v a" ¥
aupnikov v raarjotu
nedeljo dne 13. decembra se vrši zaupnikov „Zveze slov. kmet-
Mariboru ob 10. uri dvorani Narodnega doma. Pristop dovoljen z vabili. Vabila oddajajo krajevne organizacije in tajništvo ZSKL v Mariboru. — Na zboru
v
poročata g. minister Štefan Radič in post, Pucelj.
V
zbor
skega dopoldne v veliki
1> M ii-!.

.'-o. ^
Odpravljene izvozne carine. — Znižanje
1 nJlijcn dinarjev za štajerske posojilnice.
politika v državni- upravi.
davkov. —
— Kmetska
Tis ia ljubljanska frakarija, ki je časih mislila, da je mogoče vleči kmeta t gosposkimi frazami in pomalanim papirjem, je posebno huda na kmečko misel in naravno na tov. Št. Radiča, kot našega najmočnejšega voditer ** !ja, pa še najbolj. Dolga leta so ga slovenski javnosti predstavljali kot demagoga in zapeljivca kmečkega naro-ila, kot sebičneža ali častihlepnega abnormalnega človeka ali celo kot izdajalca in največjega drž. škodljivca. In ie danes bi ljubljanska »Jutrova« ko »Slovenčeva« frakarija rada vzdržala vero v slovenskem ljudstvu, kakšna nesreča bi to bila za Slovenijo, če se v celoti odloči za Radičevo politiko. Za vodilne gospode obeh nam nasprotnih strank gotovo, ker jim bo potem od-klenkalo. Zdrav narodov razum pa je že našel svojo pravilno orijentacijo in ni več daleč čas, ko bodo oboji naši nasprotniki v Sloveniji to, kar po svojem delu odnosno nedelu tudi v res-■ ioi zaslužijo.
Ko je letošnje pomladi naša SKS šla p« edini pravi poti k hrvaški seljački stranki in se ž njo zvezala, ni bilo vpitja ne konca ne kraja, ne pri esele-sarjih, ne pri Žerjavovcih. Oboji so se jrnaii na vse pretege dokazati največkrat slabo informirani slovenski politični javnosti, kakšna napaka, je to in kakšna nesreča ji bo sledila. Zlasti »oja oseba je bila izpostavljena vsem »ogočim napadom in vsestranskemu ognju z besedo in podobo, v tisku in na shodih. Hvala bogu in moji zdravi uaturi, da ne morejo imeti slične ka-nonade nobenega učinka, če vem, da sem na pravem potu! Naj omenim le, da mi je v obilici karikatur iz one dobe ugajala posebno ona, ko so me naslikali, kako me nosi sedanji naš minister prosvete v hrvaški kmečki obleki v svoji veliki hrvaški torbi. Ne zaradi ideje, še manj zaradi izdelave, aego zato, ker sem vedel, da bo bodočnost to karikaturo krvavo osmešila. Moji otroci so to uganili, pa so jo dali lepo preslikati na desko in so mi jo poklonili za god. Visi na steni in kadar se ozrem na njo, se spomnim žalostne politične kratkovidnosti ubo-ff« Slovenije.
Jaz pa, ki sedaj — po fantaziji karikaturista — v tej udobni in za mene in moje politične prijatelje dovolj veliki torbi prav dobro sedim in ne samo sedim, nego delam prav tako, kakor smo bili začeli s tovariši leta 1921, smatram za dolžnost, da za letošnjega Miklavža naštejem vsaj najglasnejše stvari, ki sem jih mogel iz Radičeve torbe dati slovenskemu vo-lilcu.
Prvi in največji uspeh kmečke politike so
izvozne carine,
ki so stopile v veljavo 1. decembra. Po tej odredbi odpadejo izvozne carine na vse kmečke pridelke, živine, konj, prašičev, težkih in mladičev itd. Okrog 200 milijonov dinarjev je plačeval kmet letno do 1. decembra samo na izvoznih carinah državi. Od mladega plemenega prašiča ali celo od dojenčka 330 Din. In ko se je prvič pojavila naša stranka v parlamentu, je znašala izvozna carina 1000 Din, od vola celo 2000 Din in konji so bili celo zabranjeni za izvoz. Kolik napredek in to proti volji gosposkih strank, ki so imele vso moč v svojih rokah. Z odpravo izvozne carine pa se bo zopet dvignila zlasti naša svinjereja, ki je bila z dosedanjo gosposko politiko čisto ubita. Zlasti Žerjavovih carin je za vslej konec in nikoli več ne bo kmet tako neumen, da bi volil svoje sovražnike!
Drugi veliki uspeh, ki smo ga Slovenci dobili iz Radičeve torbe, je
znižanje davkov.
Kaj vse so eselesarji porabili črnila po svojih »Domoljubih« *5n koliko hripa-vih besed po shodih proti davkom! Celo dr. Žerjav je pričel zadnje čase pisati proti davkom, a ni z mezincem ganil, k^ je bil minister, da bi se tudi resnično zmanjšali. Eselesarji pa so zaigrali tako spridom ves ugled, da jih že noben človek več ne posluša in vse beži v klube in na hodnike, če se le pojavi eselesarski poslanec na govorniški tribuni. Sedem let so vsi proračuni in vse dvanajstine samo poviševali davke, iz Radičeve torbe pa smo po sedmih letih prvikrat dobili znižanje. In sicer smo odpravili ko-inorski in invalidski davek na dohodnino vsem onim, ki plačujejo še kak drug direkten davek. V Sloveniji se bo to poznalo za težke milijone na leto! Eselesarjem je kar sapo zaprlo od fovšarije, ko so videli, kaj smo dosegli. Nadalje se je znižal najmarinski davek v Ljubljani od 20 na 12%, ker je bil ravno ta davek v Ljubljani pretirano visok. Žerjav in eselesarji pa ne samo, da niso nič storili vseh sedem let zoper te davke, še proti so glasovali pri prvem in drugem glasovanju, a pri tretjem so iz sramote bežali iz dvorane.
Nadaljnji uspeh Radičeve torbe je, da se je brisal člen 20. finančnega zakona". če bi bil ta člen sprejet, bi bilo 4000 najbednejših rudarskih delavcev, poškodovanih in onemoglih, vdov in sirot, brez vsake podpore. Z brisanjem tega člena pa sem dosegel, da jim ta dohodek ostane in sem tudi prepričal ministra železnic, da naj išče te prihranke rajši pri bogatih
premogovnih družbah, ne pa pri izčr-
punin siromakih, u. minister mi je to obljubil. Ze za samo ta veliki uspeh mora biti danes v Sloveniji hvaležnih 4ouu najsiromašnejših ljuui Zvezi slovenskega kmetskega ljudstva in Kadi-čevi lurui. t»rez teh dvun bi ne bil mogel storiti ničesar, kakor niso nič mo-feli storili ne eselesarji, ne samostojni uemokratil
1 miiijon dinarjev za štajerske posojilnice.
Radiceri torbi in Zvezi slov. kmet. ljudstva se morajo zahvaliti tudi tiste nesrečne slov. spodnještajerske poso-jilniee, ki so bile pri verbandu v Oradcu. Z drugim obrokom od di/u.uuo Din jim bo za Miklavža izplačan en milijon dinarjev in zadruge ob meji bodo zopet začele dihaii. Koliko je odo beseu, obljub in vpitja pri ese-lesarjih in samostojnih demokratih, a denarja sedem let nič; ko pa sem zlezel v Radicevo torbo, se je tudi ia globoka rana spodnještajerskih posojilnic zacelila, in zoper take koristne in aobre stvari eseksarji in Žerjavovci celo glasujejo! Ali bodo mogli še kdaj pred slov. ljudstvo''
Lep dar za Miklavža iz Radičeve torbe je tudi 12 milijonov dinarjev v fond za ziuanje uraaniških stanovanj.
rz natiiceve torbe je prišlo tudi4i milijonov dinarjev za poplavljence.
Uspeh kadite ve torbe je nadalje to, da se vrne državi njen plovni park, ki bo nadaljni pripomoček zmanjšanju davkov.
lisp^h Radičeve torbe so tudi uvozne carine, ki bodo te dni izdelane v finančnem odboru in ki bodo prinesle zlasti veliko olajšanje pri vseh predmetih, ki jih potrebuje kmet. S pomočjo kaiuceve torbe so bili sprejeti moji predlogi, da zmanjšamo uvozne carino na umetna gnojila, modro galico, žveplo, petrolej itd.
Ksnetska politika v državni upravi.
S pomočjo Radičeve torbe pa se pripravljajo še važnejše stvari. Znižanje in zjednačenja davkov po edi državi, odpuščanje prevelikega števila nepotrebnih orožnikov, nesposobnih uradnikov itd., komisij in slične navlake. Pripravljajo se trgovske pogodbe s Češko, Švico, Madžarsko ter z zapadnimi zavezniki. Podlaga teh bo kmetska politika in posledica kmetska korist.
Radičeva torba pa je nam omogočila tudi boljšo upravo. Radičeva torba je odnesla g. Pestotnika in olajšala lažje dihanje tistega učiteljstva, ki se nasilnim metodam ni hotelo ukloniti. Odnesla pa bo še marsikoga, ki misli, da je ljudstvo tu zaradi njega, a ne on zaradi ljudstva. Popravljajo se krivice prejšnjega režima in marsikatero krivico je že popravila Radičeva torba in marsikatero solzo posušila. Pa jo bo še! Radičevi torbi se imamo zahvaliti, da imam polno zahval za dobrote eselesarskih in demokratskih pristašev, ki sem jih izkazal s pomočjo Radičeve torbe in ki jih ne eselarji ne samostojni demokrati niso ali ne znali ali ne hoteli storiti.
V Beogradu, pred sv. Miklavžem 1S25.
