Amerikanski Slovenec
	List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K, Jednote	
35. šte vilka	Joliet, Illinois, 6, avgusta 1909	LetniL XVIII
ALI NAJ HODIJO PEUHIGAŽANI?
Davi se je odločilo o tem vprašanju, ko so vslužbenci cestnih železnic glasovali o štrajku.
ŠTRAJK V McKEES ROCKSU.PA
Še ni končan. Štrajkarji ojačani in hočejo vztrajati do zmage.
Chicago, 111., S. avg,-—Preteči štrajk cestnoželezniških vslužbencev doslej še ni izbruhnil, in morda ga bo še mogoče preprečiti. Kakor se poroča, je predsednik Mitten od Chicago Rail-way-kompanije med svojim včeraj-šjim pogajanjem z odbori unije cest-noželezničnih vslužbencev (okoli 9,000 po številu) dal vedeti, da je pripravljen popustiti glede zvišanja plače, ki bi se uvedlo polagoma. Dovoliti baje hoče najprej samo lc na uro doklade pod pogojem, da se tekom šestih let zboljša plača sprevodnikom in motor-nikom po 6c na uro.
Pogajanja pa doslej niso vedla do nobenega zaključka, in nocoj začno unijci glasovati o vprašanju, ali naj se delo ustavi, ali ne. Ko se bo glasovanje nadaljevalo do petka zjutraj ozir. do 3. ure zarana, se potem glasi preštejejo in naznani izid. Splošno prevladuje mišljenje, da se proglasi štrajk. Skoraj istotako gotovi so prav mnogi v svojem sklepanju, da iz štraj-ka ne bo nič.
Vslužbenci naduličnih železnic se menda ne pridružijo štrajku cestnih železničarjev. Nasprotno se zatrjuje, da vslužbenci naduličnih železnic nimajo nikacega povoda tožiti in da na štrajk prav nič ne mislijo.
Pred nedeljo pa štrajka sploh ne bo, čeprav utegne biti že v petek zarana proglašen. Tako izjavljajo voditelji prizadete unije.
Iz New Yorka je dospel P. L. Ber-goff, bivši partner štrajkolomca “Jim” iarleya, ki je baje užugal unije že v 50 bitkah. Bergoff je izjavil, da je pripravljen, v najkrajšem času dobaviti 10,000 štrajkolomcev, če jih bo kdo zaželel. Bergoff si je med nedavnim štrajkom v Philadelphiji pridobil priimek “rdečega besa” (red demon), ker ima rdeče lase in je zagrizen stavkokaz.
Štrajkarji ojačani.
Pittsburg, Pa., 3. avg. — Štrajkovni položaj v McKees Rocksu kaže nekoliko resnejše lice, odkar se je pridružilo štrajkarjem 15S delavcev, ki jih je “Hudson River Company” poslala sem kaj, da dogotovijo več vozov, katere ima rabiti nova podzemska železnica v Manhattanu. Izgredov ni bilo, ampak inostranski štrajkarji so izražali svoje veselje nad pridruženjem teh delavcev tako glasno in jasno, da so bili pomožni šerifi “alarmirani”.
Položaj negotov.
Pittsburg, Pa., 3. avg. — Bati se je resnih izgredov, če se bo poskušalo izgnati 48 štrajkarjev in njihove družine iz kompanijskih hiš v Schoenvillu v bližini tovarn “Pressed Steel Car”-kompanije. Straža pomožnih šerifov je ojačana po pennsylvanskih državnih policajih. Na velikem shodu na indijanskem “Moundu” so štrajkovodje svetovali štrajkarjem, naj bodo mirni, ampak razkačiti jih utegne pogled na njihove kruto na cesto vržene žene in otroke. Štrajkarji trde, da upajo na skorajšnjo poravnavo razpormh vprašanj in da bodo nadalje poskušali, pred ložiti kompanijskim zastopnikom svoje pritožbe.
Niso izgnani.
Pittsburg, Pa., 3. avg. — Pričakovani izgoni štrajkarskih družin iz domovanj, ki pripadajo “Pressed Steel Car”-kompaniji, se tekom dopoludne-va niso izvršili. Štrajkarji so se zjutraj posvetovali, nakar se je podal njihov izvrševalni odbor v družbino po-slovnico, kjer se zdaj posvetujejo z uradniki kompanijskimi zaradi poravnave štrajka.
“Ameriška nevarnost”.
Berolin, 1. avg. — Na “ameriško nevarnost” na polju umetnosti opozarja glavni ravnatelj pruskih muzejev, tajni vladni višji svetnik dr. Bode. Ameriška kupčljivost mu napravlja preglavico. Američani hočejo vse pokupiti, zagotavlja dr. Bode, tako da so v nevarnosti že zadnji ostanki nemških umetnij-skih zakladov v cerkvah in zasebnih zbirkah. Posebno je to slučaj v po-renskih pokrajinah. Dr. Bode nazadnje opominja, ukreniti vse potrebno, da se preprečijo nadaljnje izgube.
20,000 delavcev rabijo farmarji.
Minneapolis, Minn., 31. jul. — Dv'aj-set tisoč delavcev bodo potrebovali farmarji na pšeniščih v Minnesoti in obeh Dakotah za letošnjo žetev, po cenitvah tozadevnih zvedencev.
Na tisoče delavcev prihaja s pšenišč v Iowi, Wisconsinu, Illinoisu in Indiani, ampak farmarji se že pritožujejo, da bo delavcev nedostajalo.
“Deset tisoč delavcev je nizka cenitev števila, potrebnega za letošnjo pšenično žetev,” pravi S. M. Owen, urednik lista ‘Farm, Stock and Home’. “Vsa poročila iz raznovrstnih virov naznanjajo, da je pšenični obseg v Minnesoti večji nego kdaj preje in da je narastek v Dakotah od 8 do 10 odstotkov. Poročila naznanjajo, da se žetev jare pšenice prične že v nekaj dneh.” ____________________
Žrtve dela.
Waukesha, Wis., 3. avg. — Vsled eksplozije dinamita v kamenolomu “Waukesha Lime and Stone”-kompa-nije, dve milji od tu, se je ponesrečilo sedem delavcev; dva sta bila smrtno poškodovana in prepeljana v Milwaukee v bolnišnico. Pravijo, da je bila eksplozija povzročena po tem, da je neki delavec vsled nepaznosti udaril s svojim pikonom po zaboju dinamita.
Moyer spet predsednik.
Denver, Colo., 3. avg. — Charles H. Moyer je bil danes enoglasno spet izvoljen za predsednika zapadne rudarske zveze (Western Federation lof Miners). To je g. Moyerja osma izvolitev v ta urad.
Izguba vsled prohibicije.
Washington, 2. avg. — Stric Samova denarna mošnja se je vsled prohibicij-skega gibanja občutno skrčila. Med računskim letom, končanim z dnem 31. julija, je namreč za žganjinske davke prišlo v zakladnico $5,290,773 manj, nego med prejšnjim fiskalnim letom. To naznanja pravkar objavljeno prvotno letno poročilo davčnega urada.
Davki za pivo in druge kuhane pijače so se zmanjšali med letom za nekaj nad $2,300,000, tako da je torej prohibicijsko gibanje napravilo vladi škode nad 7^2 milijona dolarjev med zadnjim računskim letom.
Dočim so se davčni dohodki za žganje in kuhane pijače zmanjšali, so se dohodki iz tobačnega davka za nekaj nad dva. milijona dolarjev povišali.
Država Illinois je na prvem mestu z dohodki na zaveznih davkih, kajti na to državo odpade nič manj nego 43,-441,771 dolarjev.
Zavržena odredba.
Cleveland, O., 3. avg. — Takozvana Schmidtova odredba, ki bi imela dovoliti Hermanu Schmidtu cestnože-lezniško svobodnico pod pogojem voznine po 3c, je bila pri poročevalnem glasovanju z večino 3,982 glasov zavržena. Odredbo je prav toplo priporočal župan Tom. L. Johnson.
Izid glasovanja jasno dokazuje, da večji del clevelandskega prebivalstva nikakor ne želi, še enkrat poskusiti z žalostno cestnoželezniško službo pod sistemom voznine po 3c.
Sedaj se bo bržkone poskušal načrt zaveznega sodnika Taylorja, po katerem se ima cestnoželeznična lastnina preceniti in potem pobirati voznina po 3c in lc za prestopne listke. Če se pod tem načrtom ne bo dala doseči 6 odstotna dividenda, potem se ima cena povišati na 25c za sedem voznih listkov.	__________________
Desinfekcija.
Chicago, 111., 1. avg. — Desinfekcijo proti kužnim boleznim, oziroma mikroorganizmom, ki jih povzročajo, o-značujejo zdaj francoske medicinske avtoritete, kakor Cambry, Courmont, Lemoinp, Chaupel in brezbroj drugih za popolnoma brezuspešno in sicer na podlagi izkustva. Proti kužnim boleznim se je treba varovati s 'pametnim in treznim življenjem, snago, primerno dijeto in z izobrazbo, desinfekcij-ska sredstva pa so stran vržen denar. Mikroorganizmi pridejo v disponirano telo kljub različnim karbolom, lysolom itd., itd. Sicer bodi pripomnjeno, da tega ne povdarjajo samo novejši francoski medicinci, ampak da se je jelo o uspešnosti desinfekcijskih sredstev že davnej dvomiti tudi v Ameriki.
Potres v Mehiki.
City Mexico, 30. jul. — Ob 4:2 in 4:25 uri davi sta se tu pripetila dva močna potresa. Štiri osebe so bile usmrčene in mnoge ranjene. Mnogo hiš je bilo razdejanih. Brzojavke iz raznih delov dežele naznanjajo, da je bil potres splošen.
Acapulco, 30. jul. — Cela spodnja polovica mesta je razdejana vsled potresa. Mnogo ljudi je ponesrečenih.
City Mexico, 30. jul.—Mesti Chilata in Chilpacingo sta vsled potresa hudo prizadeti. V tukajšnjem predmestju je bilo 15 oseb usmrčenih. Število ranjencev znaša najmapj 55.
"ČRNA ROKA”
SPET NA DELU.
V St. Louisu, Mo., bila ugrabljena dva otroka nečemu premožnemu Italijanu.
ZASLEDOVANJE BREZ USPEHA
Baje v kovčegu prepeljana v Chicago. Zahtevana odkupnina $25,000.
Otroka ugrabljena.
St. Louis, Mo., 3. avg. — Giuseppe Bocano je sedaj v policijskem glavnem stanu, kamor so ga pripeljali detektivi, ki se trudijo v slučaju ugrab-ljenja 3 letne deklice Grace Viviano in 5 letnega dečka Alfonso Viviano. Otroka sta izginila v ponedeljek opo-ludne iz hiše svojih staršev in štiri ure pozneje je dospelo pismo, v katerem se zahteva od staršev $25,000 odkupnine. Samuel Turrissi, ki je baje odpeljal otroka iz roditeljske hiše, je izginil brez najmanjšega sledu.
