodne skupnosti, ki že dolgo let čaka na globalno zakonsko zaščito.
Želimo poudariti, da sta oba slovenska zavoda edina v pokrajini in da je klasični licej ne le edini v deželi, ampak sploh edini slovenski klasični licej v Evropi, kar mu daje posebno vlogo v širjenju idej in kultur, vlogo, ki jo bodo morale prav jezikovne manjšine odigravati v novi Evropi po letu 1992.
Profesorski zbor zahteva, da se v smislu 6. odst. 4. čl. M. O. z dne 26.2.1990 ohrani avtonomija obeh zavodov«.
Gorica, 13. junija 1990
RAZSTAVA BAROČNEGA
SLIKARSTVA V GORICI
V galeriji na goriškem gradu so pred dnevi odprli zanimivo razstavo, posvečeno baročnemu slikarstvu v Evropi. Goriška občinska uprava je tudi letos imela srečno roko pri izbiri poletne likovne razstave na goriškem gradu. Na ogled je kakih šestdeset slik, ki jih je posodil poljski Narodni muzej iz Varšave in nazorno osvetljujejo tri različne poglede na likovno u-metnost v času baroka v severnih-prote-stantskih državah, v deželah Srednje Evrope in v južnih, katoliških državah. Tudi olja na stenah grajske galerije namreč o-dražajo te tri različne svetove. O vsebini razstave je ob odprtju spregovorila ravnateljica Narodnega muzeja iz Varšave. U-metniška dela velikih baročnih evropskih slikarjev bodo na ogled do 14. oktobra.
SKPD »F. B. SEDEJ« - ŠTEVERJAN
vabi na
20. JUBILEJNI FESTIVAL DOMAČE GLASBE ki bo med borovci v Števerjanu
Sobota, 7. julija:
ob 20.30 nastop vseh prijavljenih ansamblov
Nedelja, 8. julija: ob 17.30 finalni del Festivala: nastop finalistov
ob 20.30 koncert ansambla bratov AVSENIK
festival domače glasbe v Števerjanu
Člani Društva F. B. Sedej iz Steverja-
^ so 30.6. predstavili 20. jubilejni festival j^ače glasbe, ki bo potekal 7. in 8. juli-' ' Nastopilo bo 22 ansamblov, vsak z dve-izvirnima skladbama, kot je pač za ®Verjanski festival pravilo. Letos bodo , eci konkurenti tudi štirje ansambli iz
ejstva. V nedeljo, 8. julija, bo pred
^tn,
?*st.°Pom najboljših ansamblov igrala me-q ‘je preteklih števerjanskih festivalov na Pihaia lz Ljubljane, ob koncu, ‘oližno ob 20.30, pa se bo pričel nastop v Safnbla Avsenik. Program je torej nad-e Privlačen. Organizatorji so letos po-
skrbeli za kaseto z dvanajstimi najboljšimi nagrajenimi motivi preteklih let in za bogato brošuro. Stroške bodo skušali kriti s prispevki pokroviteljev, med katerimi je tudi naša radijska postaja — ki bo festival posnela v celoti — dalje podjetnikov in vinogradnikov. Nagrad bo pet, prva, za najboljšo izvedbo, znaša milijon lir. Vsoto je prispevala Goriška kmečka banka.
—o—
Na vseh slovenskih višjih srednjih šolah so se zrelostni izpiti že zaključili. Le na trgovskem tehničnem zavodu Žiga Zois bodo izpiti trajali do 13. t.m.
POLETNE PRIREDITVE
KULTURNEGA DOMA
NA GORIŠKEM GRADU
12. julija ob 20.45: Kabaretni večer »PAJK’S SHOW« (Bastione Fiorito).
24. julija ob 21. uri: Gledališka predstava »SPLETKE IN LJUBEZNI« F. Schiller. Režija: Zvone Šedlbauer (Na dvorišču goriškega gradu).
30. julija ob 21. uri: Koncert skupine »WITZ ORCHESTRA« iz Trsta (V sodelovanju z goriško Letovičarsko ustanovo).
5. septembra ob 20.45: Koncert country glasbe s skupino »PLAVA TRAVA ZABORAVA« iz Zagreba.