Ivan Pucelj.
esarji so dolgo časa imeli v svoji ob- n lasti ce;o pet minisustev. Vk.jub vse- | mu temu niti eni, niti drugi niso do- ~ segli nikakršnih davčnih oiajSar za ljudstvo, nego je ce:o vsakemu vrabcu r 13 znano, da so davki leta 1923, 1924 in v prvi poovici 1925 stalno naraščali r ter postali že neznosno breme, pod § katerim je najbolj trpela itak siromašna Slovenija. Niti eselesarji, niti f demokratarji niso znali doseči davč- | nih olajšav za ljudstvo, a še manje so | se potrudili za izenačenje davčnega 5 zakona, dasiravno je po ga tov. Puclja bil načrt že cem leta 1922.
Tedenski koledar.
Dnevi:
december: nedelja: Lucija.
14.	december: pondeljek: Spiridijon.
15.	december: torek: Kristina.
16.	december: sreda: Evzebij. 1.7. december: četrtek: Lazar.
18.	december poteke: Gracijan.
19.	december: sobota: Urban.
Sejmi:
fzdelaVkon- S 14 december: Gor Logatec Mengeš, Radovljica, Jurkloster, Kostanje-I; vica, Višnja gora. zvezo z veliko 16. december: Videm.
Letos smo stopili v • Radkevo Hrvatsko seljačko stranko in f 17. december: Škocijan. smo v drugi polovici leta 1925 zopet f 18. december: Studenice, Žalec, dobili nekaj vpliva na Viado. In kako f 19. december: Teharje, ta vpliv izkoriščamo? Izključno le na I
korist ljudstva. Dosegli smo že celo vrsto ugodnosti glede izvoznih in uvoznih carin, dosegli smo ugodnosti glede davka na ročno delo, dosegli smo podporo štajerskim posojilnicam, ki so bile motno oškodovane od Avstrije in še mnogo drugih ugodnosti smo dosegli. Najvažnejše pa je, da se dvanajstine ne zvišujejo več, nego se napram prejšnjim že znižujejo! Istoiako jo važno, da odslej ne bomo imeli več dvanajstin, ki so bile tako omiljene pri eselesarji'i in demokra-tarjih, nego s 1. aprilom 1928 dobimo p o ačun za relo leto naprej. A še važnejše je, da pride že t najkrajšem času pred narodno skupščino načrt ža nov davčni zakon, ki bo prinesel zdaj preobdavčenemu slovenskemu ljudstvu nove velike olajšave. Tako se tlela, odkar smo zopet mi, prava kmetska stranka, dobili vpliva na vlado!
To so dejstva. Vse laganje po »Slovencu«, Laziljubu«, »Slov. Gospodarju«, >:>Jutru«, »Slov. Narodu«, »Domovini« in »Naši Straži« nič ne pomaga. Dejstva govore za nas in govore proti eselesarjem. kakor tudi proti Žerjavu. Niti najostudnejša >až teh dejstev ne mo.e spraviti iz sveta!
Posledice vidimo od dne do dne jasnejše! Ljudstvo obljubkarjetsi ne veruje ničesar več, nego začne ved se bolj spoznavati, da so obljubkarji vo-lilce le varali z namenom naloviti čim več volilnih krogljic. Toda s takimi sredstvi se dosežejo volilni uspehi le enkrat, dvakrat, potem pa nikoli več! To dokazuje naše ljudstvo že sedaj, ko ni voTitev blizu, kajti volilci prehajajo dnevno iz eselesarije in demokra-tarije v naše vrste, ker spoznavajo, <!a ie naše delo za ljudstvo koristno — brez obljubkarstva in brez nasilja!
h go ora ministra St Radiča y parlamenti,
Boj m znižanje davkom
Naša stranka je vselej, kadarkoli je imela vpliva na viado, mislila le na to, kako bi koristila ljudstvu. Ko je prešnja SKS šla 1. 1921 v vlado, je tov. Pucelj stavil kot pogoj za sodelovanje v vladi izenačenje davčnega zakona. Vsled te zahteve se je takrat sestavila posebna komsija. ki je pripravljala načrt enotnega davčnega zakona. Kazun tega je tov. Pucelj dosegel takrat posebno velike olajšave za izvoz živine in drugih kmetijskih pridelkov.
L. 1923 in 1924 ter v prvi polovici
1925 naša stranka ni bila v vladi. Pač pa so skoraj stalno imeli zvezo z vladami v teh letih eselesarji in samostojni Žerjavovi demokratje. Esel-
Večina slovenskih listov, zlasti eselesarskih, je prvi govor Stjepana Radiča kot ministra za prosveto molče prezrla, meneč, da slovenski »vet zaradi njihovega molka ne bo ^vedel, kaj je Radič govoril. K sreči pa smo danes tudi že v Sloveniji tako daleč, da ljudje ne bero več le »klerikalnih« ali »liberalnih« listov, ampak tudi druge, ki jih ni strah gledati resnici v oči in ljudem povedati to, kar je.
V	parlamentu so bili navzoči skoro vsi poslanci in na galeriji se je občinstva kar trlo, ko je govorii minister Radie. Govoril je:
»Gospoda! Popolnoma sem prepričan, da se sedanje proračunske dvanajstine za dolgo vrsto let zadnje, ki jih še doživljamo. V kratkem bomo predložili skupščini redni proračun za 1. 1926.-1927.
V	ministrstvu za prosveto mora zapihati demokratična »apa. Demokrat-cija je nekaj velikega in pomeni združitev vseh sil naroda, kakor jo je ustvarila velika francoska revolucija. Na principih velike franco»ke revolucije temelji vsa zapadnoevroska civilizacija. Napačno pa je bilo, ds se francoski revolucionarji niso brigali za vero in narodnost in da so bili preveč vsečloveški. To napako so napravili tudi socialni demokrati.
Soustanovitelj _ srbske radikalne stranke Svetozar Markovič se je vrnil iz Švice v Srbijo v prepričanju, da se socialistično gibanje v kmetski državi ne bo ukoreninilo. Markovič je ustanovil stranko, ki si je postavala nalogo, da bo radikalno (t. j. korenito; odtod tudi ime »radikalna stranka, op. ur.) odpravila nered in zlorabe v upravi. Radikalna stranka je našla moža, ki je to nalogo trdo in neusmiljeno izvršil. Ta mož je današnji predsednik vlade Nikola Pašič. Ravno tako trdo in dosledno sem jaz sprovel
idejo hrvatskega seljaštva. Ta ideja je hrvatski narod iztrgala iz rok . zida Franka in ga odvrnil« od Habsbur-žanov.
Ni narod zaradi programov tukaj, ampak program zaradi naroda. Izjava od 27. marca, ki sem je narekoval svojemu nečaku, izraža bistvo naše stranke in jedro našega kmetskega miroljubnega programa. Mi sami smo odstranili vse ovire za sporazum in šli na delo. Tako se je izvršilo delo, ki ga smatrajo vsi naši dobri in zlobni sosedje za veiiko delo, ker temelji na moderni metodi. Mi se nismo pogajali kot tujci, ampak kot bratje, kot ljudje. Ugotovili smo, da smo kmečki demokratje, kakor jih ni nikjer ns »vetu. Mi slovanski kmetje moramo svoje ideje kot prvi praktično izvesti. Državo, ki smo si jo ustanovili, moramo ohraniti, potem pa zadovoljiti ljudstvo, za čegar blagor je ta država narejena. To moramo doseči tako, da se za stvari postranskega pomena ne menimo. In končno moramo imeti vlado, v kateri jaz lahko sedim kot minister ali pa bidi ne sedim, v kateri pa se ne sme zgoditi, da bi padla vsled intrig. Samo ljudstvo lahko vrže vlado pri volitvah.
Vsak narod v Evropi potrebuje mir, posebno mladi narodi in mlade države. Ideja miru navdaja tudi voditelje radikalne stranke in baš ideja miru nas je združila. Nekateri moji navidezni prijatelji so mi sicer pripovedovali, da me bo Pašič za 15 do 20 let zaprl, toda prišlo je drugače.
Od Nemcev smo se gospodarsko in kulturno mnogo naučili in nemški sosedje so nam več koristili kakor škodovali. Z Italijo je drugače.«
Ko je Radič svoj govor končal, mu je čestital tudi Pašič, rekoč, da je govoril iz duše in srca celega naroda.
Stara in nm slovenska politike,
Kdor se je hotel ali znal poglobiti v politično življenje Slovencev, je opazil, da so se pri nas v politiki udejstvovali in v njej gospodarili po največ razni šušmarji in koristolovci, ki niso bili zmožni za kaj drugega. Le-
ti in le-oni so s svojim maloumnim in nekulturnim »delovanjem za narod« vse pokvarili in so vsem ostalim, zmožnim in nesebičnim ljudem, politično delo enostavno zagnusili.
Bolj ko za vse drugo, pa velja zla-
Rekspisi se ne vračaj*. — Plsča i it ioi{ se v Ljubljani. — Uredništvo in uprava je y Ljsbljani v Kolodvorski nlici štev. 7. — Telefon infer. št. 506. — Račun pri pošt. čekovnem is-vodu št. 11.368.
tfstfcda uživaj vse sacfova svtjega štela ie. marljivosti J
izhaja vsako sredo,
Nijročitira: ■ca celo teto Din 50'— is pol leta , 15'— sa inozemstvo za celo leto Dja 50'— Inserati po terifu. - Pismenim vprašanjem naj s« pr iloži znamko za odgovor. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Glasilo »Zveze slovenskega kmetskega ljudstva".
•^ais&sascM
Leto V H.
štev. 53.	rrnmmm r	LJubljana, čine 9. decembra 1925.

delavec Ig fcferieik saj beda r^ratfc srcdnlkl
Razširjajte vselej in povsod zavest o potreb* ' etske politična samostojnosti!