St. Louis, Mo., 4. avg. — Tri nadaljnje osebe so bile dejane v zapor v zvezi z ugrabljenima otrokoma. Policija misli, da sta bila otroka spravljena v kovčeg in tako odvedena iz mesta. Lamantia Girolama, Domino Luttico in Pietro Fanario, dva voznika in njun delodajalec, so osebe v zaporu. Girolama je izpovedal, da je peljal tri kov-čege do necega ekspresnega urada. Vincenzo Ricardo, prijatelj Turrisija, s katerim sta otroka izginila, in še neki neznanec, menda Turrisi sam, sta se peljala s kovčegi v ekspresni urad. Detektivi so dotični urad izsledili. Neki klerk je povedal, da sta bila dva kov-čega odposlana v Chicago. Tamošnja policija je bila obveščena. Starši u-grabljenih otrok se protivijo, spremiti detektive v Chicago. Zadržuje jih strah.
Policija misli, da se je šlo pri ugrab-ljenju otrok za globozasnovan načrt. Kajti neznani z! ;inci, gotovo pristaši “Črne roko”, so naprej pretili Vivianu s požigom, eksplozijami in pismi ter hoteli tako omehčati Viviana, da bi rajši dal denar.
Cigarete prepovedane v Minn.
Minneapolis, Minn., 2. avg. — Z današnjim dnem je postala prodaja cigaret v državi Minnesota nepostavna. Ljubitelji istih so pa šli in si jih včeraj nakupili baje še čez milijon.
Žrtve valov.
Hartland, Wis., 2. avg. — G. W. Hertel, tovarnar iz Chicage, je tu utonil, ko se je nahajal s svojim sinom v čolnu.
Davenport, la., 2. avg. — V tukajšnjem okraju so danes utonile štiri osebe.
Chicago, 3. avg. — Šest Chicažanov je včeraj utonilo na jezeru in v kopališčih blizu mesta ter istotoliko je komaj uteklo smrti v vodi.
Eksplozija gasolina.
St. Paul, Minn., 31. jul. — Eksplozija gasolina, kateri je sledil požar, je vpepelila štirinadstropno poslopje ob West 30. cesti in zahtevala pet človeških žrtev, dočim je bilo sedem drugih oseb težko ranjenih. Policija misli, da se nahaja pod razvalinami še četvero oseb.
Roosevelt kot gost.
Nairobi, Brit. Vzhodna Afrika, 3. avg. — Theodore Roosevelt in njegov sin Kermit sta bila častna gosta pri tu prirejenem javnem banketu. Guverner Britanske Vzhodne Afrike, Jackson, je predsedoval za mizo, ki je bila pripravljena za 175 oseb. Gospod Roosevelt je prejel mnogo daril v spomin na njegovo bivanje v Afriki.
Bombaževa letina slaba.
New Orleans, La., 2. avg. — Ko je bilo na tukajšnji borzi razglašeno vlad no poročilo o stanju bombaža, po katerem so nade na dobro bombaževo letino uničene, so cene jele poskakovati v višino, dokler m zvišanje znašalo približno 30 toček.
20,000 hiš zgorelo.
Osaka, Japonija, 1. avg. — Vsled pogubnega požara, ki je razdejal 20,-000 poslopij v tem mestu, vlada tu še brezmejna zmešnjava. Na tisoče ljudi je brez strehe in mnogi umirajo lakote. Koliko ljudi je bilo ob požaru usmrčenih, še ni dognano, a ranjencev je na stotine v bolnišnicah. Med zgorelimi poslopji so banke, borza, muzej, vladna zgradba in tovarne. Škoda znaša gotovo več milijonov yenov. (1 yen okoli 50c.) Za mnoge zavarovalne družbe pomenja ta požar menda polom.
Sadja v izobilju.
Stockton, Cal., 31. jul. — Krajevna sadjarnica združbe “The California Fruit Canners' Association” je pričela z delom, in po zmernih cenitvah sadne letine bo letošnji pridelek brez dvoma presegel vse prejšnje.
Kakor navadno, bosta sadjarnico založila s sadjem predvsem okraja Lodi in Acampo, ki sta med najrodovitnej-šimi v državi in pridelujeta nekatero najboljše sadje. Ampak sadjarnica ne bo odvisna samo od teh dveh okrajev, ker ima velika posestva v južnem delu države.
Ekspresno pošiljanje sadja po železnicah usposoblja sadjarnico, da dobiva sadje v Stockton v kratkem času in v najboljšem stanju.
Letos so bili postavljeni novi stroji, ki bodo olajšavah delo in omogočili pomnožitev odpošiljanih zabojev. Sadjarnica bo letos samo svojim zaposlencem izplačala okoli $125,000. Zaposlenih bo 500 žen in deklet in 2,000 mož in dečkov.
Štrajk pocestnih delavcev.
Pittsburg, Pa., 3. avg. — Štrajk pocestnih delavcev, ki ga je oblastvo doslej omalovaževalo, se je razširil in sedaj hodijo krdela teh štrajkarjev po ulicah, da vplivajo na druge zaposlence mesta in cestnih železnic, naj se pridružijo gibanju za zboljšanje plač. Vse potrebno se je baje ukrenilo, da se med 15,000 italijanskimi delavci v Allegheny countyju ustanovi organizacija. Neko pismo na župana Williama Magee zahteva, naj ovoli štrajkarjem vaditi se, da se hr 3 ■■ znali bolje zoperstavljati polici/ J a napadom. Tudi so bili razdel, :	stki, s katerimi
se pozivajo na shg t iški, ki se hočejo pridružiti orgarv;. A i. in policija je morala večkrat za. y . . a le izgrede. Več oseb je bilo dejarmrq zapor in pričakovati je nadaljnjih izgredov.
Vodoshramba počila.
Fort Morgan, Col., 3. avg. — Vodoshramba zvana “Epiroreservoir”, 28 milj žapadno od tu, ki je vsebovala več nego milijon kubičnih čevljev vode ter namakala 40,000 akrov zemlje v okrajih Morgan in Wild, je razpočila in pol milje široka poplavica se je razlila čez najbujnejšo zemljo v tej krajini. Napravljeno škodo cenijo na pol milijona dolarjev. Človeških žrtev m bilo.
Senzačna tatvina.
Dunaj, 1. avg. — Še vedno so neznani tatovi, ki so predkratkim z velikansko zvijačo ukradli 116,000 kron tukaj v poštnem uradu, ki je nastanjen v nižjeavstrijski deželni hiši. Pri o-kencu za promet s strankami je imel poštni oficijal Link pripravljenih za izplačevanje 116 tisočkronskih bankovcev. Pred okencem se je zbrala tatinska družba s tatom v sredi. Da prekanijo uradnika, so povzročili, da je bil poklican k telefonu. Ko se je Link odstranil, je pa tat odprl denarno Skrinjico skozi odprtino in odnesel 116 tisočkronskih bankovcev in izginil. Tatje so tudi z zvijačo odstranili slugo, ki se je mudil na hodniku. Pozvana policijska komisija je prišla, ko so že odnesli tatje pete.
Strašno dejanje.
Biel, Švica, 1. avg. — Tu se je prar-dal neki pekovski mojster s svojo ženo na ločitev zakona. To ga je tako jezilo, da je zastrupil za večerjo pripravljeno vino svojega pekovskega pomočnika s cijankalijem, vlil strup v mleko za ženo in otroke ter je nato zastrupil tudi mleko pripravljeno za kruh. Pomočnik je poskusil vino, zaklical še mojstrovi ženi, da je vino zastrupljeno ter se^ je zgrudil mrtev. Policija je takoj \ zaprla stanovanje, kmalu je policija zasledila tudi zastrupljeno mleko. Aretirani pekovski mojster je priznal da je hotel zastrupiti tudi ženo in otroke in vse svoje odjemalce.
Telesni odpor.
Dostikrat se vprašujemo, kako je to, da se nekateri ljudje le malokdaj dobro počutijo, dočim se drugi uspešno upirajo vsem boleznim. Čisto naravno je, da tisti, ki so sposobni ohraniti svojo moč, ne postanejo žrtve navadnih bolezni. Kadarkoli zapaziš, da ti moč peša, začni piti Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino in ga uživaj, da ti telo pridobi prejšnje moči. To zdravilo deluje naravnost na prebavila in jih usposobi, prejemati in prebavljati vsako hrano. Če ti jed ne diši kakor po navadi in če si slab, hitro utrujen, če imaš težave po jedi, če te glava boli, če si omotičen ali zabasan, uživaj Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To ti hitro donese olaj-šbo. V lekarnah. Jos. Triner, 616-622 So. Ashland Ave., Chicago, Ills.
SPLOŠEN ŠTRAJK NA ŠVEOSKEM.
V Stockholmu ves promet ustavljen in položaj tako resen, da se je bati prelivanja krvi.
ŠPANSKEM BAJESPET MIR
Kruti nastop vojaštva začasno zatrl revolucijo, a za koliko časa?
Stockholm, 4. avg. — Daši so vse tovarne ustavile delo, vendar štrajk še ni splošen v obrtnih središčih švedskih. Tujci so vsi zapustili Stockholm. Plinarna in elektrarna sta tu pod vojaško zaščito. Štrajkarji štejejo okoli 45,000 moških, od katerih je 8,000 v mestu Malmo. Grobokopi na severnem pokopališču se bržkone kmalu pridružijo štrajku. V Gothenburgu, kjer štrajka 10,000 delavcev, nakladajo blago na ladje čete.
Štrajkovodje zatrjujejo, da bo koncem tedna štrajk že povsod razširjen, da se bodo do tedaj pridružili štrajku železnični, poštni, telegrafski in telefonski zaposlenci ter tiskarji. Danes popoludne so bile razpostavljene straže po trgih in železniških postajah. Vsi dovozi mleka so pretrgani in na tisoče otročičev trpi vsled pomanjkanja hrane ozir. opresnega kravjega mleka. Vse prevozne ladje počivajo in skoro nobene zveze ni med Stockholmom in predmestji, kamor drže poti samo po vodi. Vsledtega bo čimdalje občutnejše pomanjkanje živeža.
Dejstvo, da ščitijo čete plinarno in elektrarno, je razkačilo delavce, tako da njihovi voditelji pretijo, pozvati na štrajk vse zaposlence, če se vojaki ne umaknejo. Kačih 1000 delavcev se je organiziralo z namenom, vzdrževati red, in občinstvo, bankirji, trgovci itd., se oborožuje za samoobrano. Prodajalne so razpečale skoro vse revolverje in drugo manjše orožje. Iz vladnih skladišč je zadnje dni izginilo mnogo dinamita.
V Stockholmu bo “delavska vojna” kmalu podobna mali revoluciji. Člani mladosociališke stranke se trudijo na moč, podeliti gibanju politično-revolu-cionaren značaj. Vlada namerava ob prvem izgredu v Stockholmu proglasiti obsedno stanje. Vpričo resnega položaja je kralj Gustav sklical člane državnega zbora v Stockholm in pričakovati je posebnega zasedanja. Cela švedska armada je pripravljena za vse slučaje.
Na Španskem mir.