Prireditelji: Kulturni dom, Slovensko stalno gledališče iz Trsta, Zveza slovenskih kulturnih društev, Združenje slovenskih športnih društev v Italiji in Mladinski krožek iz Gorice.
Gledališke predstave po goriškem okolišu
10. julija (torek) ob 21. uri: Gledališka predstava »S TREBUHI ZA KRUHI«. Režija: Marij Cuk. SOVODNJE OB SOCl.
11. julija (sreda) ob 21. uri: Gledališka predstava »S TREBUHI ZA KRUHI«. Režija: Marij Cuk. DOBERDOB.
16. julija (ponedeljek) ob 21. uri: Kabaretni večer »BANANA HAWAI«. Nastopata Boris Kobal in Sergij Verč. JAMLJE.
19. julija (četrtek) ob 21. uri: Gledališka predstava »S TREBUHI ZA KRUHI«. Režija: Marij Cuk. PODGORA.
20. julija (petek) ob 21. uri: Gledališka predstava »S TREBUHI ZA KRUHI«. Režija: Marij Cuk. ŠTEVERJAN.
Katoliška knjigarna - Gorica
Z NOVO UPRAVO SLOVIMPEX
nudi odjemalcem vse, kar učenci in dijaki potrebujejo za šolo; ima bogato izbiro Pisarniških potrebščin; ima na razpolago najnovejše slovenske knjige; je bogato Naložena z devocionalijami in vsemi nabožnimi predmeti.
Dorica, Travnik, 25 — Tel. 0481/84407
IZ KULTURNEGA ŽIVL|EN|A
Slovenski glasbeni nastopi na Donajo
Štiriintridesetletni slovenski skladatelj Tomaž Svete pravi, da se je za bivanje na Dunaju odločil, ker je to veliko mesto neverjeten konglomerat katolicizma, razsvetljenstva in prosto-zidarstva. Sredi bogatega dunajskega glasbenega življenja išče pot k univerzalne j e oblikovani ustvarjalnosti.
Koncert v častitljivi Brahmsovi dvorani dunajskega Musikvereina, na katerem so 23. junija izvedli več Svetetovih del, je pokazal, da je to soliden zastopnik nekakšnega zmernejšega glasbenega modernizma. Na sporedu so bile njegove kompozicije »Hefaistos«, »Curriculum«, »Wie ein Hauch« (Kot dih) in tri pesmi po tekstih koroškega slovenskega lirika Gustava Januša. V vseh teh delih se pojavijo intenzivna, subtilno oblikovana mesta, vendar ustvarjalna energija in kompaktnost kompozicije tu in tam popustita, oziroma preideta v dolgovezje. »Wie ein Hauch« je na primer zanimivo, ironično delo z močno lirično potenco, nekakšna parabola o sizifovskem naporu umetništva sredi industrij-1 skega 20. stoletja. Oziroma boleča pripoved o ubogem antičnem bogu Panu, ki ne zna več igrati na piščal in je torej postal invalid. Finta o neuspešnosti pa je bila vendarle nekoliko afek-tivno pretirana in je zato izgubila na učinku. Manj bi tu bilo verjetno več. To velja tudi za Svetetovo interpretacijo pesmi Gustava Januša, ki je samosvoja, ironično šokantna in visoko artificielna, vendar zelo tuja naivnemu ljudskemu humorju Januševih koroških liričnih smeš-
»Mladje« je oživelo
Po dveh letih prekinitve izhajanja je Mladje spet oživelo. Verjetno ni treba posebej razlagati, zakaj je revija zabredla v take težave; kot veste, so bile predvsem finančnega in or-ganizatoričnega značaja.
Sedaj smo začeli znova, z novim uredništvom, ki je sestavljeno iz kroga »starih« in novih sodelavcev ter z razširjenim uredniškim konceptom, ki hoče našo koroško ustvarjanje tesneje povezati s slovenskimi ustvarjalci iz Italije ter tako doprinesti svoj specifični delež k vseslovenskemu dialogu. Če si boste ogledali številko, boste videli, da se Mladje drži vsebinskih tradicij in da jih hoče še vnaprej zavestno izgrajevati.