(ti za politično delo načelo, da nima nobene vrednosti in zlasti trajne veljave ne, ako ne izvira iz potreb in livljenja naroda, to je tistih širokih ljudskih plasti, ki socijalno-gospodar-sko in socijalno-kulturno narod ustvarjajo. To je sicer jako preprosta resnica, reči pa moram, da je slovenska politika doslej ni spoštovala in se aa njo ozirala, razven nekih malih izjem, kar pravilo le potrjuje. V »loven-skem slovstvu je bilo to drugače in zato se je naša književnost primeroma lepo razvila. Seveda tudi tam ni Ho tako gladko, kakor se še dandanes pogostoma bere. Brezdvoma pa mora tudi za politično delo veljati tisto načelo, ki ga je velik naš mož, France Levstik, že leta 1858 zapisal glede na-Jega, takrat še zelo šibkega slovstva rekoč: »Naša slaba pisarija ni samo zavoljo tega taka, kakoršna je, ker se ne učimo tam, kjer izvira iz pravega studenca, namreč kmetu iz ust... tudi ne zavoljo tega, ker besede vse presamovoljno kujemo in pleteničimo
—	kar tako, da je le — brez kake primere, brez dovoljnega znanja: temuč krivo je zmesi in šušmarije tudi to, da besede, ki so jih neukretni pisatelji drugih narečij za silo neukretno zverižili in vrinili v jezik brez preudarka, jemljemo in po njihovem vzgledu zopet nove nepremišljeno klepljemo ... Prešerin, akoravno besed ni koval, pa vendar bi rekel, da je pomagal jeziku več od marsikaterega drugega pevca, ki po svoje pre-derzno ugneta slovenščino ... Pri nas ne gre'drugače: od ljudstva se moramo učiti, kakor zopet z druge strani moramo podučevati ljudstvo.«
Vse te resnice bi morali pri nas uveljaviti tudi v politiki, ne samo v li-' teraturi. Takrat šele, ko se bo to zgodilo, bo politika postala res ljudska in narodna. Kaj ljudstvo v politiki želi in hoče, to se moramo učiti tam, kjer »izvira pravi studenec«, pri kmetu in delavcu. Programe je lahko pisati, najlažje je, ako jih kar prepišemo, samovoljno prekujemo in dalje pleteničimo, kar tako — da je le — brez kake primere, brez dovoljnega znanja. Zato pa imamo toliko lepo pisanih in tiskanih političnih programov, kakor menda noben drug narod na svetu, ki pa vsi skupaj nimajo z narodom skoroda nobene duhovne zveze. Prava ljudska in narodna politika mora najpreje narod in ljudstvo poznati, ga priznati in tudi naj pristati. Potem šele bo tudi ljudstvo pristalo na to politiko in za njo delalo ter se žrtvovalo. Nobeno delo na svetu pa ne zahteva večjega požrtvova-nja in nesebičnosti, kakor res prava Ljudska in narodna politika. Zakaj po svojem jedru je ljudska in narodna politika delo za splošno korist.
Reči se mora, da velika večina tiste slovenske inteligence, ki se peča s političnim delom, tega ne more doumeti; zato jo je ljudstvo zapustilo. S tem je pri nas takozvana »napredna« politika propadla in sicer že davno;
—	že v rajni Avstriji. Ker pa ljudstvo politično delo in udejstvovanje vendarle potrebuje zaradi mnogoštevilnih važnih gospodarskih, socijalnih in tudi kulturnih vprašanj in problemov, smo na mesto »napredne« politike, dobili »klerikalno« politiko. Ne bi ničesar koristilo, ako bi tajili, da je »klerikalna« politika v časih rajne Avstrija bila nekoliko bolj ljudska, kakor ona takozvana »napredna«. Toda bila je istotako gosposka, to je predvsem — hotž ali nevede — v tuji službi. Spretno se je skrivala v »vse zaverodomcesarskem« navduše-vanju. Prvi pogumni in vztrajni zagovornik ljudske in narodne politike med Slovenci je bil na tej strani dr. Krek. Toda niti on ni bil svoboden in njegov socijalizem za kmete in delavce se je idejno rodil v znanih treh »socijalnih okrožnicah« papeža Leva XIII. in toraj ni »izviral iz pravega studenca« našega slovenskega kmeta in delavca, katerima ga je skušal sa-
mo prilagoditi. Duhovno je bil torej tudi dr. ivrek nesvoboden, kar je zadnje dneve svojeba življenja zelo občutil in je te svoja občutke tudi neže-nirano izražal. 'iam, kjer je začela ta dr. Krekova osebna duševna kriza, tam se nadaljuje od njegove smrd pa vse do današnjih dni kriza naše slovenske politike v obce.
Ta kriza ali prav, potom splošne slovenske politike se je izražal v zaničevanju in omalovaževanju sloven siva in slovenskesa naroua v obče; v begu niod »jugoslovansko« in . juco-slovenski nafoU«, ki je bil nujpriklad-nejši izum za vse zide in brezdomo-vince; v nasilnih upravitin me.odah in v organizaciji fasisi^vskih tolp "lor končno v kl.rikaLiem habsbur-^v-stvu kot duhovni negaciji novih državnih razmer.
Slovenci s»*io v svoji enostranosti v politiki prezrli, da so nam mirovne pogodbe 1. l'oly naravnost diKtira.e, da so iuuriiiiij zajedati kot narod in politično vztrajati na duhovno edinstveni Sloveniji, ki in.a sv^jo glavo v Jugoslaviji, desnico v Avstriji, noge pa v iialiji. Ta naša narodna zavest ne i..ore t.i.i v škodo ostale uugoslavija, a,..pak ji je cel^ koristna, ker soopra-vičuje njeno eksistenco. i\aša narodna zavesi pa ni saiuo umetna, ako imamo vsi Slovenci zavest skupnosti, ki jo ustvarja lasten književni jezik, nacijo-nalna kul.ura m.oU skupno duhovno življenje, skupni s^cijaLii in politični proti ii.i. iNj.n na^el^ši 1'undainen., poleg vsega ostalega, ja močno politično življenje, ki temelji na delu med narodom za vse ljudstvo.
z,aco je zgodovinska naloga Slovencev naše dobe, da poiščejo nova tla za Svoj politično udejstvovanje domača .la, to je, da vrnejo politiko narodu, da jo bo mogel on tudi sprejeti in jo uravnati po svojih potrebah in uvidevnosti. Politiki naši naj bi po več kot liO letih vpoštevali nauk, ki ga je našim pisateljem glede jezika in slovstva dal France Levstik, rekoč: »Za-toraj bi morali naši pisatelji vedno in povsod na uho vleči prosto, nepopače-no besedo, sami sebi pa malo upati, ako nočejo zaiti s pravega pota. Posebno sostavljenk se nam je ogibati, vzlasti če nismo terdni v jezici; kader je pa vendar treba ktero narediti, naj se išče primere. Med vsemi drugimi narečji pa morajo Slovencu biti prosti Serbje izgled in vodilo, ker so mu najbliže ostali, in ker tim niso jezika po-kazili neslovanski Slovanje!«
To se pravi: Predmej; naše politike bodi življenje našega ljudstva, našega kmeta in delavca; njegove potrebe in dolžnosti; njegovi upi in želje; njegove nadloge in boli; njegovo veselje in žalost, a tudi njegova tisočletna zgodovina robstva in l.lapčevanja kot opomin pred novimi zmotami za bodočnost.
Tuj in tujim ciljem služeči element v naši slovenski politiki je že davno zastareli boj med »liberalizmom« in »klerikalizmom«. Če gospoda noče nič slišati, da bi pometla s to staro navlako, mora temu storiti konec ljudstvo samo že zato, da bo pot prosta za novo res slovensko — ljudsko in narodno politiko. Naše stare, predvojne politične stranke — tega ne razumejo, ker ne morejo. One spadajo že v preteklost. Za naš čas in za bodočnost so brez pomena. Čim prej jih bo naše kmečko in delavsko ljudstvo zapustilo in upropastilo, tembolje bo. Še vsi s* spominjamo, da je bil čas, ko so imeli Slovenci tudi svojo nemškutar-ako stranko. Čas je zbrisal in nih-č» več ne vzdiha za njo. Tudi našo »liberalno« in »klerikalno« stranko bo pometel čas. Vse mine, ostane samo narod. Naš narod pa teh političnih zarjavelih devic ne rabi več, ker so samo preostanek pretekle dobe in toraj v napotje.
Slovenska politika naj črpa samo iz »pravega studenca« — iz slovenskega naroda, to je iz slovenskega kmeta in delavca.	Pr.
Zavožena šolska politika v Sloveniji
Po prevratu so vladali v Sloveniji izmenoma samostojni demokratje in eselesarji. Vladali so tako, da je eden vedno podiral to, kar so postavili drugi. Kar so postavili eselesarji, so podrli demokrati, kar pa so postavili demokrati, so podrli eselesarji, kedar so prišli do politične moči. Tako skupno delo je napravilo iz lepe in urejene Slovenije podrtijo in polomijo.
Nikjer pa ni polomija tako velika, kakor v šoli. Z našim šolstvom so dodelali eselesarji in demokrati kakor svinja z mehom, tako da mirno lahko rečemo, da v Sloveniji nimajo dandanes več šole, ampak uirarana gnezda političnega strankarstva!
Državna šola ima nalogo, da se ©troci v šoli uče, in sicer uče to, kfr predpisuje zakon. Druga naloga šole
je vzgoja otrok v plemenite in srčno dobre ljudi. Kaj pa vidimo pri nas?
Na šolah, kjer je prej delovala navadno le po ena učiteljska moč, je nastavlj nih dan;s po pet ali še po več učiteljev in učiteljic. So tudi šole na deželi, na katerih deluje po deset ali petnajst učiteljev. Kakšen pa je rezultat? Rezultat je navadno tak, da znajo otroci dandanes, ko zapuste šolo, mnogo manj kakor so znali nekdaj, ko je učil otroke cele fare skromen organist! To kaže praksa in se ne da utajiti. Na drugi strani pa cvete in sa razvija v šeli že med najmlajšo deco — politika! Tu sokeliči. tam crliči! Tu »liberalci«, tam »klerikalci«! To so plr>dovi klerikalno-liberalne šolske politike! In na višjih mestih ne ocenjujajo učiteljev po njiho-
vih zaslugah za šelo in za pouk, ampak po tem, keliko je storil za Sokola ali za Orla ali za SLS ali pa za SDS.