Madrid, 4. avg. — Red je spet napravljen po vseh pokrajinah španskih. Barcelona je mirna že dva dni in življenje je spet v navadnem tiru. Mesti Sabadell in Tarrassa sta se podvrgli četam in “gobaste republike”, ki so bile proglašene v nekaterih občinah, so izpuhtele kakor kafra, ko: so se pojavili na mestu vojaki.
Ameriški poslanik je danes naznanil, da se Američanom v Barceloni ali v drugih prizadetih okrajih med izgredi ni skrivil niti las.
Uradniki v Barceloni so ukrenili vse potrebno, da se vbodoče prepreči vsak izgred. Kruti nastop vojaštva je zapustil globok vtis v ljudstvu.
Minister notranjih zadev je izdal razglas, da se nele rezervisti, marveč tudi radovoljci v velikem številu zgla-šajo za službo v Maroku proti bojevitim Mavrom.
Barcelona, 4. avg. — Tu je zavladal mir. Samo razvaline cerkva in samostanov ter iztrgani cestni tlak, čegar kamenje se je rabilo za gradnjo barikad, spominjajo na strašne dogodke zadnjega tedna. Ljudstvo zahteva, da se jetniki v Fort Montjuichu izpuste.
K največjim izgubam, ki jih je Barcelona utrpela, pripada sežganje knjižnic znanstvenega muzeja in krščanskih šol; nad 70,000 knjig je zgorelo.
Pariz, 5. avg. — Poročevalec listu “Figaro” v Barceloni brzojavlja, da so uporniki sicer pustošili grobove nun, a živim nunam niso prizadeli nič zlega. Menihi pa so bili izgnani iz svojih samostanov, pri čemer so posebno ženske vpile “Proč z Vami!” V nekem samostanu je bila najdena velika zaloga sveč. Ženske in otroci so te sveče prižgali in jih nosili v sramotilni procesiji. Samostanov je bilo požganih 40.
Koliko človeških žrtev je zahtevala kratka revolucija, še ni določeno, vsekakor je bilo število istih veliko. Samo v Barceloni je bilo med uporom zadnjega tedna baje do 2,000 oseb usmrčenih in 2,500 ranjenih.
Papež dedič.
Rim, 3. avg. — V oporoki don Carlosa, pokojnega prisvojevalca španske krone, je tudi volilo za sv. Očeta, kateremu je pokojni pretendent zapustil v gotovini m umetninah $2,000,000.
V slovo.
Slavno uredništvo! Ko odhajam po 3mesečnem potovanju po Ameriki zopet v domovino, prisrčno zahvaljujem vse gospode, s katerimi sem prišel V dotiko, za njih izredno ljubeznjivost s katero so mi šli vsepovsodi na roko. Beležim ob ene-m, da mi je mala družba v Jolietu izročila za slov. šole na Koroškem svoto 10 dol. Amerike ne zabim nikoli.
J. Trunk, župnik v Beljaku.
Nikolaj pri Edvardu.
Cowes, Anglija, 3. avg. — Car Nikolaj, ki je včeraj dospel semkaj 3 carinjo in ruskim ministrom vnanjih zadev Izvolskim ter bil velesijajno sprejet v paradi 150 bojnih ladij britanskega vojnega brodovja, je prebil današnji dan s kraljem Edvardom, s katerim sta križarila na njegovem starem brzojadrniku. Medtem so imeli ministri velevažne pogovore o diplo-matičnih zadevah. Obisk ruskega carja pri angleškem kralju pomenja o-krepljenje zveze med Veliko Britanijo, Francijo in Rusijo. To sta vladarja izražala tudi v medsebojnih napitnicah pri banketu, katerega so se udeležili vsi politični odličnjaki.
Nikolaj in Fallieres.
Cherbourg, Francija, 1. avg. —• Z velikanskim navdušenjem je bila. tukaj včeraj sprejeta carska dvojica in danes ob slovesu je bila množica zbranega ljudstva morda še večja. Predsednik Fallieres in car sta se predvsem raz-govarjala o tem, kako ohraniti evropski mir. List “Matin” namigava, da bo obisk ruskega carja pri francoskem predsedniku in kralju Edvardu še tesneje zvezal troje velevlasti, ki tvorijo protiutež proti Bismarckovi trozvezi.
Italija v novi trozvezi?
Rim, 31. jul. — List “Avanti” pravi, da s» poraja rusko-francosko-angle-ško-italijanska zveza, in da bo francosko brodovje ruskega carja, ko dokonča svoja obiska na Francoskem in Angleškem, spremilo v Italijo, kjer bo obiskal kralja.
Avstrijski prestolonaslednik.
Budimpešta, 2. avg. — Neki tukajšnji list ve povedati, da namerava jeseni obiskati prestolonaslednik bolgarskega kralja in mu ob .tej priliki izročiti imenovanje za visoko dostojanstvo v avstrijski armadi. Pozneje misli obiskati Franc Ferdinand črnogorskega kneza in mu izročiti veliki križ Štefanovega reda.
Kreta.
Petrograd, 3. avg. — “Novoje Vrem-ja” objavlja brzojavko iz Carigrad, po kateri je odplulo pet prevoznih ladij s turškimi četami iz glavnega mesta proti Kreti; obenem je bilo naročeno oddelku turškega brodovja, da ladije spremlja. Zelo tajno se je izvršila vsa stvar in misliti je, da Turčija namerava na otoku izkrcati svoje čete.
(Turška mornarica. V sedanjem napetem razmerju med Turčijo in Grško, ki se lahko zaradi Krete razvije v vojsko, je gotovo zanimivo slišati kaj o turški mornarici, ki bi igrala v vojni tudi neko vlogo. Turško vojno brodovje ima sedaj v Egejskem morju nedaleč od Soluna taktične in strelne vaje. Sestavljajo ga štiri oklopnice, večinoma stare škatlje (iz leta 1869!), dve oklopni križarki po 3800 ton in štirje razdiralci torpedov iz leta 1905; povrh tega je še 13 torpedovk in 3 transportne ladije. Turško vojno brodovje je tedaj sila siromašno in zato misli Turčija na novo mornarico, kar bo pa seveda stalo silen denar. Sultan Abdul Harnid je popolnoma zanemaril turško vojno brodovje; dobra mesta je dajal svojim ljubljencem, saj je bil imenovan pred nekaj leti za admirala celo 23 letni kuhar iz sultanove kuhinje! Turška vojna mornarica šteje 26 admiralov(!), 5600 častnikov, od katerih pa je sposobnih za službo komaj 500, ker večina še vojne ladje, videla ni ali pa opravlja najnižja dela na krovu, in 6000 mornarjev. No, vkljub temu se tej “armadi” ne bi bilo treba bati grškega brodovja; isto šteje namreč z oklopnicami, križarji, torpe-dovkami itd. skupaj celih — 11 ladij.)
Poletne težave,
cholera morbus, kolera, ščipanje, driska, slabost, bljuvanje, in druge črevesne neprilike se hitro preženejo, ako se uživa Severovo Zdravilo zoper Kolero in Drisko. To je najboljše in najvarnejše zdravilo za uživanje v takih slučajih. Za otroke in odrastle. Neškodljivo. Cena 25c in 50c, pri vseh lekarnikih. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
Joliet, 111., 4. avg. — Dekliška Marijina družba in Dekliška družba sv. Neže ste predzadnjo leto obljubili, kupiti nov altar Srca Jezusovega za našo cerkev. Altar je stal $300. Zadnje leto sta omenjeni vrli družbi z dvema veselicama zmanjšali dolg za $121.70. In letos sta pa priredili žrebanje z dragocenimi dobitki in tako nabrali zopet $117.30, in sicer je nabrala Marijina družba $64.10 a družba sv. Neže $53.20. Potemtakem preosfaja delf4 Ž4 ftltaf samo še $61, Žrebanje ge je vršilo zadnjo nedeljo,	,
Rev. P. X. Bajec iz St. Paula, Minn., je prišel zaidnji petek na svojem povratku iz Pueble, Colo., v našo sredo in sicer na obisk našega župnika č. g. F. S. Šušteršiča. Zadnjo nedeljo pri osmi sv. maši, katero je daroval preljubi gost, smo imeli Jolietčanje zopet priliko, slišati slavnožnanega misijonarja in pridigarja ter občudovati njegovo duhovito zgovornost. Njegov krasni govor je napravil na vse nav-zočnike najgloblji vtis, kakor je bilo razvidno iz pogovorov po sv. maši. V ponedeljek zvečer je Rev. Bajec zapustil Joliet in se podal proti St. Paulu.
—	Sister Mary John, prednica naše župnijske šole, je doživela v ponedeljek veliko veselje, ko je spet gledala v oči svojemu bratu, katerega ni videla že 51 (reci: enoinpetdeset) let. Da sta brat in sestra ob davnozažele-nem svidenju pretakala vroče solze srčne radosti, se pač ni čuditi po tako dolgi ločitvi. Gospod se imenuje P. J. Rooney in je prišel iz Avstralije, katero je zapustil dne 5. julija, torej je bil na potovanju ravno štiri tedne; in ž njim je prišla njegova hči Mary. G. Rooney je živel v Avstraliji 30 let, a sedaj se bo bržkone naselil v Ameriki tu kje blizu Chicage, kjer mu zelo ugaja. Potem pride njegova družina semkaj za njim.
—	Strela je ubila Hrvata Johna Špeharja v Rockdalu zadnji četrtek ob 12. uri 30 minut pop., ko je delal v tovarni American Refractories-kompa-nije. Omamila je strela tudi več drugih delavcev,-ki so se nahajali v njegovi bližini v usodnem trerjotku med hudo nevihto. Pokojnik zapušča v Rockdalu svojo ženo in troje otročiče. Pogreba, ki se je vršil v soboto s črno sv. mašo v hrvatski cerkvi, se je udeležilo tudi društvo sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J., kateremu je rajnik pripadal kot član. N. p. v m. 1
—	Umrl je zadnjo sredo in bil v petek dopoludne pokopan na nemškem pokopališču Jožef Butcher (Bučar), star 59 let in rojen nekje pri Kočevju. Pred tremi leti ga je zadel mrtvoud na desni strani in nič več ni okreval. V Jolietu, kjer zapušča ženo, rojeno v Kočevju, je tukajšnjim našim rojakom dobroznani pokojnik živel 21 let. N. p. v m.!
—	Poroča se nam, da so zadnjo nedeljo tukajšnji Hrvati ustanovili svojega Sokola, to je, društvo, ki bo gojilo poleg telovadbe tudi petje in dramatično umetnost. Čujemo, da je imel Rev. Violič, hrvatski župnik, o tej priliki tako navduševalen govor, da se je v novo društvo takoj vpisalo 26 članov. Drugo nedeljo, dne 15. t. m., pridejo hrvatski Sokoli iz Chicage in od drugod pozdravit svojega najmlajšega brata, kateremu želimo tudi mi prav mnogo sreče.
—	Tako čiste in lepourejene, z najmodernejšimi tehtnicami in drugimi pripravami opremljene mesnice, kakor je ona tvrdke John & Anton Pasdertz na N. Broadway, menda ne najdeš iz-lepa. Posebno v poletnem času, ko muhe zastrupljajo vsa živila, je vsem mesarjem in grocerjem predvsem priporočati čistost.