Letna naročnina Mladja znaša 200 ATS, oziroma 20.000 lir, oziroma 30 DM plus poštnina. Mladje bo, kot doslej, izhajalo štirikrat na leto. Naslednji številki bomo priložili vplačilnico, s katero boste lahko nakazali naročnino.
Maja Haderlap LEV DETELA PREDAVAL V GRADCU Na mednarodnem posvetu o sedanji publicistični situaciji v Srednji Evropi, ki je 19. in 20. maja potekal v izobraževalnem domu avstrijske ljudske stranke v Gradcu, je na Dunaju živeči dvojezični pisatelj Lev Detela predaval o problematiki slovenske povojne publicistike z ozirom na sedanjo demokratizacijo položaja. Posvetovanja so se udeležili predstavniki konservativnih gibanj iz Avstrije, Zvezne republike Nemčije, Nemške demokratične republike, Francije, Poljake in Jugoslavije. Detelov vidno zapa-ženi referat je že izšel v mednarodnem tisku.
nic. Na koncertu je Svete nastopil tudi kot dirigent. Pod njegovo taktirko je zadonela »Ne-belsteinmusik« leta 1943 rojenega Avstrijca Hein-za Karla Gruberja. Zanimiva je bila tudi izvedba eksperimentalne opere (pod narekovaji) Die-terja Kaufmanna z intenzivnimi elektroakustič-nimi učinki — zares glasnih zvočnikov.
Skoraj istočasno je v soboto, 23. junija, v dunajskem slovenskem pastoralnem centru, kjer so ta mesec pripravili tudi razstavo v spomin na pred enim letom umrlega opernega pevca Antona Dermoto, nastopil mešani pevski zbor iz Pod-gore na Goriškem z vrsto lepih slovenskih narodnih ali pa že skoraj ponarodelih umetnih pesmi. Vodi ga goriški pokrajinski odbornik za šolstvo dr. Mirko Špacapan. Ta je na kratko predstavil tudi kulturnopolitično življenje slovenske manjšine v Italiji. Dramska skupina iz Podgore je za nameček uspešno zaigrala hudomušno spevoigro »Za prazen nič« danes v Ar-| gentini živečega Naceta Hladnika. Pretkana je z vencem lepih narodnih pesmi in napevov. V nedeljo, 24. junija, so slovenski gostje iz Italije peli pri slovenski maši na Dunaju, dan za tem pa jih je v avstrijskem parlamentu sprejel slovenski zvezni poslanec na listi zelenih Karel Smolle.
Lev Detela
E*
Ljubljana hoče na globoko
:at>
Medtem ko se perestrojka v slovenskem Pr“ štoru giblje še po plitvinah na spolzkem prod”' pa mnogi nepoboljšljivi idealisti hitijo re’ brazdo v globino, v duhovno prenovo.
Pred seboj imam eleganten lepak s podo^0 Kristusa med bolniki. Didaskalija pod h" pravi:
JEZUS JE ODREŠENIK Evangelizacija 2000 (slepi vidijo, hromi hodijo, gluhi slišijo)
dif
,W3
Vlada ministrskega predsednika Andreottija si prizadeva za odpravo spora jmed sindikati in Zvezo industrij cev glede premične lestvice in mnogih delovnih pogodb. Vlada bi namreč rada preprečila splošno stavko, ki je že napovedana za sredo, 11. julija.
—o—
V Nabrežini je bil v sredo, 4. t.m., prvi skupni sestanek delegacij KD, Ssk in PSI. Vse tri stranke so se namreč že izjavile za sestavo tristrankarske koalicije, ki naj upravlja devinsko-nabrežinsko občino. Sporazum seveda ni bil dosežen, a se naglo bliža dan, ko bo treba sklicati prvo sejo občinskega sveta.
Svetovno znani misijonar p. Emiliano Tar1 bo v Ljubljani od 31. avgusta do 2. septem 1990 na stadionu v Šiški oznanjal evangelij Jezusa iz Nazareta: Jezus živi in se razode'3 z znamenji in čudeži.
Program: petek, 31.8., od 15. do 20. urC sobota, 1.9., od 8. do 20. ure nedelja, 2.9., od 8. do 17. ure.
Vsak dan ob zaključku sv. maša z molitvijo bolnike.