Tem razmeram je tr ba napraviti konec in ?o'e vrniti ?opet ?o!i in pouku. Za državno šolo so »Sokol«, »Orel« in podobne privatne organizacije brez pomena in morajo biti brez pomena ker so v državni šeli vsi otroci enaki in imaio in tudi morajo imeti samo rno d-lžnost. to j3 učiti se učitelji ra morajo in smeio poznati v šoli tudi le eno samo dolž-
nost, to je poučevati. Ko bodo pa otroci dorastli in ko jih bo dobra šola usposobila, da si bodo sami služili svoj kruh, takrat naj se pa odločijo, ali hočajo biti ali Sokoli ali Orli ali pa samo pametni ljudje. Iz šole pa mora politika ven!
Solo depolitizirati, to je glavna naloga, ki čaka one, ki imajo moč nad šolstvom v Sloveniji. Upamo, da bodo v prizadevanju, da se politika iz šole izžene, na naši strani vsi pametni, pošteni in resni ljudje.
Za naš podeželsko delavstvo
V	SLveniji je pr cej gozda in velik dol našega ljudstva živi od lesa. iNaš les kupujejo predvsem Lahi. Celo vasi in coli okraji se v gozdnih delih naše deželice preživljajo kot gozdni sekači, tesarji, Žagarji itd. toliko je tega našega revnega d lavstva, da morajo po zimi z doma v hrvaške in slavonskj ter bosanske šume, kjer najdejo ob trdem, t žkem in nevarnem delu nekaj zaslužka za svoje številne rodbine. Pri nas imamo nad 20o0 večjih in manjših žag, ki režejo las v deske, testone itd. in tako raz-žagan in na pol obdelan les pokupijo potem cd trgovc?v Lahi, ki ga izvozijo. Za štev ilne naše gezdne in lesne delavce se pri nas dosl \j ni nihče brigal. Nobenega zakona ni, ki bi jih ščitil in naloga naše nov^ »Slovenske delavske organizacije« bo, da se zavzame za te naše poštene in delovne slovenske trpine.
V	zadnji številki našega lista je bilo v članku »Izvoz lesa, carine in eselesarji« pojasnjeno, kai so hoteli doseči v finančnem odboru narodne skupščine naši eseelesarji. Predlagali so namreč, naj država popolnoma odpravi carino na okrogel l s. Če ki se ta njihova nakana posrečila, bi v bližnji bodočnosti propadla vsa naša ma-ra lesna obrt in na tisoče na«ih lesnih •lelavcev bi prišlo popolnoma oh kruh in zaslužek. Lahi bi namreč kupovali pri nas potem samo okrogel, popolnoma naobddan les in bi ga sami ža-
gali, tesali in obdelali, ker imajo doma na tisoče in usoce lastnega delavstva brez deia. iNašim ljudem bi bila odvzeta marsikatera skorjica kruha, ivjtui bi preostalo doma samo najtežje gozdno delo, to je podiranje dreves, zage pa bi ostale br^z posla, ravno tako tesarji, ki tešejo trame, železniške prage itd. Izvozna carina obstoji namreč sa^o na okrogel, io je sujOv, neobdelan les. In to so hoteli odpraviti naši elesesarji, to je poslanci Puše-njak in duhovnika dr. Kulovec in škulj. Človek res ne ve, ali so hoteli to storiti iz nevednosti ali pa iz škodoželjnosti do našega podeželskega, ž a itak tako revnega in ubogega delavstva. Če so to predlagali iz nevednosti, potem je to dokaz, da so nezmožni zastopati ljudske, a zlasti delavske koristi v naši mali deželici. Če pa so to storili vedoma, potem bo naše podeželsko ljudstvo napravilo ž njimi svoj obračun, kadar bo zopet volilo. Naši poslanci, zlasti Pucelj in Kelemina, sta to eselesarsko namero preprečila in zlasti Pucelj, ki je član finančnega odbora, je eselesarje tako opral, da so bili kar prepadeni, kakor tat, ki se ga dobi še pri delu. To je zopet dokaz, da se mora vse podeželsko kmečko-delavsko ljudstvo združiti v veliko in mogočno organizacijo, če hoče kdaj kaj doseči in pomeniti. Lesno delavstvo pa vabimo, da se vsepovsod pridruži naši »Slovenski delavski zvezi.«
Poslušaj, bebica moja I
D« je perilo lepo bleščeče in
fct« prijglgn vonj. mora
prati vedno le z .GAZELA"« milom, ki je najboljši 4®-truči izdelek.
Razne politične vesti.
Prvi govor ministra Štefana Radiča v parlamentu. S prvim govorom ministra St. Radiča v parlamentu se je pečalo skoro vse časopisje po svetu. Graška »Tagespost« je napisala o govoru Radičevem uvodnik, v uradnem glasilu češke vlade »Pra?er Presse« ja napisal o govoru Radičevem lep članek znani nemški prijatelj Jugoslovanov g. Herman Wendel, o govoru je poročal veliki dunajski list »Neue Freie Presse« in v izvl čku ga je objavilo glasilo vodilnega francoskega politika in bivšega francoskega ministrskega predsednika Herriota »L'Oauvre«. O govoru so pisali angleški in amerikanski listi. Samo slovenski eselesarski listi so — molčali. Za nadomestek pa je objavil »Slovenec« »veliki in znameniti govor« poslanca Dušana Serneca, ki ga beograjski časopisi niso omenili ni'i z besedico, tako »velik in znamenit« je bil!
»SDS ni stranka meščanov in uradnikov ali učiteljev, ona je ljudska
stranka.« Tako pravi dr. Žerjav. A mi dodajemo: SDS je taka ljudska stranka, da ljudstvo pri njej besede nima. Naj nam pove g. Žerjav, kateri kmet in kateri delavec odločujeta pri SDS?
Bera in SLS. Ugleden duhovnik nam piše: »Na Vaše povabilo izjavljam, da sem za odpravo bere. Seveda pa se mora ista pravično nadomestiti v denarni vrednosti, vendar tako, da breme ne pade na farane, nego na državno blagajno. Sedanja bera je srednjeveška, preostanek iz dobe nabiralnega gospodarstva in po svojih okelnostih za duhovnika mnogokrat ponižujoča. Istega mnenja so tudi mnogi drugi gospodje.« Ta izjava jasno dokazuje, da SLS z bero uganja le demagogijo!
Prošnja. Samostojni demokrati, ki hodijo iskat Albina Prepeluha na njegovo stanovanje, prosijo ljubljanskega gerenta g. Turka, da popravi pot do njegovega stanovanja, da bodo prišli vsi na vrsto. Za kakšno polomlje-
no nogo bo poklicalo vodstvo SDS na odgovor g. Turka. — Samostojni demokrat.
Izvrstna ugotovitev. V petek smo brali v »Juiru« sledeči stavek: »Sedem let politične izkušnje bi moglo tudi že g. Puclja nauči i, da nosi v sebi smrtni kal vsaka stranka, ki je brez programa ali pa njen program izrabljajo njeni voditelji za plašč, pod katerim zasledujejo svoja ošabne ambicije.« — Take resnice »Jutro« še ni nikdar zapisalo in sam< stojna demokratska stranka pod Žerjavovirn vodstvom je živ zgled, kam pridt Stanka brez programa in stranka, ki jo izrabljajo njeni voditelji v dosego svoji i osebnih amhi-ij in želja.
i o iiično lopovstvo. Iz petkovega »Ju ra«: »Zveza SFS z g. Prepeluhom ter njena podreditev pod i adiča ni cjačila g. Puclja, ker ženici in Madžari a tudi mad/aroni in ner: škutar-ji ki !-o šli poleg maloštevilnih 7aved-ni Slovencev pri zadnjih volitvah r boj za radičevstvo, nbo element, aa kate ega bi moiiel g. i uce:j naslanjati lepšo bodočnost svoje po.iične kari jere.« Trditev, da so za Si.S pri zadnjih volitvah glasovali večinoma le Nen.ci, adžari. nemškutarji itd. in mel številni zavedni Slovenci, je politično lopovstvo prve vrste! Na bivšem Kranjskem, kjer ni niti Nemcev (izvzemši v Kočevju), niti . adžarov, je dobil g. Prepeluh jako lepo število glasov. To dokazujejo uradne številke. Kako je bilo na Štajerskem, ve prav dobro g. dr. Žerjav, še bolje pa njeg.v oproda g. dr. Pirkmayer. Ča ne bi bil g. dr. Pirkmayer nastopai po navodilih dr. Žerjava, tako kakoi ja, bi bila SHS na Štajerskem vse drugače odrezala kot je. Ponavljamo, da dr. Žerjav in njegovo »Jutro« vse to jako dobro vedo, a kl ub temu se sa-mostojno-demokraiska gospoda ne sramuje ponavljati že zdavnaj ovrže-nih laži! Sicer pa nam je prav. Če hoče samostojno-demokratstvo v Sloveniji poginiti na laži, kakor je tudi zgrajeno na laži, je to popolnoma njegova stvar.
Strah in groza! Veliki župan ljubljanske oblasti g. dr. Laltič je razpisal v Ljubljani občinske volitve in določil kot dan volitev 7. marec. L razpisom občinskih volitev v Ljubljani se je hotelo zagotoviti demokratski stranki odločilno inoč vsaj v ljubljanski mestni občini, ker določa občinski volilni red za Ljubljano, da dobi tisti, ki spravi skupaj vsaj relativno večino glasov, celi dve tretjini občinskega odbora v svoje roke. i\a relativno večino j so samostojni demokrati še upali in računali. Delali pa so račun brez krč-marja, kajti vlada v Beogradu je razpis občinskih volitev ukiuiia. Ukrep osrednje vlade je demokrate po celi Sloveniji silno poparil. L brezmejno bridkostjo in zaiostjo v srcu so se namreč zavedli, da so samostojni de inokraii z dr. žerjavom vred dandanes v ueogiadu polomoma brez pomena in i>rez vsah.e poii.iene moči. Če ne more dr. Žerjav rešiti niti občinskih volitev v Ljubljani za svojo strancico, kaj naj se doseže ? i o so stvari, ki samostojne demokrate silno bola in pečejo. Nekaj časa so s« tolažili z mislijo, da boao s pomočjo tajnih prijateljev imeli v Sloveniji še veuno prvo besedo. Danes pa morajo spoznavati, da je njihova zahrbtna igra razkrinkana in da jim ne preostaja nic drugega, da tudi v Sloveniji jedo trdi in grenki kruh opozicije. iNam bi se morale smejati krave, če bi mi v beograuu nosili odgovornost, v Sloveniji pa pustili na vlaui dr. Žerjava in njegovih pet mozicev. Posler uica spoznanja, da dr. Žerjavova beseda v Beogradu nič več ne zaleže is da so vsi njegovi računi na tajno pomoč napačni, bodo za samostojno de» mokratsko stranko tudi v Sloveniji porazne, ker za samostojne demokrate so delali samo oni, ki so se bali nasilja in preganjanja. Danes je tega konec in s koncem nasilja se bliža tudi likvidacija SDS. Tako je in prav nič drugače.