—	Pasji dnevi bodo trajali do 22. avgusta, torej nas čaka še precej stiske, čeprav smo je imeli zadnje dni že več kot dovolj. Nekatere dni je bilo tako vroče, da so celo martinčki iskali sence; a največ preglavice nam je delala soparica, ki je bila časih tako vlažna, da bi kar s pestjo zajel zraka in iz njega iztisnil vode. Sicer pa pravijo, da je bil letošnji mesec julij najhladnejši v zadnjih šestnajstih letih, kajti povprečna toplina je znašala samo 70.88 stopinje. Neviht pri nas v Jolietu letos ni preveč, nasprotno, še premalo. Davi je lilo in grmelo, da je bila vesela vsa žejna priroda, ampak prebivalci po mestih si želimo še več dežka, a farmarske želje prepuščamo farmarjem.
—	Tri mesece že ‘mufajo’ hišo, ki jo postavi g. Rudman ob N. Chicago cesti, in to mufanje bo stalo pač več, nego je vredna sicer jako lepa hiša, ki je prej stala na voglu Ottawa in Cass cest.
—	Koliko se izpije čez poletje v Jolietu sode in popov in druge nedolžne pijače? Pravijo, da čez 30,000 popitkov po 5c.
—	“The Joliet Steel Car Manufacturing Company”, novo podjetje z glavnico $2,000,000, si je konečno zagotovilo 60 akrov obsegajoče stavbi-šče ob rockdalski črti E., J. & E. železnice, baš južno od ceste v Troy.
Nove družbe uradniki pravijo, da hočejo imeti vse zagotovljeno in v redu, preden začno kopati stavbišče, in zato je bilo doslej tako malo slišati o nameravani gradnji nove velikanske tovarne. Tekom zadnjega tedna pa je bilo stavbišče konečno kupljeno za $18,000 (aker po $300) in prepisano na omenjeno družbo. Svoj urad ima, kompa-nija v poslopju Joljet National-banke, kjer bodo y nekaj dneh na ogled načrti nove tovarne,
1— Mesto Joliet še poteguje, da bi dobilo novo tovarno, ki jo namerava pittsburška “Pressed Steel Car Co.” v bližnji bodočnosti zgraditi nekje blizu Chicage in sicer za $2,500,000. V Jolietu ima ta družba že svojo podruž-. nico v "Western Car and Foundry”-kompaniji, ki posluje v stari tovarni "Pressed Steel Car”-kompanije; to staro tovarno je zadnjeimenovana kom panija opustila pred več leti vsled ne-cega štrajka, nakar jo je pozneje prevzela podružnica. Celo stvar razložimo podrobneje ob svojem času, če se Jolietu posreči, dobiti novo tovarno, katero namerava zgraditi omenjena pittsburška družba.
—	Lov na kužke, ki še niso v srečni posesti licenčne, znamke, se je resno začel ta teden in se bo pač usodno končal za marsikatero nedolžno ščene. Po uradnem izkazu je v Jolietu 1228 psov, za katere so posestniki istih doslej plačali predpisani davek po $2 — a kje so drugi kužki? Saj jih v Jolietu vendar ni le 1228, ali ka-li?
—	Osrednjega ali centralnega parka pogrešamo v Jolietu. In sedaj se poroča, da ga bržkone dobimo, in sicer ob povzdignjenih progah železnic Chicago & Alton in Santa Fe. Če bo le res! Lepi parki po jolietski okolici so res dragoceni in prekoristni na svoj način. Ampak park v mestnem osredju, ki bi se lahko rabil za počitek in razvedrilo in kot otroško igrišče, bi bil mnogo več vreden za Joliet in Jo-lietčane, nego sta oba sedanja mestna parka v okolici.
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Barbič Frank, Ivanetič Josip, Kecman Vid, Lekan John, Mance Anton, Turin Jakop.
Chicago, 2. avgusta. — Kakor je že poročal cenjeni list, Amerikanski Slovenec, smo katoliške Slovenke v Chi-cagi začele ustanavljati drugo žensko društvo Katoliških Borštnaric. Ustanovna seja se je vršila dne 15. julija v cerkveni dvorani. Triindvajset navzočih članic si je ta večer izvolilo sledeči odbor: Predsednica—Mrs. Mary Lavrič; I. tajnica—Mrs. Rosie Banič; II. tajnica—Mrs. Pavla Vintar; blagajni-ca—Mrs. Uršula Bogulin; nadzornice —Mrs. Mary Sluga, Miss Mary Mare-čič, Miss Annie Čeplak. V nedeljo popoludne dne 1. avg. so bile odbornice po obredih Katoliških Borštnaric inštalirane, članice slovesno sprejete v društvo in društvo priklopljeno k Redu Katoliških Borštnaric pod imenom “Društvo sv. Neže št. 826. W. C. O. F.” K inštalaciji in sprejemu društva je prišla Mrs. F. J. Rittman, višja nad-borštnarica. Te prve in važne seje se je na posebno prošnjo društva udeležila tudi Mrs. Ivanka Ogulin, večletna tajnica društva sv. Ane Katoliških Borštnaric v Jolietu. Prišla je v Chicago v spremstvu svojega soproga Mr. Johna Ogulin, občeznanega trgovca v Jolietu. Kot izkušena tajnica je Mrs. Ivanka Ogulin nam, novim odbornicam tega društva, prav prijazno pokazala vse natančno, kako se vodijo vse knjige in nam na vsa naša vprašanja in poizvedovanja o društvenih zadevah dala popolnega pojasnila. Za Vaš požrtvovalni prihod v Chicago in za Vaš dobrohotni pouk se društvo sv. Neže Vam, cenjena sosestra Mrs. I. Ogulin prav odkrito in prisrčno zahvaljuje.
Jednota Katoliških Borštnaric je močna in premožna jednota. Članic ima nad 50,000 in jednotinega premoženja je nad pol miljona dolarjev. Slovenska dekleta in žene, ki niso še pri nobenem društvu, vabimo naj pristopijo k našemu društvu, če jih veseli, posebno, ker imajo cela 2 meseca prost vstop v društvo in jim ni treba plačati nobene vstopnine. Po preteku dveh mesecev se bo vstopnina računala kakor se sploh računa pri vseh društvih. Žal gotovo nobeni ne bo; vsako društvo je moškim ali ženskam v tej deželi velika pomoč in podpora.
Naše društvo šteje danes 24 članic. Seje so vsako prvo nedeljo. V prijateljstvu s sedanjim društvom Marija Pomagaj št. 78 K. S. K. J. in pod varstvom patrona sv. Neže upamo, da se bo to novo žensko društvo v Chicagi hitro razvijalo in lepo napredovalo.
Rosie Banič, tajnica.
Frontenac, Kans., 1. avg. — Dragi g. urednik Am. Slov.! Priloženo Vam pošiljam naročnino lista in obenem želim malo sporočiti rojakom, kako se nam tukaj godi. Kar nas je Slovencev, se večinoma vkvarjamo po premogokopih in ti sedaj slabo delajo in delo je težko dobiti. Letina po farmah lepo kaže. Vročina je tukaj tudi, in voda slaba; nekdo je celo omenil, da je samo po eni strani mokra.
Poleg tega nas pa še suhači prav neusmiljeno zatirajo in salunarje kakor hudodelnike preganjajo. Konečno pozdravljam vse rojake to- in onostran luže.	John Keruc.
/ Houghton, Mich., 1. avg. — Petdeseta obletnica posvečenja cerkve sv. Ignacija, prve katoliške cerkve v Houghtonu, je bila obhajana včeraj s slovesno veliko sv. mašo, katero je daroval Rev. Anton J. Režek, župnik o-menjene cerkve. Ta sv. maša je bila darovana včeraj, ker je bil včerajšnji dan 31. julija pravi obletni dan, dasi se je glavna svečanost vršila danes. Dve slovesni službi božji sta bili danes v cerkvi sv. Ignacija in sicer vpričo mil. g. škofa od škofije Sault Ste. Marie in Marquette, kateri pripada mesto Houghton. Rt. Rev. Frederick Eis je daroval slovesno pontifikalno sv. mašo ob 10:15 dop. in okoli 20 duhovnikov iz škofije je prisostvovalo tej službi božji, med katero je imel slavnostno pridigo Rev. D. M. Johnson iz Chicage, član Jezusovega reda. Pričakovana sta bila tudi nadškof Messmer iz Mihvaukee m škof Fox iz Green Bay, a morala sta izostati vsled drugih poslov. Zvečer ob 7:15 so bile slovesne večernice z blagoslovom ki ga je podelil mil. škof Eis. Udeležba odstrani vernikov in tudi neka-toličanov je bila pri vseh teh službah božjih ogromna, kajti celo mesto se je zanimalo za izredno slavnost. In tudi za slovensko javnost je ta slavnost velezanimiva, saj je v tesni zvezi s prvim slovenskim škofom v Ameriki.
Škof Friderik Baraga vstaja zopet pred nami ob petdeseti obletnici posvečenja cerkve sv. Ignacija v Houghtonu — saj je on posvetil dne 31. julija 1859. leta staro cerkev sv. Ignacija, ki je nadomestovala sedanjo novo. Škof Baraga vstaja pred nami, ki ni bil samo velik misijonar ter apostol Ot-tawa- in Otchipwe-Indijancev, temveč se je proslavil tudi z mnogimi spisi v raznih jezikih, predvsem pa v otchipwe indijanščini, v kateri je spisal med drugim slovnico, ki jo še danes rabijo vsi, ki se zanimajo za indijanski jezik. Ko je bil slavni misijonar Baraga, rojen dne 27. jun. 1797. v Mali vasi na Dolenjskem, imenovan škofom (leta 1853.) s sedežem v Sault Ste. Marie, je takoj začel skrbeti za to, da se v rudarskem središču Houghtonu zgradi čimpreje mogoče cerkev za katoliško prebivalstvo. V to svrho je prišel dne 5. sept. 1858 v Houghton, kjer je prvikrat podelil sv. birmo in potem navdušil prebivalstvo za gradnjo cerkve. In naslednjega leta (1859) je bila nova cerkvica že posvečena.
Rev. A. J. Režek, sedanji župnik cerkve sv. Ignacija v Houghtonu, je prevzel župnijo dne. 6. nov. 1895. Kmalu je uvidel potrebo, zgraditi novo cerkev namesto stare, kajti število žup-Ijanov se je sčasoma tako pomnožilo, da je postala stara cerkvica mnogo premajhna; danes šteje župnija 500 družin. In že dne 7. jun. 1898 se je začelo kopati stavbišče za novi hram božji, in naslednjega leta v nedeljo 8. oktobra se je zadnjikrat brala sv. maša v stari cerkvici, ki smo njen zlati jubilej obhajali danes.	A. N.
McGregor, Minn., 28. jul. — Železnica se tukaj pridno gradi. Sedaj sekajo grmovje in “mufajo” orodje, parne lopate, kare, drevesa itd. Zaposleni so večinoma Švedi, kajti tega naroda je tukaj veliko naseljenega. — Pošiljam obenem naročnino za letos, ker nočem, da mi ustavite list, katerega cenim čez vse druge na svetu. S pozdravom
Franc J. Jakše, Box 88.