Iz podrobnejših informacij zvemo, da je
; za prijavo podaljšan do 20. (dvajsetega) ju j in da prijave sprejema turistična agencija
lij3 K o$'
j pas v Ljubljani, in sicer kongresni oddelek I žakova 4, pošta 61000 Ljubljana. Tam bodo | skrbeli za udobno bivanje v mestu po zmeri’
! cenah, vnaprej pa je treba plačati za vsak o udeležbe po 100 dinarjev (kar znaša blizu en3^. tisoč lir), vstop na stadion bo mogoč le z zr“' kami. Prijavljencem iz Italije je že na v° Kmečka banka v Gorici za ta drobna vplaC’ morda tudi za prijave.
0000000®D0ra@E@0
tipo-litographart
Vam
raznovrstne
TRST - ULICA ROSSETTI 14 - TEL. 040/772151
USTANOVILI SO ZDRUŽENJE
ZA OHRANITEV ISTRSKEGA GOVEDA
Brata Marino in Aldo Štifanič iz Višnja-na pri Poreču sta pred nekaj meseci ustanovila združenje za ohranitev istrskega go-j(eda, ki mu domačini pravijo »boškarin«. Ure za govedo, ki je nekdaj bilo zelo razšir-ietl° Po vsej Istri. »Boškarini« so skoraj izumrli, ker je kmetijstvo v zadnjih desetletno doživelo pravi propad, velike vole z dol-Suni rogovi, mirno hojo in veliko vztrajnostjo so zamenjali traktorji in zanimanje 20 živinorejo je bilo vse manjše.
Bratoma Štifanič je zaenkrat uspelo najti in kupiti tri čistokrvne pasemske bi-.e> ki predstavljajo osnovni pogoj, da bi ahko v nekaj letih vzredila novo čredo ^stokrvnega istrskega goveda. Novo združi e, ki šteje že kakih 30 članov, je zaprosilo vse pristojne organe za pomoč, a bi z združenimi močmi ohranili to domačo žival. Pobuda zasluži vso pozornost udi z gospodarskega vidika, saj je istrsko Spvedo prilagojeno življenjskim in paš-nun razmeram Istre in bi ga bilo mogoče 2elo uspešno rediti na vsem polotoku. V 'etn smislu namerava združenje opozoriti Pa to »reševalno« akcijo tudi Organizacijo 2a prehrano in kmetijstvo FAO, ki deluje okviru Združenih narodov.
V galeriji Kraške hiše v Repnu je na P|led razstava del slikarke Zore Koren Pkerk. O njenih delih je na odprtju raz-tave spregovoril umetnostni zgodovinar °ran Kržišnik.
Beri - širi - podpiraj
"NOVI LIST"
O reviji »Manager«
Pomembne gospodarske in politične spremembe, do katerih je prišlo v zadnjem času, so privedle tudi do nastanka nove revije, namenjene podjetnikom, ki je pred nedavnim začela izhajati v Ljubljani. Revija ima naslov »Manager«, njen namen pa je, da bi podjetnikom, ki v naši matični domovini šele delajo prve korake, nudili strokovne nasvete, ki naj bi jim bili v pomoč pri njihovem delu. Revija seveda ne dosega ravni mesečnikov s podobno tematiko iz zahodnih evropskih držav, saj na gospodarskem področju v Sloveniji dejansko šele iščejo pravo pot.
Revijo Manager izdajata Studio marketing Ljubljana in Gospodarski vestnik, katerega glavni urednik je v svoji spremni besedi ob rojstvu mesečnika zapisal: »Ce so časopisi ogledalo časa, potem je čas tak, da je postalo ogledalo premajhno in podoba v njem popačena. Trdimo, da čas zah-
teva nov časopis. Pustimo zdaj burne politične spremembe, ki so se že zgodile. Pred nami so pomembnejše stvari. Prepričani smo, da bodo med tistimi, ki se šele pripravljajo, daleč najpomembnejše naslednje: oživljanje gospodarstva, boljše vodenje podjetij in spodbujanje podjetniškega duha ... Toda teh sprememb zanesljivo ne bo, če za njimi ne bodo ljudje, sposobni poslovnega odločanja, ki so podjetni in mislijo podjetniško ... Manager namerava pisati za take ljudi in o takih ljudeh...« Glavni urednik piše še, da želi uredništvo posvetiti prostor tudi malemu gospodarstvu, slediti tujim trendom in idejam in pisati o tem, kako naj se vede tisti, ki želi postati zasebnik.