Politični konkurz. »Slovenec« očita samostojnim demokratom konkurz, ker dr. Žerjav nima v Beogradu nobenega vpliva več, »Jutro« pa predh baciva dr. ivorošcu, da njegova beseda v beogradu nič ne zaleze. Čuden slučaj je, da imata enkrat obadva prav; »Jutro« in »Slovenec«. Za slovenski narod bo enkrat velika sreča, če se ljudje ne bodo pustili več slepariti s »klerikalstvom« in »liberalstvom«, ampak bodo verjeli le svoji pameti.
Večjih lažnjivcev ni danes v Sloveniji, kakor so gotovi samostojni demokratarji in eselesarji. Dasiravno zadnje dvanastine prinašajo Sloveniji celo vrsto olajšav, govori lažnjiva eselesarska in demokratarska banda, da so dvanajstine bremena davkoplačevalcem povečale. Ako je laž še edino Vaše sredstvo v boju z nami, potem kar križ naredite čez sebe! Boste
Sramota za vsakega kmeta je, ki misli še vedno le tisto, kar mu dovoli gospoda!
kmalu izdihnili, ako nimate boljših zdravil. — Izključna zasluga naš* stranke je, da so se odpravile carine na živino in da se je obdržala carina aa neobdelan les. Korist od tega bo ža Slovenijo znašala na leto več sto milijonov dinarjev!
»Radičevci proti Ljubljani«. Pod iem naslovom poročajo »Slovenčevi«
jsf* Kazžirjajm« »»««1» in povsod mssei aMUnjenja	hrvaškega In »r>»fc«fa kmeta ž
laanjivci, da so radičevci proti ustanovitvi podružnice v Ljubljani snujoče se državne obrtne banke. To je navadna eselesarska laž, ker je tov. Pucelj kot podpredsednik odbora za pre-tresanje zakona o obrtni banki že vse potrebno ukrenil, da bo tak zavod dobila tudi Ljubljana, pa naj eselesarji lažejo, kolikor hočejo.
Shodi in razne prireditve
Krajevna organizacija Pučka bo
imela svoj občni zbor dne 13. decembra 1925 ob 2. uri popoldne. Dn. vni red: Poročilo, volitve in slučajnosti.
Društvo kmetskih fantov in deklet Dol-Beričevo uprizori v nedeljo dne 13. decembra ob pol 4. uri pop. v svoji društveni dvorani in na novo preurejenem odru v Beričevem »Rokov-njače«, narodna igra v petih dejanjih.
»Slovenska delavska zveza«. Dne 26. novembra se je vršil sestanek naših delavskih zaupnikov v Ljubljani, ki se je pretvoril kar v ustanovni občni zbor »Slovenske delavske zveze«. Pregledala so se pravila organizacije, ki jih je predložil pripravljalni odbor in so se odobrila. Z ozirom na razpis volitev v »Delavsko zbornico za Slovenijo« so se pravila nemudoma predložila vladi, ki jih je že potrdila. Nato so se ista prijavila ludi Delavski zbornici v svrho registracije. V Mariboru se je že pretekli mesec izvolil pripravljalni odbor za ustanovitev delavske organizacije, ki bo sestaven dfel »Zveze slov. kmečkega ljudstva«. V kratkem bodo poklicani naši ddav-*ki zaupniki v Ljubljano, kjer se bo govorilo o nadaljnjem delu te organizacije in o volitvah v »Delavsko zbornico«. Tajništvo te organizacije je začasno v Ljubljani, Kolodvorska ulica 5tev. 7 in prosimo vse, ki se za to organizacijo zanimajo, da se oglase tam osebno ali pismeno.
Železnica Št. Janž—Sevnica. V nedeljo 13. t. m. ob 2. uri popoldne se vrši pri g. Drmelju v Boštanju ob Savi zborovanje vseh interrsentov, občinskih odborov in drugih javnih gospodarskih korporacij v zadevi podaljšanja železnice Št. Janž—Sevnica. Nujna potreba je, da se v tem čisto gospodarskem vprašanju združita vsa sairnska dolina in posavje. V takih go-
spodarskih vprašanjih nas mora najli Beograd in Zagreb popolnoma složne. Ne sme biti Slovenca, ki bi nasprotoval tej železnici na kateri je življenjsko interesiranih nad 40 slovenskih občin. Ta ždeznica je tudi v vsakem slučaju potrebna za zvezo Slovenije z morjem. Spada nesporno v program vsake zveze Slovenije z morjem. Zato je potrebno, da se vsi ne glede na strankarsko pripadnost združimo in enodušno ter odločno zahtevamo izvršitev prepotrebne proge, ki je vza-konjena v Blairovem posojilu. Izgleda pa, da bi radi merodajni činitelji pustili to železnico s posojilom vr~d na papirju. Medtem pa se mirno gradijo železnice drugod v državi iz dvanaj-stin in rednega budžeta. Mi Slovenci pa lahko plačujemo in gledamo skozi prste. Sloga slovenskega ljudstva, ki nam je poznana iz leta 1918. naj zavlada ponovno in to pred vsem v gospodarstvu. Težka je gospodarska preizkušnja. kateri je po prevratu podvržena Slovenija in zadnji čas je, da ustvarimo slovensko gospodarsko fronto. Zato dobrodošli v Boštaniu vsi, ki Vam je pri srcu dobrobit Slovenije in lepe Dolenjske. Občinski zastopi in druge gospodarske korporaciie naj prinesejo s seboj štampiliko radi podpisa tozadevne spomenice. — Brez posebnega vabila. — Kulturno gospodarski odbor za mirnsko dolino in posavje v Mokronogu.
Praktična
božična
Vam nudi modna tc< - nff*>U cf ja
J O S. ROJ IN A, Ljubljana
Dopisi.
Kranjsko.
iz Dola. Našim eselesarjem ne da iilica miru. Hudobija jih je pripeljala aa pot ostudnega ovaduštva. V zadnjem »Lažiljubu« pravijo, da plačamo ie premalo davkov. Rajha, Šimenca in Pirnata nazivljejo občinske reveže. Toda nesramni ovaduh ne ve, koliko •davka ti trije plačajo po njegovi ova-duški zaslugi. G. Rajh, kot član davčne komisije, se je zelo trudil, da davke kolikor mogoče zmanjša, če pa Imate v svoji sredi denuncijante, on ne more ničesar proti temu storiti. — <0. župnik Kastelic je pred štirimi ted-aai pridigal, da imamo tako vlado, kakršne smo vredni. Res je to. Za Slovenijo nosi vso odgovornost večina. Tn to večino je ljudstvo poslalo v Beograd. Če torej poslanci večine SLS ne žnajo drugega delati, kot cirilske napise trgati z vrat svojega kluba, potem so krivi vsi tisti nesrečni volilci ia vse naše gorje. Sicer vas pa prosimo, da pustite politiko v cerkvi popolnoma pri miru, ker v cerkev ta ne «pada, kakor tudi to ne, da je g. kaplan pristavil pri či'anju škofovega lista, da je »Kmetski list« prepovedan. Ne izpreminjajte cerkve v politično beznico.
Radovljica. Že toliko opevana grobova planina, o kateri je nekoč v seji •bčinskega odbora rekel župan Res-iian, da jo je kupil za radovljiško oblino, doživlja prave senzacije. V »pomladnem komisijskem ogledu je tiila omenjena planina proglašena za planinski svet, v katerega spada, in dodeljena za nedoločen čas občini Ribno. Ti najemniki so na jesen šli in planino nekoliko očistili. Takoj smo slišali, da tega župan ne prenese. Oblina Ribno dobi neke vrste prepoved. Šumski referent v Kranju ceni nastalo škodo posekanega lesa, ki veliko ni bil vreden, 1501 Din. Občina Ribno oziroma Širarska zadruga pa je vse tu očiščeno dracje in brinjeve kože požgala. Vse je mislilo, da se zavzame za omenjeno škodo radovljiška občina. Pa glej spaka. Na ušesa nam pride, da ne zahteva te odškodnina občina, ampak preko finančne prokura-fure tvrdka Hud. & Komp. Torej ne občina, ampak spet firma ali družba. Zato ni čudno, če je zavzel okrožni agrarni urad, za kar mu vsa čast, pravo ljudsko stališče, ki pravi, da je na
pritožbo lastnika z rešitvijo ag. direkcije št. 1655 od 27. junija že rok zamujen. Tam citiramo tudi sledeče: »Lastnik se v smislu zakona opozarja na agrarni zakup od 20. maja 1922 odnosno odločbe o postopanju z drevjem na zakupnih zemljiščih od 9. januarja 1925 št. 639, Uradni list št. 13, 1925 in sicer da nima nikake pravice več niti sekati niti prodajati lesa iz zakupnih zemljišč in logično za posekan les zahtevati kake odškodnine.« Končno še pripominja, da je zadeva za urad v toliko rešena, da je prišla v drug stadij in da z vložitvijo prijave sam pritožitelj onemogoča vsako na-daljno uradno postopanje. Pripomnimo, da se godi to v času ko vodi agrarno reformo Pavle Radič in da so rešitve take kakor jih zahteva narod. Poprej je to šlo malo drugače, malo manj po volji naroda.