Pen Argyl, Pa., 1. avg. — Cenj. u-redništvo! Že davno ni bilo citati nič iz tega kraja. Zdaj pa prosim jaz malo prostora v našem katoliškem listu, ker ni ga v Ameriki lista boljšega kot je Am. Slovenec.
Dam vedeti rojakom, da tukaj nam gre dobro. Delamo vsak dan razun nedelj. Krize in štapanja ne poznamo tukaj. Posebnih novic nimam. Par Italijanov je ubilo pri delu v “slide quarry”, kjer je delo slabo in delavec zmiraj vidi smrt nad glavo. Jaz sem pa zaposlen na prostem, delam na železnici in sem prav zadovoljen, hvala Bogu. Zdaj imamo prav toplo vreme, ali suše vsejedno ni še.
Zdaj končam in pozdravljam vse rojake po Ameriki, tudi moja prijatelja Petra V. in Štefana E. v Brooklynu. Tebi, Am. Sl., pa obilo uspeha in le dobrih predplačnikov.
Leopold Makuc, Box 281.
Soudari, Minn., 1. avg. — V bližnjem mestu Towerju je velika nesreča obiskala spoštovano rodovino Miheličevo. Neizprosna smrt je v noči 25. julija nanagloma ugrabila iz njene srede ljubečo soprogo in mater. Zvečer je še zdrava se podala k počitku, nič hudega sluteča; opolnoči je bila pa že mrtva. Zadela jo je gotovo srčna kap. Ni vtegnila prejeti sv. zakramentov kot zadnjo popotnico, ne posloviti se od svojih drazih. Res žalostno! Da je bila pokojnica priljubljena med vsemi narodnostmi, je pokazal zlasti njen pogreb, ki se je vršil v sredo 28. julija dopoldne iz hiše žalosti v cerkev, kjer se je za pokojno darovala sv. maša. Pogreba se je udeležilo društvo sv. Petra in Pavla št. 55 N. H. Z., katerega član je soprog pokojne Mat. Mihelič, in žensko društvo Marije Pomagaj št. 87. N. H. Z. z zastavo in mnogo druzega občinstva.
Članice tega društva so tudi darovale krasen venec, ki je dičil krsto. Po končanem svetem opravilu je naš č. g. župnik blagoslovil krsto in imel kratek a ganljiv govor, ki je vsem navzočim segal v srce, ker je bilo slišati glasen jok po cerkvi. Poslovili so se od ranjke in tudi zlasti povdarjali resne besede sv. pisma: Bodite pripravljeni, ker ne veste ne ure ne dneva, kdaj pride Gospod! Spremili so potem krsto na pokopališče, kamor smo namenjeni vsi brez razlike. Žalostno je bilo gledati soproga, obdanega z malimi otroci, ko so jim djali v črno zemljo, kar jim je bilo najdražje na svetu. Uboga družina, zlasti še mali otroci, ki še ne razumejo, kakšna nesreča je zanje, ko jim je bila odvzeta ljubeča mamica. Res kruta, neusmiljena smrt! Pokojnica je bila stara okoli 40 let in doma nekje od Semiča na Belokranjskem. Tukaj zapušča poleg užaljenega soproga še petero nedorastlih o-trok, od katerih je le sin star 18 let; drugi pa od 7 do 2 let. Cenjeni rodbini izrekamo naše iskreno sožalje, pokojnici pa naj sveti večna luč in mir njeni duši!
Pozdrav vsem rojakom in rojakinjam tukaj in v stari domovini. Izvrstnemu, zares edinemu slovenskemu katoliškemu listu v tej deželi, Am. Slovencu, ki se neustrašeno bori in poteguje za sv. vero, obilo vspeha in mnogo naročnikov predplačnikov.
Marija Toleni.
Steelton, Pa., 1. avg. — Tukaj v Steeltonu je zdaj dela dosti in se lahko dobi. Samo Slovencev nas je malo tukaj; največ je Hrvatov in Vlahov, to je, pravoslavnih. Kdor ne bi imel dela, bi ga tukaj lahko dobil. S pozdravom	J. A. Pibernik.
O dopisnicah.
Neki londonski list piše o tem: Prva dopisnica je bila izdana na Dunaju leta 1869. in tri mesece potem je bilo že prodanih tri milijone komadov. Dne 1. julija 1870 se jih je pričelo prodajati na poštah v Pruski. Prvi dan jih je bilo v Berolinu prodanih 45,468 komadov. Leta 1872, so uvedle dopisnice v poštni promet Anglija, Belgija, Danska, Švedska, Norveška, Rusija in Francija. Leta 1873. so jih uvele Čile, Amerika, Srbija, Romunija in Španija, 1874 Italija, 1875 Japonska, 1876 Grška. V Ameriki jih je bilo prvo leto prodanih 60 milijonov komadov. Prve razglednice so bile izdelane v Padovi. Nemška jih je takoj uvedla ter prodala na leto 1000 milijonov komadov. Na razglednice je v nekaterih deželah uvedena tudi cenzura. Na Ruskem n. pr. se ne smejo razpošiljati razglednice s
sliko grofa Leva Tolstega, v Turčiji ne s podobo in imenom Mohameda. Na Francoskem so nedavno zažgali 80,000 raznih dopisnic.
NASLOVNIK
tigovcev, obrtnikov, gostilničarjev in
odvetnikov, ki se priporočajo rojakom.
JOLIET, ILLINOIS.
ADLER J. C. & CO., 112 Exchange St., priporoča rojakom svojo mesnico.
BRAY-EVA LEKARNA SE PRI poroča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mosta
CHULIK BLAŽ J., 711 N. Chicago st., blizo slov. cerkve. Prodajalna moških in ženskih oblek. s ■ ...
DENAR NA POSOJILO. POSO-jujemo denar na zemljišča pod u-godnimi pogoji. Munroe Bros.
EAGLE THE, 406-410 N. Chicago St. Prodajalna pohištva in moških oblek.
FINK MATH, 500 Francis St. Stavbenik (contractor).
GOLOB JOHN, 608 N. Broadway Izdelovalec kranjskih harmonik.
GRAHEK IN FERKO, 207 Indiana St. Mesnica.
S. HONET, KROJAČ, 918 NORTH Chicago St., Joliet, 111. šivam, po-
pravljam in čistim obleke. Po t»j. nižji cent.
JURIČIČ FRANK, 1001 N. Chicag, St. Prodajalec moških oblek in obtt. val. Agent vseh prekomorskih črt, J. P. KING, LESNI TRGOVEC Des Plaines in Clinton Sts. Ob« telefona 8. Joliet, 111.
KONESTABLO ANTON, 201 Jack. son St. Krojač. Izdeluje, poprav, lja in gladi moške oble.
LOPARTZ GEORGE, 402 Ohio St Grocerijska prodajalna.
PETRIČ IN LEGAN, 209 Indiana St. Gostilna.
STONICH GEORGE. 813 N. Chica-go St. Trgovca z grocerijo, pr«, mogom in pošiljanje denarja.
WOLK VICTOR, 200^2 Ruby Str. Krojač moških in ženskih oblek. Popravljam, likam in čistim obleke SOUTH CHICAGO. ILL,
KOMPARE JOS., 8908 Greenbay Ave. Salun in prodaja šifkart.
CHICAGO, ILL.
MARTIN NEMANIČ, SALON, 22nd St. and Lincoln, Chicago, 111.
PITTSBURG, PA.
NOLLE C., 5170 Butler St., ameriški hotel.
DINAN C. M., 5151 Butler St. Prodaja vina in likerjev na debelo.
HOTEL REINHOLD, 5400 Bntlei St., R. Matuszewski, lastnik.
HOTEL DUBLIN. H. A. Dt-Kin, last.. 5438 Butler St.
Jamčenje !
Absolutno jamčimo za vse vrednostne stvari, ako so shranjene v naših predalih, ki jih lahko najmete po
$3.00 3SLA. LETO.
Woodruff Safe Deposit Co.
Cor. Chicago and VanBuren Sts	JOLIET, ILL-
VjV	JR»	«$»	VjV
Štev. 1005. Jamčeno po tvrdki W. F. Severa Co. v smislu kongresnega sklopa o
hrani in zdravilih z dne 30. rožnika 1906.	^
& z.........	.. .......
*Ce se vam zapeka
Ali ste opazili, če se Vam čreva ne gibljejo prosto in redno, da je res ustroj videti v neredu? Pomagajte naravi v tem delu, uživajte
SEVEROV
Zivljenski Balzam
Kmalu boste zapazili oflajšbo v vseh slučajih tacih neprilik kot so malarija, žolčnica, otrpla jetra, malokrvnost, navadna zapeka ali zabasanost in težka prebava. Matere ga imajo rade in okrevanci ne morejo biti brez njega. Cena 75 centov.
Zena mu je trpela vsled neprebavnosti.
“Moja žena je trpela ve£ nego lest mesecev vsled nagle neprebavnosti, toda dve steklenici Severovega Življenjskega Balzama sta jo popolnoma o-zdravili. Blagovolite sprejeti mojo zahvalo za to.”
JOHN VRANA, Winnipauk, Conn.
NA PRODAJ PRI VSEH LEKARNIKIH. UŽIVAJTE SAMO SEVEROVA ZDRAVILA.
ZAVRNITE PONAREDBO.
J ŽIVČNE NEPRILIKE
-	se ne morejo olajšati, ako se o pravem
času ne uživa dobra živčna tonika, da se prepreči razširjenje tega obolenja. Posebno tu v Ameriki smo vsi žrtve te živčne onemoglosti.
.p Severov nervoton *
*
*
*
*
*
če se redno uživa po navodu o porabi, kmalu donese olajšbo ter dejansko pomore k povratku živčne trdnosti in očvrščenju splošnega ustroja. Priporočljiv je v vseh slučajih živčnega o-bolenja, kakor je duševna potrtost, prenapor, nespečnost, itd. Cena $1.00.
DOBRO MAZILO
Vsaka gospodinja bi morala imeti v svoji “družinski omari” steklenico dobrega mazila, ki se skoro vsak dan rabi, in
Severovo olje sv. Gotharda
je najboljše mazilo izmed vseh. Spoznali boste, da je zelo izdatno v vseh slučajih revmatičnih neprilik, otekanja, otrplosti, pretegnenja in pri kožnih boleznih. Rabiti ga je samo po zunanjem. Vprašaj svojega lekarnika zanje in spoznanj sam njegovo izdatnost. Zadovoljen boš. Cena 50c.
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
ZDRAVNIŠKI NASVET ZASTONJ.
*
*
*
%
*
*
*
*
*
*
O.
CEDAR RAPIDS IOWA
KRANJSKO.

—	V Ameriko z ljubljanskega Južnega kolodvora se je odpeljalo dne 11. julija 12 Slovencev in 15 Macedoncev;
13.	julija 49, Slovencev, .30 Hrvatov in 40 Macedoncev; 15. jul. 5 Slovencev in 5 Hrvatov; 16. jul. 18 Slovencev in 2 Kočevarja.