V Trstu je doslej mogoče dobiti le prvo številko te revije. Manager vsebuje vrsto informacij in tudi praktičnih nasvetov, po-
dalje na 8. strani ■
Krščanskodemokratski
Kriza komunizma v svetu krepi krščan-sko-demokratske ideale in obvezuje stranke, ki se prepoznavajo v tej ideologiji, da se zavzemajo za močno vodstvo na mednarodni ravni. To je v povzetku sporočilo, ki prihaja z vrhunskega sestanka državnih in vladnih poglavarjev in strankinih tajnikov krščansko-demokratske internacionale, ki se je končal 30.6. v Budimpešti.
V madžarsko prestolnico so prišli predstavniki 30 krščansko-demokratskih strank iz vsega sveta, med njimi tudi slovenski vladni predsednik Lojze Peterle, ki je na-
stopal kot »enak med enakimi«. Italijo je zastopal ministrski predsednik Andreotti, ki se je v svojem posegu zavzel za nov svetovni model, ki naj bi privedel do pravice ne z razrednim bojem, ampak s solidarnostjo. V tem smislu bodo krščanske demokracije vsega sveta predložile skupno na raznih ravneh pobudo za »mednarodni sklad za družbeno solidarnost«. Zanimivo je tudi, da budimpeštanska sklepna listina izraža pohvalo Gorbačovu, ki je odprl vra-J-i svobodi in demokraciji v Srednji in Vzhodni Evropi.
^anko
ŽERJAL:
»Narod, na juriš«
II.
11.
K sreči se ni nič zgodilo, šele leto ™2neje se je izkazalo, da sem bil na se-^mu B, ki je veljal le za slučaj konflikta izhodni meji in je bil dejansko upo-
na
|abljen ob napadu na Jugoslavijo pri nekakih garjevih ovcah blizu meje le za ne-, ca|dni, pri drugih bolj oddaljenih preku- j in torej tudi v mojem slučaju pa lej a Jiekaj ur, ker je nadškof Margotti pre-.Učal teritorialnega poveljnika generala ? kibrosija, da nas nima smisla tiščati aPoru, potem ko je Jugoslavija itak že , °itiandrana. Seznam A je bil uporabljen iaipak takoj v juniju 1940 in izmed du-,°vHikov zadel tri iz tržaške škofije: Bi-j°^Ta, Gabrovška, Milanoviča. Zavetje jim bilo odkazano v Bergamu, g.. °tem ko se je nehala fašistična litur-ba na trgu, sem seveda želel prisluhniti s Upu svojih faranov. Nekateri udeleženci °dšli v pivnico poplaknjevat slabo voljo, j^VSi so razkrivali zbeganost še na trgu.
sem razložil pomen pritrkavanja, u a ste tako gotovi, da bo bosta Hitler in j3ssolini zgubila vojno?« so se med upa-isrp in strahom spraševali. »Stavimo!« h Pt odgovoril. In smo res sklenili stavo. bna^Ušno pa so dejali vsi v moji gruči, da 0 Prostovoljno plačali desetkrat in dvaj-
setkrat več, kot je rečeno, če bom jaz dobil stavo.
Kaj je vojna, smo vsi takrat odraslega rodu dobro vedeli. Jaz iz svojih malce o-troških let iz neposrednega zaledja na Vipavskem, moji farani na Banjški planoti pa še bolj begunstva in zrušenih domačij. V vseh je neposredno vstala še posebna skrb: ali bo zapletena v vojskovanje tudi Jugoslavija. Ob tem vprašanju sta nas prevzela dodatna strah in up.