Boh. Srednja vas. V nedeljo se nam je pri cerkvi oklical odlok srezkepa poglavarja radi prepovedi točenja alkohola od dneva pred praznikom, na praznik in do drugega dneva, da gostilničarji ne smejo točiti žgania. Ali se res misli, da se v taki meri popiva po gostilnah, saj vendar niso tako dobri časi za kmeta, da bi si mogel privoščiti dobrega vina, kot si ga gospodje v mestu. Sedaj ko je mraz, sneg, in je človek cel dan na dežju, si marsikdo rad zvečer privošči, ko pride domov, kako merco bolj močnega, da bi se ogrel; pa ne sme dati krčmar. V delavnik nimamo mi časa iti po gostilnah, le v soboto in nedeljo, no nam pa prepovedujejo. Po naših informacijah pa ni ta prepoved za vso državo, nego le za gotova glavarstva.
štajersko.
Dravska dolina, Pohorje. »Slovenec« je nedavno prinesel poročilo, da sta se dr. Kulovec in Pušenjak zavzemala za carine prost izvoz okroglega lesa; posebno dr. Kulovec je svoj predlog utemeljeval s tem, da so v Sloveniji večinoma tujci postavili žage in da ne gre, da bi se zaradi teh žag ne smel prodajati okrogli les carine prosto. Mi kmetje iz Dravske doline in celega Pohorja moramo pač biti odočno proti temu. Pri nam ima skoro vsaka kmetija tudi svojo žago; s kakim trudom in stroški smo si j3 postavili, vemo le mi, vemo pa tudi, da le našim žagam se imamo za naš ob-
stoj zahvalit. Pri na» pač okroglega lesa nobeden brez največje sile ne proda, ampak raje pusti vsak doma ali pri sosedovi žagi zrezat in proda tako zrezani les. Če se pa dovoli carine prost izvoz okroglega lesa, bodo naše žage slale, naši Žagarji in delavci bodo brez kruha, gozdi naši pa bodo takoj izsekani. — Sedaj ko imamo zvečine že žage moderno urejene, izkoristimo naš les vsaj do 70%, ostanejo pa še nam odpadki. Obračamo se ponovno tem potom na merodajne kroge osobito na poslance, da sj za-VZ 3n± ajo za to, da se ukine naredba ... C. br. 51197 od 5. oktobra 1925, ki obLžuje lesno trgovino, ker obsega prestroge določbe za plačevanje leza-rine, — uvede se naj zopet normalni
l 48urni rok za nakladanje in izklada-
nje vagonov. — Kulovcu in Pušenja-ku pa častitamo, ker tako izvrstno poznata težave pohorskih kmetov in gozdnih posestnikov v Sloveniji v hče.
je naša prava domača
Cel svet se vrti okoli solnca — pravo in varčno gospodinjstvo pa okoli mila »GAZELA«.

Novice fin razno.
Ne pohabite na svojo doiznost napram »ivuieiskeiiiu asiu«i obirajte se-uaj, ko prinaja novo leto, uovia naročnikov. Vsi oni, ki bodo pokazali dober uspeli pri pnaobivanju no.ui naročniku v, dobe le^a književna dama. ivdor tozadevnega razpisa ni prejel, a bi hotel pridobivan naročnine, naj se nemudoma obrne na upi a v ni-Sivo »ii.nieiske6a lista« v Ljubljani, ivoiodvorska ulica 7.
»Kineujski koiedar« za leto lyati. se dooi uuo ve^an za ceno io po posa i i i>in pn »i\.iueujsiii usno»ni ^.auvugi« v jLijuuijaiu, uauez ±iumu»a uuca o. SoiuisijcuiKi, naročajtel
Vajenca spiejme ključavničarski mojster na Dolenjskem. ivUor se za-m^a, naj pi&e na nase uredništvo.
i^a mnoga vpia^auja odgovarjamo, da zaiozoa >i\asa giuua« 111 lasi nasm somišljenikov, iiegu je eselesarsko puujtuje. ime »Liruaa« so si prilastili zato, Ker priznavajo, ua je nas meSec-nik »uiuoa« lzviaien in pri ljuustvu Zelo priljubljen list. vsi na u^io za liicStjoiiiK »vjruuo«! iNaroca se pil upiaviiistvu »uruue«, i^jubljana, ivo-iouvoiska ulica 7.
a o v. x uceij je prejel sledeče pismo:
»V fcltSpOStoVaUl gospod poSlailoC! Ziveu^le smo, aa ste po posredovanju g. Franje lavcarjeve v Beogradu storili koiake, da ukinjeno samostansko učiteljišče v Skofji L,oki zopet dobi pravico javnosti, rred kratkim se je to uresničilo. Zato smatramo, da je naša preprijetna dolžnost, da se Vam, gospod minister, za velikodušni čin najspoštljivcje zahvalimo. Zagotavljamo Vam, da Vaše blagonaklonjenosti ne bomo pozabile. Bog Vam stotero povrni! Z izrazi najodličnejšega spoštovanja hvaležne gojenke zasebnega učiteljišča uršulink v Skofji Loki. Za četrti letnik: Anica Peterlin, Ivanka Lukovšek. Za drugi letnik: Poljanec Anamarija, Dora ivlemenc. — V bkofji Loki, 21. novembra 19k5.
i ošta v Krški vasi. davili smo svo-ječasno, da je po intervenciji posl. Puclja g. minister za pošto in brzojav odredil poizvedbe ljubljanske direkcije, kako bi se v Krški vasi zopet ustanovila pošta, katero so bili po prizadevanju dr. Žerjava in eselesarjev prenesli v Cerklje. S tem pa so velik del kmečkega prebivalstva, ki prebiva za Krko, odtrgali daleč od poštnega urada. Na ponovno intervencijo posl. Puclja je 23. novembra g. minister pošte in brzojava g. Šuperina podpisal rešenje, s katerim se otvarja nov poštni urad v Krški vasi. Tako dola kmečka politika!
Ko je bil Štefan Radič r Ljubljani. Ljubljanske gosposke bedake, esel-esarske in samostojno - demokratske, je Radič v Ljubljani temeljito zdravil s svojimi kratkimi, rezkimi opazkami. Ko so na kolodvoru pri njrgovem prihodu neki ljudje — domenjeni — kričali na eni strani »Živijo Radič!« — na drugi strani pa »Dole Radič!«, je Radič mimogrede smehljajoč se odvrnil: »Živijo gore i dole!« — Pri odhodu s kolodvora je rekel žvižgajoči na-hujskani maloštevilni drhali: »Papirnati ljudi!« — Na večerji v hotelu Štrukelj pa je rekel na naslov žvižga-jočih eselesarjev in samostojnih demokratov: »Naj le žvižgajo, a mi pe-vamo!« S takimi opazkami je Radič vso surovost eselesarskih in samostoj-no-demokratskih junakov odpravil. Bilo bi res presmešno, če bi se Radič zmenil za traparije par ljubljanskih fantalinov!
Še nekaj o izvozu mladih prašičev. Znano je našim čitateljem, kako velike muke je bilo treba, da so se oprostili izvozne carine tudi naši mladi plemenski prašiči, na kalere je bilo dosedaj do 70 kg žive teže 330 dinarjev po komadu izvozne carine. Srbi, ki žive še v spominih iz male in od vseh strani zaprte predvojne Srbije, se nikakor ne morejo sprijazniti z mislijo, da bi se smelo puščati čez mejo tudi plemenske svinje, nego samo težke, popolnoma dorejene. Zlasti
se je upiral poljedelski minister. In tega j vrlo lepo podrl državni podsekretar v finančnem ministrstvu, član hrvatskega sdjačkega kluba tov. Mirko Neudčrfer in kateri ima poleg tov. Puclja največ zaslug, da se je tako hitro dosegsl prost izvoz našega blaga. Tov. Neudorfer je rekel poljedelskemu ministru, da če se mu pleni nski prašiči in zlasti mlada svinjad tako zelo smili, da naj pred vsem skuša doseči, da se ne bo toliko tiso-čev teh mladih živali vsak. teden poklalo v samem Beogradu. In to je držalo!
Lovski blagor. V revirju župana tov. Senice v Zabukovju je ustrelil tov. J..Božič krasnega divjega mrjas-ca. Vrlemu lovcu priznanje!
125-letni a rojstva velikega slovenskega pesnika Franceta Prešerna je bila v četrtek 3. decembra. Iz hudobije se te 125 letnice spominja tudi tisti »Slovenec«, ki je bil nekdaj največji hujskač proti Prešernu.
Žeparji so se pojavili v Konjicah na sejmu dne 3. t. m. Več ljudi je bilo okradenih. Nekemu kmetu, ki je prodal par velov. so odnesli 8000 Din.
Rajhenburški roparji so dne 3. oktobra t. 1. napadli pri Rajhenburgu inženirja Porgesa in mu odvzeli okoli
450.000 dinarjev. Napadli so inženirja in njegovega uradnika, ki sta nes!« denar rudarjem, ker ie bil plačilen dan. Napad se ie izvršil na cesti iz Senovega proti Reštaniu. torej v kra-iu. kjer hodi vedno mnogo ljudi. Ro-ppri; Sp zoveio Vidakovič, Oršič, Še-^ali in Boliešič. Šebali ie meril na in-žer>'ria revolver, drugi so pa odvzemali d-^nar. Nato so vsi pobegnili na Pt-vp'sI'0. Gršiča so kmalu vlovili v Vpmždiriu. Ostali so hiteli pobegniti na č-ško. Dva sta pH^la v Ljubljano ioi-st dovol'enje od češke?a konzula. Pri +e? rriliki ra jp peliciia tička spoznala na kolodvoru in romala sla v 7PT>~r mesto na češko. V petek se je vršila proti ropariem v CePu porotna rP7nrava. Vidakovič, ki ie izdelal na-črf to razboiništvo. prei°l 10 let, oetali na po 7 let težke ipče. Nekaj d-n f rja in stvari so še našli pri ro-nartih. vendar trpi rudarsko poditetje Dul-io še vedno blizu 230.000 dinarjev škode.