—	Po povratku iz Amerike izvršil samoumor. S puško se je ustrelil v glavo v Primskovem pri Litiji iz Amerike prišli posestnik višenjski Železnik dne 12. jul.
—	Visok gost v postojnski jami. V soboto 10. jul. obiskal je preč. g. škof John Stariha iz Amerike v spremstvu č. g. župnika A. Ogulina in č. g. Karol Jančigaja svetovnoznano jamo postojnsko. Visoki gost ni mogel dobiti besede, da bi hvalil ta podzemeljski raj, kateri po izrazu visokega gosta presega celo v vsakem oziru orjaško mamutovo jamo v Ameriki.
— V Ameriko se je vrnil 14. jul. č. g. Vid Hribar, župnik v Barbertonu, Ohio. Prišel je v staro domovino 28. maja. Življenje doma mu je nekoliko zagrenil slučaj, da je previdel z zakramenti za umirajoče svojo 80 letno mater, ki jo je bil prej izpovedal domači župnik, pa je upanje, da še o-kreva.
—	Gospodarski shod. Za četrtek 15. julija je sklical črnomeljski okrajni glavar Domicelj vse župane Belekra-jine in več drugih zastopnikov v Gradac k posvetovanju o gospodarskem položaju. Vsestransko so se pretresle gospodarske razmere in so se storili važni sklepi. Zanimivo je, kar je na shodu povedal glavar: da se je v desetih letih izselilo v Ameriko 3000 Belokranjcev in da se je samo letos izdalo že čez 500 potnih listov za Ameriko. Letos je manjkalo pri naboru 76 odstot. mladeničev.
—Sneg je padel dne 20. jul. v precejšnjih množinah po višjih bregovih Julijskih alp. Zaradi slabega vremena trpi letos zelo obisk planinskih koč “Slov. plan. društva”.
—	Kolavdacija nove šentjanške železnice se je pričela dne 15. julija v Trebnjem in nadaljevala prihodnje dni.
—	Ljubljanska stolnica bo dobila v najkrajšem času električno razsvetljavo. Vse druge ljubljanske cerkve so
že prej upeljale električno razsvetljavo.
—	Nemška trdnjava v Ljubljani je prišla po dolgem času v slovenske roke. “Bavarski dvor”, kamor so sklicevali nemški dijaki in drugi kričači svoje tajne sestanke in pogovore, sta kupila veletržec Knez in špediter Škerlj za svoto 180,000 kron.
—	Mestna hranilnica ljubljanska je zvišala za svoje vloge obrestno mero za l/s, odstot., torej na 4)4 odstot. — Zvišanje velja od 1. julija 1909. dalje.
—	Automobilno društvo se snuje za Kranjsko.
—	Slov. katol. narodno dijaštvo ima od 30. avg. do 1. sept. t. 1. sestanek v Ljubljani.
—	Kn. šk. privatna gimnazija v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano je štela koncem šolskega leta v štirih gimnazijskih razredih (prvi je imel paralelko) 188 učencev, ki so bili razen 4 vsi rodom Kranjci, po materinščini pa vsi Slovenci.
—	Osnutke za spomenik žrtvam 20. septembra so izdelali Bizjan, Peruzzi, Vrbanija, Zajc. Najboljši je Peruzzijev.
—	Osuševanje ljubljanskega barja. C. kr. poljedelsko ministr. je oddalo dela za osuševanje ljubljanskega barja podjetniku Czeczowiczku na Dunaju. V najkrajšem času se bodo pričela dela. Najprvo se bo poglobila struga Gruberjevega prekopa, ker je zatvora ob strugi Ljubljanice že izgotovljena. Ko se bodo v Gruberjevem prekopu dela končala, se bo pričelo pa čistiti strugo Ljubljanice skozi mesto. Vsa dela se bodo morala končati leta 1913.
—	Izboljšanje planin. C. kr. mini-sterijalna komisija za agrarne operacije bo izboljšala na Kranjskem več
planin. Zboljšavanje bo imelo namen, da se povzdigne vrednost in izdatnost planin. Trebilo se bo plevel in kamenje iz pašnika in planina vsako leto gnojila; zidali se bodo hlevi in naredile gnojne jame, vodnjaki s koriti in filtrom, koder ni studencev, ali vodni nabiralniki pri studencih, ponekod se bo vsejala dobra trava in izboljšali poti. Planšarstvo se bo na ta način racionelno povzdignilo.
—	Slovensko trgovsko šolo za deklice otvorijo šolske sestre v Šmihelu pri Novem mestu. Šola bo obstala iz enega tečaja. Sprejemale se bodo deklice, ki so dovršile trirazredno meščansko šolo ali pa ki narede vspre-jemni izpit. Pouk bo brezplačen, da se ga morejo udeležiti tudi deklice ubožnih slojev.
—	Nemški vitežki red hoče prodati slovensko zemljo v nemškutarske na-
mene. V Rodinah pri Črnomlju bo
tako zrasla nemška šulferajnska šola na redovnih tleh. Mogoče se naselijo tudi na Kranjskem naposled še kakšni protestantje iz rajha!
—• Ljubljanska zavednost. Nekdo piše z dne 15. jul.: Pretečeni teden sem se peljal po gorenjski železnici. V istem vozu sedi slovenski Ljubljančan, velika glava pri neki baje narodni trgovini. Z njim tri slovenske dame. Vsled dolgega časa začno govoriti nemško, vmes se sliši za nekako zi-belo sempatje slovenska beseda, nazadnje družba prav “rodoljubno” zapoje par nemških pesmic! Pa naj kdo reče, jda ni to zavednost. Da, res, riba pri glavi smrdi, Slovenija pri Ljubljani, Ljubljana pa pri — rodoljubnih Ljubljančanih.
—	Sokolski zlet na Vrhniko v nedeljo 18. jul. je sijajno uspel. Zbralo se je nad 40p Sokolov, telovadilo jih je čez 100, ljudstva je bilo čez 2000 in je bilo naravnost očarano od telovadbe, j
—	Velika manifestacija v Ljubljani, j Dne 18. julija se je vršil v veliki dvorani hotela “Union” shod Slovenske Ljudske Stranke, ki se ga je udeležilo nad 2,000 oseb. Galerije so bile polne narodnih dam. Izmed drž. poslancev so se udeležili shoda dr. Šušteršič, dr. Korošec, dr. Benkovič, Gostinčar, dr. Krek, Demšar, dr. Hočevar, Pogačnik, voditelj koroških Slovencev dr. Brejc, mnogo kranjskih deželnih po-slhncev, županov itd. Predsedoval je shodu trgovske zbornice svetnik Kregar in dal najprej besedo dr. Šušteršiču. Ko je stopil vodja Slovenskega kluba na oder, zaorili so urnobesni živio-klici, iz galerije se je vsipal gost dežek cvetlic na voditelja slovanske obstrukcije in potem je nadomestila živioklice navdušena domovinska pesem. Dr. Šušteršič je nato podal poročilo o dogodkih v državnem zboru in točno zgodovino slovanske obstrukcije, vsled katere je bil državni zbor zaključen do jeseni. Govorili so nadalje dr. Korošec v imenu Štajercev, dr. Brejc v imenu Korošcev in dr. Krek. Zborovalci so v posebni resoluciji slovenski katoliški državnozborski delegaciji izrekli svoje popolno zaupanje. Znamenita je bila brzojavka poljskega voditelja Stapinskega, ki pozdravlja dr. Šušteršiča za jesen kot voditelja vseh slovanskih ljudskih strank v državnem zboru.
—	Umrl je v ljubljanskem “Leoni-šču” župan iz Koroške Bele g. Ant. Potočnik.
—	Umrl je v Mojstrani knjigovodja “Gospodarske zveze” g. Rudolf Sarto-ry. Bolehal je že dalje časa.
—	Umor kočijaža. V nedeljo 18. jul. sta najela brata Janez in Franc Vene iz Litije kočijaža Andreja Zupančiča, da ju pelje v Radohovovas. Takoj v začetku sta mu dala 14 kron za vožnjo. Ko sta se pripeljala pri gradu Selo do gozda, sta napadla kočijaža Zupančiča, streljala na njega in ga oropala, nakar sta zbežala v gozd. Orožniki iz Za-tičine so ju pa kmalu izsledili in sta napadalca sedaj že v zaporih v Višnji gori. Kočijaž Zupančič je mrtev.
—	Umrl je 13. julija bivši trgovec in starejšim Ljubljančanom znani hišni posestnik, sedaj železniški uslužbenec Fran Supančič.
—	Nesreča ali samoumor? Že par dni so pogrešali Franceta Mrhar iz Dolenje vasi pri Ribnici. Dne 13. jul. pa so ga mrtvega potegnili iz potoka Ribnica; našli so ga blizu mostu, ki vodi čez Ribnico proti Zadolju. Mož je zgubil neko tožbo in je bil obsojen na pet dni zapora. Pravijo, da si je ta zapor tako gnal k srcu, da se je revežu zmešalo.
—	V Ižici je utonil 19 let star mizarski pomočnik Lovro Zajec iz Ilovice. V vodi ga je prijel krč kar nenadoma.
—	Grozna nesreča v ljubljanski okolici. V Gameljnih je Kodermanovo dekle, p. d. Fetičarjeva, v opekarni Mally in drugovi zagrabila za jermen, ki se je splazil z vrtečega se kolesa, hoteč jermen popraviti. Roka se ji zamotala v jermen in kolo je dekle zavrtelo okolu in popolnoma razmesarilo.
—	Z nožem je sunil Janez Modestin brez povoda Ivana Jereba iz Rovt ter ga težk<} ranil na stegnu in poleg srca. Jereba so prepeljali v deželno bolnišnico, a je malo upanja, da bi okreval.
—	Meteor. Iz Št. Petra pri Novem Mestu se piše: Dne 5. julija proti 7. uri popoldne je padel blizu naše vasi, na posestvu grofa Margherija komet, ki se je pred padcem razletel na tri dele. Čuti je bilo močno, več sekund trajajoče bobnenje. — Ljudje, ki so videli leteti meteor, so mislili, da lete goreče kače. Padel je vpričo pastirjev, ki pa oplašeni niso šli gledat. Iščemo dele, a ker je tam precej zaraščeno, nismo dosedaj nič našli.
—Velika poletna veselica v Postojnski jami se bo vršila dne 15. avgusta. Posebni vlaki bodo vozili tega dne k tej prvi poletni veselici v tem krasnem podzemeljskem raju iz vseh krajev v
Postojno. Vlaki bodo šli iz Ljubljane, Trsta, Pulja, Reke, Kormina in Trbiža. Veselica bo velikanska, ker se že dolgo delajo vse potrebne predpriprave.
—, Nad 20,000 narodnih kolkov, Ciril-Metodove družbe je že razpečal od lanskega septembra picolo v “Narod, kavarni” v Ljubljani, Ivan Kogej.
—	Proti plesu. Občinski zastop v Predvoru pri Kranju je sklenil, da več ne bo dajal krčmarjem licenc za ples.