Med tem kramljanjem mi je brnel v uše-mi« V duhu sem ga prebrnil takole: »... Corri alla preghiera!« (Ne k orožju, ampak k molitvi kliče ta ura). Odšel sem v cerkev — molit. V kakšne namene? Za naše fante, ki bodo morali pod orožje, v boj za domovino-mačeho. Za blagor in svobodo mojemu narodu. Kot skoraj svež povratnik iz Jugoslavije in torej nekako razvajen v verski ter narodni svobodi, pa tudi v kolikortolikšni demokraciji in zdaj na italijanskih tleh zaradi moje politične preteklosti pod moralnim ter materialnim pritiskom bolj kot drugi slovenski duhovniki sem postal v tistem poldrugem letu neprestanega šikarinarja že tako razdražen, da sem v molitvi tistega dne moral premagovati skušnjavo, da bi zahvaljeval Boga, ker je Italiji pustil zajadrati v voj-
ni metež. V tej nori pustolovščini sem namreč brez sence dvomov videl vsaj gotov propad fašizma in oddih za moj narod v teh mejah, toda z veliko varjetno-stjo računal tudi na jugoslovanski poseg in torej na spremembo državne meje.
Poraz Nemčije in Italije je bil zame aksiom. Nikdar nisem veroval, da bi še tako močne države sredi Evrope mogle zmagovati proti deželam, ki jih obliva. Atlantski ocean ali pa imajo v zaledju Sibirijo in Tihi ocean. Le odkod naj dobivajo surovine in gorivo in kruh? Mar se ni spodrsnilo že dvema cesarjema v tem stoletju? Po kateri poti bi se Primorsko izmotalo izpod tujega jarma, pa me je bil poučil rajnki dr. Jože Bitežnik in sem temu veščaku v zunanji politiki veroval, ostal pa sem skeptičen nad njegovo prerokbo. Danes dne 10. junija 1940 se je uresničila tudi njegova hipoteza.
Ko sem ga nekoč kot študent v Ljubljani spoštljivo vprašal, ali bodočnost obeta za nas Primorce kako rešitev, me je potolažil. Razložil mi je, da bo prej ali slej neizbežno prišlo do spopada med Anglijo in Italijo zaradi Sredozemlja. Takrat bo dana možnost, če bo Jugoslavija vodila pametno zunanjo politiko. Ostal pa mi je dvom, da bi se to moglo zgoditi v bližini bodočnosti, ker sem gledal v Angliji tako močno silo, da si je šibka Italija zlepa ne bo drznila nadlegovati. Pa se je zgodilo prav tisto, ikar je imenovani, vedno in vsakomur pri-
Možnosti razvoja kmetijstva na goratem področju
Pred dnevi je bil v Čedadu posvet na j temo: Možnosti razvoja drevesnih kulturi na gričevnatem in gorskem področju Vzhodnih Alp. Gre za pomemben posvet, j ki nakazuje nekaj možnosti za razvoj go-1 spodarstva na goratem področju s pomočjo drevesnih in sadjarskih kultur. Pobudnik zborovanja je Italijanska vsedržavna vrtnarska zveza, zasedanje pa so podprle Videmska pokrajina, dežela Furlanija Julijska krajina, za organizacijo je poskrbela fakulteta za agronomijo videmske univerze, finančno podporo pa je nudila Če-dajska ljudska banka. Na zborovanju je sodelovalo 13 strokovnjakov iz raznih krajev Italije, ki so nakazali nekatere možnosti razvoja kmetijstva na gričevnatih področjih in na gorskih domačijah v Furlaniji. Gre za temo, ki je posebno aktualna za Beneško Slovenijo, saj bi smotrna uporaba tal lahko bistveno izboljšala gospodarsko moč Nadiških in Terskih dolin ter tako preprečila izseljevanje in propadanje tamkajšnjih vasi. Nekateri poskusni nasadi jablan, gozdnega sadja, predvsem malin, borovnic in drugega jagodičevja ter kostanja, so namreč pokazali, da lahko proizvodnja tovrstnega sadja nudi zelo zadovoljive in kvalitetne pridelke. Nadalje obstaja možnost izboljšav gozdnih sestojev, v katerih naj bi s selektivnim sekanjem in sajenjem izboljšali tudi osnovno kvaliteto lesa. Seveda gre — še posebej v gozdarstvu — za dolgoročne pobude, ki o-brodijo konkretne sadove šele po dolgih
desetletjih, prav zato pa bi bilo potrebno upoštevati in izkoristiti vse možnosti, ki jih v zadnjih časih nudi Evropska gospodarska skupnost za razvoj gozdarstva in izkoriščanja neobdelanih površin. Nekateri izvedenci so med drugim predstavili tudi možnosti povezave med kmetijstvom in turistično ponudbo gorskih kmetij.