Turki imajo svoj koledar, ki za-č^pia z Mohamedom, ustanoviteljem turške vere. Sedaj piš^io 1342 leto. Z novim letom pa preskočijo 584 let in sprejmejo naše štetje let.
Somišljeniki, širite »Kmetski List« in ^<'r>'do«' Vsak naročnik naj si stavi nalogo, da bo za novo loto pridobil vsaj enega novega naročnika?
Pred nakupom
vaše zimske obleke poselile našo veliko izbiro raznovrs>nih oblačil asa cjospode in dečke
JOS. ROJIM A, Ljubljana.
Fantom in dekletam, ki hočejo v zimskih večerih brati kakšno lepo knjigo, toplo priporočamo, da si kupijo Ciril Jegličeve »Obraze«. V knjigi je zbranih 42 črtic, ki so tako prisrčno napisane, da jih bodo z užitkom prebirali mladi in stari. Knjigo je založila Kmetijska tiskovna zadruga v Ljubljani, dobite jo pa tudi v vseh večjih knjigarnah (broširan izvod stane 25 Din, vezan pa 32, oziroma 35 dinarjev).
žvcplenoapnena brozga boleznim in
V	odgovor na vprašanja posameznih vinogradnikov, kaj je soditi o žve-plenoapneni brozgi, katero se uporablja ponekod z uspehom proti Irtnim boleznim in škodljivcem, naj služijo nastopne vrstice:
V	mokrotnih letih, kakršna so bila 1924 in 1925, je silno težko zatirati razne bolezni vinske trte in sadnega drevja s povoljnim uspehom in skoro nemogoče je se jih popolnoma ubraniti.^ Če smo zamudili s škropljenjem ali žveplanjem v vinogradu samo en dan ali dva, se je bolezen razširila tako, da je dotično leto nismo mogli več spraviti iz vinograda. Bolezen v svojem bislvu ni bila odstranjena niti v jsseni, marveč je ostala skoro v istem obsegu še naprej v času, ko je že odpadlo listje in ko je narava za isto leto že zaključila dobo rasti. Na prvi pogled te naše nadloge v vinogradu sicer ne opazimo, ker je zavz la druge oblike in prostore, v katerih more kljubovati zimskemu mrazu. Na trs-nem lesu in kolju, kakor tudi na odpadlem listju in celo v zemlji so se naselili številni zimski ali trajni trosi, ki povzročajo v naslednjem letu nova okuženja (peronospore in oidija) in čakajo le ugodne prilike, da se izci-mijo, t. j. pri 20—25° C.
Da kolikor mogoče omejimo razširjanje bolezni potom zimskih trosov, je potrebno, da že poleti od peronospore ali oidija napadene, zelene vršiče iz vinograda takoj spravimo in sežgemo. Dobro bi bilo tudi pobrati opadlo listje ter ga uničiti. Na vsak način pa moramo rožje v okuženih vinogradih po dovrš ni rezi spraviti na kupe ter spremeniti v pepel. Trosom v zemlji žalibog ne moremo zlahka do živega ter jih zategadelj tudi ne moremo uničiti. Imamo pa sredstva, s katerimi moremo zabraniti, da zimski trosi ne vzklijejo v pomladi na trtnem lesu ter se ne morejo razširiti ob nastopu primerne toplote in vlage na ozelenele trtne dele. Eno teh sredstev je žvep-lenoapnena brozga, katero rabijo amerikanski sadjarji z velikim uspehom proti raznim boleznim in škodljivcem sadnega drevja. Tudi v Nemčiji se rabi žveplenoapnena brozga za zatiranje raznih trtnih in sadnih škodljivcev.
Žveplenoapnena brozga je rujavo-rudečkasta tekočina, katero dobimo, ako kuhamo žgano apno in fino zmleto žveplo z nekoliko vode. Za mazanje, ozir. škropljenje se da na ta na-
— sredstvo proti trtam škodljivcem.
čin pridobljena tekočina potem mešati s poljubno množino vode. Žveplenoapnena brozga se pripravlja takole: Na 15 1 vode vzamemo 2 2 kg žganega apna in 1.3 kg žvepla. Apno mora biti brez kamenatih primesi, dobro žgano in porabno v ta namen. Žveplo naj bo fino zmleto in popolnoma čisto, t. j. takšno, kakršnega se ra-. bi zoper plesen v vinogradu. Za kuhanje vzamemo železno posodo, ki naj bo tako velika, da apno pri ugaševa-nju ne škropi iz nje. V posodo nalije-mo naprej samo eno petino vode, katero hočemo uporabiti za prireditev brozge ter jo nekoliko segrejemo. Apno je polagati previdno kos za kosom^ v njo. Ko prične apno močno ugaševati, je med neprestanim mešanjem dodati žveplo, katerega smo poprej z nekoliko vode zmešali v gosto kašo, da se ne sprime v kepe. Ko je apno že popolnoma ugašeno, prilije-mo še ostalo množino vode. Mešanico je nato kuhati eno uro ter med kuhanjem pridno mešati. Vodo, ki pri hu-hanju izhlapeva, nadomeščamo z dolivanjem tople vode. Da moremo izvedeti koliko vode je izhlapelo, naredimo na drogu, katerega smo vzeli za mešanje znamenje z zarezo. Ko se je tekočina shladila, jo precedimo, da se izloči na dno sesedla gošča. Tako pripravljena žvepleno-apnena brozga se drži kakih mesec dni, ako jo spravimo v posode, ki jih držimo žamaše-ne na hladnem mestu, kjer pa ne sme zmrzovati.
Izkušnje naprednih vinogradnikov v Sloveniji so baje dognale, da se z žveplenoapneno brozgo zabranjuje zlasti nastop oidija, ako se trsje namaže ž njo po končani rezi v februarju. To opravilo se priporoča osobito v vinogradih, kjer je bolezen v prejšnjem letu zelo hudo razsajala. V takšnih vinogradih je potrebno, da pri rezi ostrgamo vso staro skorjo raz starega dela trsa in potem pomažemo temeljito vse trtne dele s čepi in ločni vred. V ta namen vzamemo primerno ščetko, katero namakamo v brozgo. Rožje znosimo iz vinograda in sežge-mo. Za mazanje razredčimo žveplenoapneno brozgo do dve tretjini z vodo, t. j. da dodamo enemu litru brozge 2 litra vode, za poznejše škropljenje proti oidiju v poletnem času pa primešamo enemu litru brozge 30 litrov vode.
Opozarja se, da se vrši mazanje trsja samo v zimskem času, predno
re0lstr*vguia nOnsga s ««•• mejen* »»-ve*« Posojila na Vtenf f ŽtSO, proti poroštvu, zastavi
v Ljubljani "-»- "	"ro*
včarjeva (Sodna) ulica št. i, pritličje. Poslovne ur« *d 8.-12V, dopaidne i* 3. 47, ?*poidsc.
Vloge na knjižice ln tekočI račun po
najugodnejšem »brestovanju. — Krediti v tekočem računu. — Eskont menic. — Inkaso.
Račun pošte a hranilnice it. 14257. - Braajavk« »KM1TSKIDOM*.
»srednja gospodarska sadraga v Ljubljani, r. s. z a. z.
portland cement
(TOUR)

Edino nt<jbul)SI
Tc>pfnn 911
šivalni strop in Mm ><> *
Josip Petellne-a
Ljubljana
(bliža Prešernovega spomenika ob vodi)
znamkeGritzner, Ph6niXmMd!er
za rodbinsko, obrtno in industrijsko rabo. v vezenju in krpanj« brezplačen.
Večletna garancija. Delavnica n« razpolago.
Najtrpežnejše
strešno
kritje!
-i

BLASNJKOVA
II K
'lil
jgiiiin i lun i litn
k&j navadno i«sio 192G, ki ima 565 dni.
VE EIEC A K> e A TI K A "
e najstarejši slovenski kmetijski ko edar, koji j« bil najbolj vpošttvar
že »d naših pradedov. Tudi letošnja »bšima izdaja se adli-bije f»o bogaM vsebini, zato pride
prav vsaki slovanski rodbini. Dobi se ▼ vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 Din. Kjer bi jo ne bil* o dobiti, naj se naroči po dopisnici pri
], Olasnika naslednikih tiskarna in iitegrafifni Zfcvod UUBUAKA - BREG ŠTEV. 12.
PRVOVRSTNA
ljutomerska JST* VINA "^t
proda s* ceni »skrb-sištTs graščin® Gornja Bads*na.
Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani
tmuuuiuiuanu Marijin trg štev. S immmmmmiu«
sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih
obrestuje it £*? V?. UO ti fl ef e. Vezane vlog® obrestuj« po dogovora. — Podeljuje proti dobremu poroštva osebna, trgovske t» »brine, posebno kratk*sr»čne kredite.
ZDRUŽENE OPEKARNE D, D. Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 13.
prej«
VIDIC - KNEZ TOVARNE NA VIČU IN BRDU
■udijo r poljubni množini — takoj dobavn* — aajboljš* preizkušen* modele strešnikov z *n* ali dvema zarezama kakor tudi bobrovcev (bi-W) ia sids* »peko. — Na željo ea pošlja takoj
popis in ponudba!
STEKLENI STREŠNIK VEDNO V ZALOGI.
GOSPODUJTE! ?iTVTt , CF.KTNTKM Do sedaj neprekosijivi
šivalni. K0HLE9 z10l,a'™
stroii	lemstoii
st dobe v nain odernejših opiemeh >a r< dbino, šiv i!e, krojače in čevliar e p i Ivrdki
IV MERKJtMMER, Liul liana. Kolodvorska 3.
ZElrga is Gcrenjsko: LOVIH) REBOLJ U KMIMI.
P odaja se tudi na < broke. •^BBC
TISKARNA
osrednja gospodarska zadrug«
Izvoz sadja, krompirja in drugih ki«*t-sV"n pridelkov preskrba kmetijskih fr* gospodarskih potrebščin.
Prfcsiori v Mellski u!?cl 12 na taista
(pre} „Orienž").