—	Nevaren človek prijet. Z Blok se poroča: Nevarnega človeka so prijeli naši orožniki v noči od 10. na 11. julija. G. Ivan Modic iz Nove vasi je prejel v zadnjem času par pretilnih pisem, da mora položiti 8000 kron v bloško kapelico na polju. Ako ne, “pridemo in požgemo vse”. Na napovedani večer je res položil g. Modic zavitek praznih papirjev, na nabiralnik imenovane kapelice, orožnik pa se je skril v kapelico za vrata. Okrog dveh po polnoči pride tat in gre — v nastavljeno past. Hlastno popade zavitek, misleč da je denar. V tem trenutku stopi orožnik izza vrat, tat se pa spusti v beg, orožnik za njim. Par sto korakov tečeta in ko tat vidi, da ne uide, skoči v precej globoko jamo poleg ceste, orožnik pa nanj ter ga zveže. Izvedelo se je, da je ujeti izsiljevalec nekdanji Modicev hlapec, doma iz Ravnika. Vidi se, da je novinec v “stroki”, kateri se je posvetil.
—	Nemška kazina v Ljubljani je vložila po svojem zvestem zastopniku dr. Egerju predlog za rubitev onih 5 obsojencev pri septembrskih dogodkih, ki so bili obsojeni na večmesečno ječo, ter povračilo škode, povzročene po demonstrantih na kazinskem poslopju v znesku 8830 kron. Razne zavarovalne družbe so poravnale od tega zneska 2140 kron in 77 vinarjev. Za preostali znesek 1689 kron in 23 vinarjev pa sedaj rubi dr. Eger omenjene osebe, ki so brez premoženja in že v zaporu. Ako to Nemci zahtevajo v Ljubljani, zakaj pa bi Slovenci ne zahtevali isto v Mariboru, Celju ali pa Ptuju? Tu so bili pa Slovenci prizadeti in tudi tu bi se naj na prizadetih poslopjih zahtevala povrnitev škode. Nastopa naj se s tako brezobzirnostjo proti nemškim obsojencem, kot postopa dr. Eger proti slovenskim.
—	Za obrambni sklad Ciril-Metodo-ve družbe pod geslom “odgovor Ro-seggerju” je nabrala rodoljubna gospa Ela dr. Kalanova s pomočjo gospe Minke Detičkove v Celju in okolici 52 podpisov s 77 prispevki po 200 K. Ta krasen in vzgleden uspeh služi v čast narodni delavnosti obeh gospa in daje zlasti Celjanom in okoličanom spričevalo velike narodne požrtvovalnosti. Do dne 19. julija se je nabralo skupaj 135 podpisov ozir. prispevkov po 200 kron.
—	Pet novih nemških avskultantov je imenovanih za okrožje višjega deželnega sodišča v Gradcu — Slovenec pa nobeden. V ostalih deželah zastopajo Nemci z vso silo prepričanja načelo, da se smejo v krajih, koder stanuje nemško prebivalstvo, nastavljati le nemški sodniki. Na Slovenskem pa pozabljajo to načelo in vsiljujejo s pomočjo vlade odnekdaj slovenskemu prebivalstvu,na Spodnjem Štajerskem in Koroškem nemške sodnike, ki so strankam popolnoma tuji, ne poznajo njihovega jezika, šeg, navad in nazorov in ne kažejo tudi nobenega veselja, da bi jih spoznali. Pač pa jim leži v prvi vrsti na srcu pospeševanje nemških društev in nemško-nacijonal-ne politike.
—	Slovenska Bistrica. Velika narodna veselica, katero je priredilo Izobraževalno društvo skupno z Mladeniško zvezo v Narodnem domu, se je sijajno obnesla. Od vseh krajev so prihiteli ljudje v taki množini, da je bil vrt Narodnega doma kmalo premajhen. Kot slavnostni govornik je prišel iz Maribora g. profesor dr. Medved, ki je v ognjevitih in navduševalnih besedah mladeniče krepil za narodno delo.
—	Sama pristna nemška kri! Nedavno so imeli v Slov. Bistrici svoj “fest” južnoštajerski “nemški” obrtniki. “Mar burgerca” koncem svojega poročila o ti prireditvi izreka posebno zahvalo dr. Murmayerju, knjigovodji Watzeku, Bratuschi, Illovschegu, Petzoltu, gospem in gospodičnam Bratuscha, Kern, Illovscheg, Bergles, Czaks, Kuko-vitsch, Oratsch in Versolatti. Med vsemi le en Nemec in en Italijan — drugo so sami slovenski odpadniki. Tako iz-gleda “izključno” nemštvo spodnještajerskih mest in trgov!
—	Na Vranskem je umrl na pljučnici in zastrupljenju krvi velezaslužen mož, veleposestnik Jakob Mešič.
—	Obesil se je 10. julija zvečer v Mariji Reki pri Sv. Pavlu pri Preboldu posestnik Martin Pišek, p. d. Kušar pod svojim ravno postavljenim kozolcem.
—	Umorila svojo taščo. Pred porotnim sodiščem v Celju je stala sredi julija 31 letna Amalija Ivančič iz šo-štanjske okolice in bila obsojena na tri leta težke ječe, ker je umorila svojo taščo. Obsojenka je bila udana razuzdanosti, zapravljivosti in pijanosti.
se je 14. julija končala. Uspeh je zelo ugoden. Maturiralo je 42 dijakov, od njih 26 Slovencev. Slovenci so napravili izpit vsi razun enega, ki je bil re-probiran za eno leto. Izmed Slovencev je 8 odličnjakov, Nemca pa samo dva.
—	Družba sv. Mohorja v Celovcu šteje letos 85,443 članov, dosedaj najvišje število članov.
•— Društveni dom v Brnci. V lepi Brnci pri Beljaku si tamošnji Slovenci hočejo postaviti društveni dom.
—	Bistrica na Zilji. Dež. vlada je priznala svetinjo za 251etno delovanje v gasilstvu tukajšnjim gasilcem: Ant. Ahac, Jož. Katnik, Mart. Kuglič, Blaž. Lajlar, Tom. Možic, Jur. Balnar, Ant. Bergince.
—	Beljak. Nova turska železnica je povzročila jako živahen osebni promet, ki se kaže najbolj v Beljaku in
v špitalu. Ta postaja tekmuje zadnje dni z Beljakom in Trbižem.
—	Rožek. Dne 29. junija so pri nas razgrajali nemškutarji vseh barv in stanov. “Suedmarka” je pri Lajtnarju praznovala svojo slavnost. Ker je doma premalo “Nemcev” so jih prizvali na pomoč iz Jesenic, iz Vrbe, in Celovca; največ nemškutarije pa je prišlo iz Beljaka. Niti nebo ni bilo teh po-silinemcev veselo. Lilo je nekaj časa kakor iz škafa. Zvečer so netili kres merdar!” Pa ne boš, ne. Občina je po-merdar! Pa ne boš, ne. Občina je postala letos vendarle naša!
— Slovenski napis na spomenik pokojnega voditelja tržaških Slovencev, Viktorja Dolenca, je tržaški magistrat po večletni borbi vendar dovolil. Slovenski napis se glasi: Zaslužnemu voditelju postavili tržaški Slovenci!
—Velik rop v sostolni cerkvi v Kopru. V noči od 16. na 17. julija so vdrli neznani zlikovci s silo v sostolno cerkev v Kopru in jo oropali. Pred glavnim oltarjem so našli raztresene hostije, a tabernakelj je bil s silo odprt. Pokradeni so bili trije kelihi iz srebra, velik dragocen kelih iz masivnega zlata v gotiškem slogu iz leta 1500. v vrednosti 40,000 kron, več dragocenih križev in umetniških relikvij, ter 300 kron v gotovini. Vrednost vseh ukradenih predmetov znaša 60,-000 kron. Koperska policija in vse o-
rožništvo je na nogah, da bi zasačili tatove, a dosedaj še brez vspeha.
—	Toča v Istri. V Grožnjanu, Za-vršju in Castagni je padla huda toča, ki je grozno opustošila lepe vinograde in druge poljske pridelke.
—	Kos slovenske brezbrižnosti. Iz Goriškega se je v najzadnjem času iz vedelo kar dva slučaja, da so slovenska veloposestva prešla v laške roke. Najprvo Kocijančičevo v roke nekega regnicola, sedaj pa zopet okoli 150 njiv slov. zemlje v Brdih, last pok. predsednika dež. sodnije v Trstu Urbančiča. Žalostno!
—	To so bedaki. “Touring Club ita-liano”, laško športno društvo s sedežem v kraljestvu, je izdal turistično karto Primorja in Kranjske. V tej karti nahajamo sledeča imena: Za Logatec Longatico, za Vrhniko Naupor-j to, za Bistrico Bisterza, za Klanec pri Herpeljah S. Pietro di Madras (ali je to modras ali pa glavno mesto vzhodne sprednje Indije?) za Sočergo San Sirio, za Vršeč Versura. V tem Tour-mg-clubu morajo biti zbrani lepi ek-seinplari!
—	Naraščanje narodne zavednosti v koperskem okraju. Pred 25. leti je j bilo v okraju Koper le 8 slovenskih učiteljskih moči. Dne 14. jul. pa se je j vršila okrajna učiteljska konferenca in ' se je vršila tudi volitev zastopnika uči-1 teljstva v okrajni šolski svet. Pri prvi! volitvi je dobil italijanski kandidat 49, slovenski 51 glasov; 7 jih je bilo razpršenih. Pri ožji volitvi je dobil Ita-Ijan 55, Slovenec 52. Torej samo za tri glase v manjšini. To j^ znak lepega napredovanja narodne zavednosti v Istri.
Hrvati novih odjemalcev. Zlasti na Češkem.
—	Sijajna požrtvovalnost za hrvaški tisk. Hrvaški poslanci, zbrani okolu “Hrvatske”, so zbrali 37,000 K na korist lista, pred leti je za “Hrvatsko” daroval poslanec Zagorac 100,000 K.
—	Zader, 13. julija. Ob svojem obisku Spljita je izjavil prestolonaslednik, da obžaluje, ker ne more ostati več časa v Dalmaciji. Pohvalil je Hrvate, ki jih ljubi in ker so se vedno zvesto držali dinastije.
HRVATSKO.
Bolečine v hrbtu in nogah
izginejo popolnoma, ako se ud parkrat nariba z
Dr. RICHTERJEVIM
SidroPainExpellerjem
Bodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reumatizmu, sciatiki, bolečinam na straneh, nenralgiji, bolečinam v prsih, proti . glavo- in zobobolu.
V vseh lekarnah, 25 in ^Sr 50 centov.
F. AD. RICHTER & Co.
215 Pearl St.	New York.
J
-— Električno cestno železnico namesto sedanje konjske dobi končno tudi Zagreb.
—	Grozna toča v sremskem okraju od Iloka do Kamenice je tolkla dne 12. julija. Bila je tako debela ko kurja jajca in je uničila vse poljske pridelke in vinograde. Ljudje, ki jih je nevihta zalotila na polju, so pribežali v vasi vsi ranjeni in okrvavljeni. Škoda je neizmerna in ljudstvo obupano.