V zvezi s kmečkim turizmom naj opozorimo, da je pred kratkim izšla publikacija, ki predstavlja ponudbe na deželni ravni. Osnovni podatek, ki izhaja iz tega »Vodiča po gostoljubnih kmetijah«, kot so naslovili publikacijo, priča o velikem razvoju, ki ga je doživel agriturizem v zadnjem desetletju, saj so nekatere kmetije poskrbele ne le za nadvse ugodno in udobno bivanje gostov, ampak nudijo turistom tudi celo vrsto uslug od športa do kulturnih izletov in kuhinjskih specialitet.
O REVIJI MANAGER ■ nadaljevanje s 7. strani
datkov o ljubljanski borzi, o zasebnih naložbah, o načelih sistema za obvladovanje kakovosti in člankov o tem, kako družbena lastnina in podjetništvo ne gresta skupaj, o klubu podjetnikov, ki so ga pred nedavnim ustanovili v Sloveniji, poleg tega pa je revija seveda bogato opremljena z ] reklamami, kot se za revijo podjetnikov spodobi.
H J
DVE NOVI SORTI KROMPIRJA
V zadnji številki Kmečkega glasa ber3 mo med strokovnimi nasveti, da kmetijs* inštitut Slovenij e ponuj a na slovenskem 3 gu dve novi sorti krompirja. Prva sorta ]e poimenovana »Tone«. Priznana je bil3., februarju leta 1988 na podlagi triletni rezultatov uradnega preizkušanja na se mih lokacijah v Jugoslaviji. Pridelek je. vseh poskusih bil 36,3 tone na hektar'3 je bil za skoraj dve toni večji od prideP sorte »Bintija« kot standardne sorte. So.r ta »Tone« daje velik pridelek, nastavlj gomolje zgodaj in je zato primerna tu za pridelavo srednje ranega krompir3' Zaradi jedilne kakovosti, trdi Kmečki glaS| je primerna za prehrano do spomlad33
skih mesecev. Za dolgo skladiščenje, 180 dni sorte »Tone« ne priporočajo,
nad
saj
v aprilu in maju močno kali in zato kovost upade. Sorta ni zahtevna glede Prl delovanja. Gomolji so veliki, podolgo^3. ovalni, rahlo sploščeni, s plitvimi očes3 barva mesa je svetlo rumena. Posebno Prl merna je za praženje.
Druga sorta, ki je bila priznana v r nuarju lanskega leta, se imenuje >>^re-i1 nik«. Uradno je bila preizkušena v 1985 do 1987 in je po svoji značilnosti 33 menjena predvsem vrtičkarjem in pride valcem, ki oskrbujejo tržnice s svež' krompirjem. Zaenkrat sicer ne prideUj^ dovolj semenskega krompirja te sorte ga je zato težko dobiti v semenarnah-
Medtem ko pišemo, je znan le en list svetovnega nogometnega prvenst^ Proti pričakovanjem in napovedim se j v finale uvrstila Argentina. Premagal3 ' Italijo s 3:2, in sicer po podaljških
jateljsko ubrani gospod napovedal. Uresni-! čilo se je oboje: da je megalomanija zapeljala Italijo v spopad in da je bila pora žena.
Brž po usodnem dnevu so začeli deževati razni vladni ukrepi o cenzuri, racioni-ranju živil in raznih artiklov, svobodi gibanja, o rekviziciji zvonov, o prometu — in seveda vpoklici vojnih obvezancev; zla-i sti pa se je vzbohotila propaganda proti hote ustvarjenemu sovražniku — proti Franciji in še bolj proti Angliji. Razgovori med človekom in človekom so postali previdni, nezaupljivi. Bog ne daj kaj reči proti vojskovanju! Takoj po Mussolinijevi u-verturi na slovitem balkonu je njegova stranka po vseh mestih nagnala mladino v bučne manifestacije v prid diktatorjevi norosti. Kdor je mislil z lastno glavo, je moral molčati, da ne bi prišel v škripce. Slučajno nam je prišla zaupno na ušesa celo iz daljne Genove vest, da si ie neki resni meščan drznil posvariti kričave manife-stante, naj se ne navdušujejo za vojno, ki prinaša solze in gorje. Bil je pri priči aretiran in se je moral zagovarjati.