3^^fliiiin!:M:ii!uini!iiiiiimt!ii.niiiiiiiiiiiii!i!!iUH:iiitiHii!iim[S
US0. - INDUSTK. DELNIŠKA. DtuSBA
LJUBLJANA
Simon Gregorčičeva ulica 15 fcisitom SU S3S	Telefon *«. »33
Se priporoča za izdelavo vach v tiskarsko stroko spadajočih del.
g LASTNA KNJIGOVEZNICA _ f^f'
iNujveČJe vrlimi »ko podjetje v Jugoslaviji
\/ p T Ožamonia m drus°¥i'
V I\ I dr. z o. Ztv., Maribor.
SajvMjl iztHir rainuvrsniib plemeniti* w<ijiiq dr«»»> (c*pov) v najplemenitejših vrstab in v vseh oblikah Fiem*nit* vinske trte na amerikanskih podlogah, kakoi tudi cepe in podlog* istih. Sem® »elenjave, cvetja ia gospodarskih rastlin. Cvetje v loneih in razno ukraso« jrmofj« in dr*vje imamo celo leto. — Zaht*vajt* senik*
Odvetnika
M in ir.
naznanjata, da sta preselila svojo pisarno iz Gledališke ulice 8 v Tavčarjevo (Sodno) ulico št. i.
r. z. z o. z.
¥ Ljubljani, Mestni trg 6
sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje.
, !© k sine stalita teran.,
• Posojila daje proti popolni var- f |	na vknjižbe, poroštva :n f
proti zaslavitvi.
Miii mt
siiiii n w
znamke DUBIED
za obrt in industrijo. — Ed na tovarniška zalogo za Slovenijo
Josip Peteline,
blizu PreSernovega s tmemla
„Srgo" patrona uniči sigurno vse
O ^
jugoslovanski izdelek, ki prekos vse dosedanje inozemske izdelka ta vrste. — Zahtevajte ponudbe
Žele-rarna in livarna:
£ Pogačnik, Uus% pri Mariboru.
Najboljše in zeto naj-cer-tjše kupite edino le pri
pletenine, majce, volno, žepne robce, kravate, pa-I ce, nahrbtnike, spodnje hlače, otroško tribot pertlo, kompletne potrebščine za čevljarje, krojnče, sedlarje, ši vitje
-v Ljubljani ob vedi, blizu Prešernovega spomenik«. Na veliko in malo!
Naročajte
(rajaii, Šivilj* in a*»viij*?
S 1. januaj-i«Hi prifstaii
krojnih teča|«v.
Razpošiljanje in i«d«l®va-
Mje krojev po meraS Irojni pouk * poŠto »»te« učnih rizb.
Dipl. krojna šola. Star
trg št. 19/1., Ljublja**

Odgovorni sr®daik: MILAN
MRAVLJE. - Z* Konsoreij »Kmetskega listac: IVAN PUCKU, uarodni poslanec. - Za tiskamo »Merkur«: ANDKEJ SEVER.
Pridobivajte naročnikov »Kmetskemu listu«, ker ie z njim se širi najuspešnejše naša ideja!
* »»""" * "J	« —________________ _ .. . ...............................IHIMMIIIIHII—I .....»I»«|I ■■■ ..................■IIIM««I»—I ...........
»« »© začela očesa napenjati,, najbolje po končani rezi meseca februarja. Poznejše mazanje, v mesecu marcu ali aprilu bi škodovalo očesom in se naj torej opusti. Za mazanje enega orala vinograda rabimo približno 30 1 nerazredčene ali 100 1 razredčene, t. j. za rabo pripravljene žvepljennoapne-ne brozge. Uspeh, mazanja z žveple-noapneno brozgo obstoja tudi v tem, da namazano trsje poganja veliko pozneje, nego nenamazano. To je pripisovati vplivu solnčnih žarkov, koje namazano trsje vsled svoje svetle barve odbija, nenamazano pa privlačuje. Radi tega je namazano trsje pred po-»ladno pozebo bolj varno od nena-mazanega.
Z žveplenoapneno brozgo škropimo razen proti oidiju tudi proti raznim boleznim na sadnem drevju, in sicer proti škrlupu (Fusicladium), proti kodravosti (Krauselkrankheit), proti listnim in krvavim ušem, proti ka-parjem in drugim rastlinskim in živalskim škodljivcem. Prvikrat je drevje mazati — približno enako, kakor trsje — dva do tri tedne predno požene popje. Pa tudi v poletnem času je škropiti proti škrlupu in drugim rastlinskim boleznim, in sicer pečkasto sadje prvič 4 do 6 dni po odpadu •vetnega listja, drugič pa, ko je sad
dosegel debelost frah*. Za oboj»-kratno škropljenje se vzame na en del žveplenoapnene brozge 30 delov vode. V vlažno toplem poletju škropimo še tretjikrat, ko je sad že debel kakor oreh ter vzamemo sedaj na on del brozge 25 delov vode. Ne pripo^ roča se škropiti ob vročem dnevnem času.
Koščičasto sadno drevje je bolj občutljivo, kakor pečkasto, vsled česar j3 vzeti za poletno škropljenje 40 delov vode na 1 del žveplenoapnene brozge. Ker ima mešanica neprijelno lastnost, da razjeda bakrene posede, je škropilnica takoj po uporabi temeljito osnažiti. Še boljše pa je rabiti znotraj pocinjene ali kositrene škropilnice ali pa škropilnice iz medi. Kdor ima opraviti s škropljenjem, stori dobro, ako si namaže roke in obraz z vazelino in zavaruje oči s primernimi očali.
Žveplenoapnena brozga ima pred drugimi sredstvi to prednost, da je zelo poceni in da se more uporabljati ne le proti bolezni na trsju, marveč tudi proti boleznim na sadnem drevju. Zatorej bi bilo želeti, da se poslužujejo tega sredstva vinogradniki in sadjerejci v obilni meri ter poročajo o morebitnih uspehih y strokovnem časopisju.
Žveplenoapneno brozgo izdeluje in razpošilja v malem in na veliko domača tvrdka Anton Jurca v Ptuju. Današnja cena je 3 Din za 1 kg.
Vekoslav Štampar.
Nabava štajerske kokoši za k&riovaško oblast.
Svetovni glas naše štajerske rjave kokoši, ki je že davno znana in cenjena po vsej srednji in zapadni Evropi, se polagoma širi tudi v južnejše pokrajine nase države. In to je prav! /.akaj ne bi širili dobro, kar imamo, predvsem v domovini?
Dne 18. novembra t. 1. je došla v Maribor nabavljalna komisija primor-sko-krajiške oblasti iz Karlovca pod vodstvom kr. gospodarskega nadzornika Mraoviča. Nabava se je vršila v soboto dne 14. septembra v Razvanju pri Mariboru, v nedeljo dne 15. na razstavnem prostoru v Mariboru, v ponedeljek dne 16. novembra pa v Št. Jurju ob j. ž. Nabavilo se je skupno 100 petelinov in 242 kokoši, večinoma iz letošnjih spomladanskih gnezd; kure so bile deloma tudi lanske. Kakovost živali je bila v splošnem dobra; deloma tudi prav dobra. Nekateri rejci posebno na mariborski
razstavi, pa tudi v Razvanju in deloma v St. Jurju so prodali krasno iz-ednačeno blago, z-ato lanko upamo, da bodo odjemalci prav zadovoljni, čeprav so dobili vmes tudi nekaj srednje lepib živali. Vsaka prevzeta žival je bila takoj zaščitno cepeljena proti perutninski koleri, ki je v nekaterih okoliših obširne primorsko-krajiške oblasa epidemična. Živali iz Maribora in Razvanja so se odpremile v posebnem vagonu še v nedeljo zvečer. Najet spremljevalec je skrbel med potoma za krmljenje in napajanje. Prejeli smo razveseljivo vest, da so živali vse zdrave prišle na cilj.
Naši perutninarji so lahko zadovoljni. Prejeli so lep novec za svoje peteline in kokoši. Zgovorni glas denarja jim je pokazal, kako dobičkanosna postane lahko živinoreja tam, kjer dobro blago in sloves skrbita za visoko rejsko ceno.
Ob tej priliki pa moramo žal ugotoviti, da so nekateri perutninarji nameravali predati blago, ki jim v naši ol lasti ne dela časti. Sicer so bili redki, a naglašati le moramo, da nekateri rejci še vedno ne poznajo glavnih znakov naše pasme. Tako smo videli živali s perjem na nogah, s petimi prsti, z rumenimi nogami in kljunom. Ponekod manjka tudi potrebna snaga
v kurjih hlevih, o čemur pričajo možno apnovite noge posameznih žival! (kurje garje). Vse te živali so se morale seveda zavrniti. Naši perutninarji pa naj računajo s tem, da hočemc v bodoče v tem pogledu še mnoge strožje postopati. To je potrebno, dr obdržimo in še razširimo izreden sloves, ki ga uživa naša' perutnina.
Kupci so izražali namero tudi prihodnje leio zopet kupiti,večjo število kur v naši oblasti, če bodo le z letošnjo pošiljko zadovoljni, o čemur sme
pa prepričani.	Ing. B. C.
* * *
Živinski semenj v Ljubljani dn* 2. decembra. Prigon 172 konj, 82 volov, 50 krav, 8 telet, 2 koštruna ia 50' prašičev. Cene: Voli prvovrstni za kf žive teže 9—9.25, rejeni 8.50—8.75. slabo rejeni 7.50—7.75; bušaki 7— 7.25; krave rejene 8.50—7, klobasa-rice 3.75—4; telice debele težje 8— 8.50, rejene 7—7.25; teleta težja debela 10—10.25, rejena 8.75—9.25, sa klana 13—14; prašiči špeharji domači 13.50—14.75, peršutarji 10.75—11.25, zaklani prašiči 15—15.50, banašlri špeharji 1(3—17.50, plemenski prasci komad 150—200, kostruni 4.50—5 Obisk sejma je bil zelo slab. Cene se ostale neizpremenjene. Mnogo je vplivalo slabo vreme.
					
--------- -------------------------