Smilili so se mi slovenski fantje, da bodo morali v strelne jarke za hudobno mačeho. Kolikor je bilo mogoče, sem jim pred odhodom v vojsko zabičeval, naj ne streljajo v cilj, ampak v zrak, in naj izkoristijo prvo priložnost za prebeg na nasprotni breg in naj tam povedo, da so isto kot Jugoslovani. Marsikomu sem predlagal kot možno rešitev pobeg v Jugoslavijo že pred mobilizacijo, toda vsak se je bal,
da ne bi družina trpela represalije ali pa,! da bi Italija napadla tudi Jugoslavijo in ga tam zasačila kot dezerterja. Strah pred re- j presalijami nad družino ... Ta je deloval tudi leta 1942 in 1943, tako da so se skoraj vsi takratni mobiliziranci mirno pustili odvesti v italijanske kasarne rajši kot bi zbežali v gozdove h partizanom. (Zanimivo je, kako uradno slovensko zgodovinopisje zamolčuje to dejstvo).
Italijanski narod je na splošno odgovarjal na Mussolinijev apel v dveh smereh: uradni patriotizem se je na vse kriplje zaganjal predvsem v Churchilla in njegove Angleže in stopnjeval gesla takole: najprej »vincere« (zmagati), pozneje »vince-re e vinceremo« (zmagati in zmagali bomo), končno: »... con matematica certez-za ...« (zmagati in zmagali bomo z matematično gotovostjo). Neuradni patriotizem italijanskega ljudstva pa se je izražal takole: naval na trgovine, »accaparramento, accaparramento«, črna borza, menjavanje industrijskih izdelkov (zlasti oblačil in o-butve) za maslo in krompir in meso, utajevanje kmečkih pridelkov pred oblastmi itd. To naturalno trgovanje je bilo zelo razširjeno; tiho in zaupno pobotavanje med zagrizenimi fašisti in zakletimi kontrafa-šisti pri črnoborzijanskih poslih je tako cvetelo (ker je pač politika šla skozi želodec), da je celo tržaški škof msgr. A. San-tin zabrusil generalu poveljniku taborišč za slovenske deportirance dobesedno sledeče: »Gospod general, kdo pa v Italiji sploh še živi samo od legalnih obrokov,
samo od živilskih nakaznic brez črne
zel Jaz, škof ne morem izhajati satn° tem, kar mi daje »annonaria« in Vi. .
ed'3'
r a-
spod general, ste prvi in verjetno Italijan, ki pravi, da mu zadostujeio cionirani obroki in da si nič ne pomag3 črno borzo ...« (Prepir je nastal nam1’6, ko je škof šel obiskat slovenske in hrv0^ ske deportirance ter protestiral, da ^ jo jetnike tako stradati in da se utefTe jutri maščevati, ker v njih domovini. t° J v Julijski krajini, že divja protiitalijan5 rezistenca).	.	„
Poleg črne borze je zelo vzcvetela t*s' literarna zvrst, ki ji dialektično prav' ^ »vici«, pravilneje bi bilo reči smešn'3'.’
\e
hudomušnice, neprave anekdote, po '*a jansko pa »barzellette«. Naj omenir" tisto, ki je resnična anekdota.
Nastala je, ko se je pokazalo, da je ^ bojiščih sreča postala opoteča. Kadar ^ kaj napredovali Mussolinijevi osem311'j jonski bajoneti, so kratkovidnejši ItaliJ0^ bahavo dvigali glave, Slovencem pa so temneli obrazi. Kadar je šlo na bohs3 slabo, so se Italijani držali kislo, Slovev cem pa so žarela lica. Tedaj se je, vsa1 goriškem mestu, rodilo sledeče ocenjf.^ nje političnega vremena: Če je Ita^0li vprašal Italijana, kako kaj gre (kjer ^ že — na bojiščih ali v aprovizacijd. ^ vprašani odgovoril: »Basta guardare ■-Slavi in faccia ... e saprai come vann° ;f cose ...« (Dovolj, da pogledaš Slovence31 obraz, pa boš zvedel, kako naj gre).
(dalje)