—	Vinski pridelek na Hrvaškem cenijo navzlic nizkim povprečnim cenam za lansko leto 36 milj. 300 tisoč kron. To je seveda za Hrvaško prevelik pridelek in zato si sedaj iščejo
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 d pij po zelo znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah.
A lexander Haras,*?
Chicago telef. 2794	telef.N 62 7
POZOR, ROJAKII
urejeno
IVI oderemo g-ostilno
National Buffet
v katerej bodem točil najboljše por« terjevo pivo, izvrstno žganje, domača vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St.
N. W. Phone 825.	Joliet, III
^■.W.’.W.'.W/.VM'.W.’AVAW.V.VA'.VWJ'ASW.'AViW. '.V.V.V.V.V.V.VAV.V.WW
FRANK SAKSER CO.,
í 82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
<	Podružnica
Í 6104 ST. CLAIR AVE. IN. E., CLEVELAND, Oa
Bio si namenjen
ženo, otroke, ali pa sorod nike, ter prijatelje v Ameriko vzeti, potrebuješ človeka, kteri jim vse zanesljivo preskrbi, zato obrni se zanesljivo na nas, ker bodeš najpošteneje in najbolje postrežen. Mi zastopamo vse bolje parobrodne družbe in prodajamo vožnje listke po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, podučimo rojake «a potovanje in oskrbimo vse potrebno tako, da nimajo nobenih zaprek. Na naselniškem uradu (Ellis Island) služimo jim vedno v najboljšo pomoč.
le prezreli!
Imateli v staro domovino komu kako pooblastilo poslati, obrnite se na nas, mi vam ceno in brzo postrežemo, in pooblastila bodo pravilno narejena. Ako želi kteri vojak biti oproščen od orožnih vaj in preglednih zborov, (Kontrolsversammlung) naj se obrne na nas in pošlje svojo vojaško knjižico, mi mu preskrbimo, da ne bo imel sitnosti, ko se domu vrne.
I
JI________________
kupujemo in prodajamo po dnevnem kurzu. Ako potuješ v staro domovino in imaš večje svote denarja ali draft, isto lahko pri nas zmenjaš in kupiš ček za ljubljansko kreditno banko. Ta ti ček takoj izplača, nemore ti ga nihče vkrasti, ker njemu ne bo plačan. Imašli iz stare domovine kaj denarjev sem dobiti, piši svojcem, da > vplačajo v Ljubljansko kreditno banko in mi potem izplačamo. ■!
Denarje pošiljamo
na vse kraje sveta najhitreje in najceneje. Vsak» denarna pošiljatev po nas poslana pride v stari kraj v 10 do 12 dneh; vse vsote izplačuje za nas c. k. poštna hranilnica. Nikdar se še ni čulo, da bi denarji ne prišli na določeno mesto, kar se dandanes tisočkrat čuje od drugih. Posredujemo denarne uloge ter jih nalagamo v zanesljive hranilnice ali posojilnice po 4 in odstotkov obresti. Vsak uložnik dobi izvirno hranilno knjižico. Obresti teko od dneva uloge. Izplačujemo uloge na hranilne knjižice in dajemo posojila na nje.
Ifažreo m rojake,
ki nameravajo potovati v staro domovino z dobrimi in brzimi poštnimi parniki- Vsakdo naj si izbere jednega izmed onih parnikov, kteri so označeni v listu pod naslovom “Kretanje parnikov” in naj nam pošlje $5 are, ter objednem naznani ime parnika in dan odhoda, da mu moremo zagotoviti prostor. Vsakteri potnik naj si uredi potovanje tako, da pride en dan pred odhodom parnika v New York. Vsak potujoč rojak naj nam piše ali brzojavi, kdaj pride v New York in na ktero postajo; naš človek ga pride iskat in vse potrebno ukrene za prtljago ter ga odpelje na parnik, zakar nima potnik nobenih stroškov, Ce kdo dospe v New York, ne da bi nam naznanil svojega prihoda, nam lahko iz postaje telefonira po številki 4687 Cortlandt in takoj po obvestilu pošljemo našega človeka po Vas. Le na ta način se je rojakom, nezmožnim angleščine, mogoče izogniti raznih oderuhov in sleparjev ter nepotrebnih stroškov. Ne uročite nikomur niti centa predno niste v naši hiši, ktero vidite tu naslikano. To je zelo važno za potujoče rojake, ker dandanes preži na vseh postajah in ulicah po New Yorku obilo sleparjev in ljudi dvomljive vrednosti. Ako žrtvujete par centov za telefon, prihranite dolarje, ker zagotovo veste, kam pridete in Vas ne vlove postopači ali vozniki, ki veliko zahtevajo od Vas, a Vas še prodajo brezdušnim oderuhom, kteri speljejo ljudi navadno na slabe parnike. To je zelo važno in koristno.
Matura na mariborski gimnaziji SWi’AVNVi'.V.ViV.V^VV.'.V.'iY.'.Yi'.Y.Y.V.UYi'AYí'AW ,.YJV.\WAWVi,.'AWiYiW
4.
AMERIKANSKÏ SLOVENEC.
6 APRILA 1909
A.MEPIK
Nsia Slovenec
novi j en 1. 1891.
Prvi, naj v; čji iii najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo
K.	S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
JlIlfeuiK x. TliSOVM DRUŽBA.
Naročnina za Združene države le proti predplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
popisi in denarne, pošiljatve naj se pošiljajo na
A M E RIKA N S KI	SLOVENEC
J o 1 i e t,	111.
Xiskarne telefon Chicago in N. W. S09 Uredništva telefona Chi. 1541.
Pri spremebi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari naslov.
Popise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se pe oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
8» --------■ -
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic • Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the 1LOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
CERKVENI KOLEDAR.
&	avg.	Nedelja	Cirijak, muč.
9.	“	Pondeljek Roman, muč.	
10.	“	Torek	Lavrincij, muč.
U.	“	Sreda	Suzana, dev. muč.
12.	<<	Četrtek	Klara, devica.
13.	u	Petek	Hipolit in Kasij.
Î4.	u	Sobota	Evzebij, spozn.
KAJ JE VERA? Kardinala Newmana odgovor na vprašanje.
Kaj je vera? Odgovarjamo z besedami velikega kardinala Newmana, ki določa ali, bolje rečeno, opisuje prvo izmed bogoslovnih kreposti takole: “Vera ni le prepričanje v razumu; vera je krepka pritrditev, je jasna gotovost, večja nego vsaka druga gotovost; 5n ta se vtisne v dušo po milosti božji, in samo po njej. Nadalje, ljudje so lahko prepričani, ne da bi delali po svojem prepričanju. Priznati utegnejo, da je dokaz proti njim, da nimajo ničesar povedati v prilog sebi, in da verovati pomenja srečen biti; in vendar navsezadnje izpovedo, da ne morejo verovati, da ne vedo zakaj, ampak ne morejo; zadovoljujejo se z nevero ter obračajo od Boga in njegove Cerkve. Njihovi umstveni razlogi za resnico tega so nravni, ampak izhajajo iz zmote ali pogreška volje.
“Skratka, dokazi za vero ne silijo nikogar verovati, kakor dokazi za dobro obnašanje nikogar ne silijo poslušati. Poslušnost je posledica voljnosti za poslušanje, in vera je posledica voljnosti za verovanje; videti utegnemo, kaj je prav, bodisi v zadevah vere ali poslušnosti, samiposebi, ampak hoteti, kar je prav, ne moremo brez milosti božje. Tu je razlika med drugim amstvovanjem in dokazi za resnico vere. Vere ni potreba k pritrditvi resnice, da je dve in dve štiri; drugače ne nego da pritrdimo; in zato ni nobena zasluga verovati, da je Cer-od Boga; kajti dasi je vsepolno ki nam to dokazujejo, ven-se lahfco brez neslanosti prepira--tno zaradi zaključka; pritožujemo se tHahko, da ni jasnejši; dvomimo lahko a njem, če hočemo; in samo milost .more spreobrniti slabo voljo v dobro.”
PRVA Maša, ^
P' ki je bila darovana v Ameriki.
je spisal pater Engelhardt, nahajamo sledeči izpisek, preveden iz neke latinske knjige patra F. Gonzage (Rim, 1587);
“Nekaj dni potem, ko je bil oni otok vzet v posest, so nekateri naših menihov, ki je bil med njimi pater Juan Perez, kateri je najnujneje svetoval Kolumbu, naj se nikar ne odreče tako velikemu podjetju, šli na drugi vožnji v one krajine in položili temelj (to je, frančiškansko provinco Santa Cruz de Cuba). Taisti pater Juan Perez, ki je prvi stopil na oni otok, je napravil kolibo iz vej in jo pokril s slamo, nakar je v nji daroval prvo sveto mašo, in potem je skrbel, da se je tam shranilo sv. Rešnje Telo. ,T° Je bila prva cerkev na Zapadnoindijskih otokih.”
KDO JE KRIV REVŠČINE NA SVETU?
Težko je povedati, kje, kdaj ali kdo služil prvo mašo v Ameriki. Zgodo-sarji se ne ujemajo glede kraja, dama ali mašnika. Edina dognana go-vost je, da je to bilo leta 1493., ko ni ben duhovnik spremljal Kolumba na egovi prvi vožnji. Nad mnogimi potki odkrivateljevega življenj episca >setly de Lorgues, ki je morda naj-slj priljubljen in. znan, dvomijo po-ejši pisci, ki nekateri od njih mislijo, i pristoji čast služenja prve maše v ovem svetu patru Builu, in ne Ko-mbovemu prijatelju, patru Perezu; da prvi ni bil benediktinec, kakor sploh misli, nego minimec. Franči-:ansko izročilo je, da se je predstoj-k samostana v La Rabidi, pater Juan ;rez de Marelična, izkrcal s.Kolum-mr leta 1493. na otoku Hispaniola ali ayti; da je v luki Port Conception ;radil iz vej prvo kapelo na zapadni iluti in v njej dne 8. decembra, na aznik Brezmadežnega Spočetja, da-val prvo sveto mašo, ki je bila kdaj irovana v Novem svetu.
V prilogi h knjigi “The Missions id Missionaries of Califomia”, ki jo
III.
Pred kratkim smo razpravljali v tem listu, da veliko revščine si je kriv človek sam. Ta je reven, ker — preveč pije; drugi je reven, ker je vse — “za-špilal”; tretji je reven, ker je vsled maščevalnosti in vsled sovraštva do svojega bližnjega znosil ves denar advokatom; četrti je reven, ker ne pozna umetnosti varčevanja; denar kar proč meče in ljudje pravijo: temu človeku pa denar res prav “nič ne zaleže”. In če premislite še, da je tudi med nižjimi stanovi- pogosto preveč lišpanja, preveč potratnosti v obleki, da so tudi med nižjimi stanovi stare, že kar ukoreninjene navade, ki stanejo mnogo denarja, na primer “likofi”, dolge “oh-ceti”, “sedmine”... potem je jasno, da si je revščine prav veliko kriv — vsak posameznik in njegovi grehi: pijančevanje, razuzdanost, maščevalnost, potratnost, lenoba... Raziskujmo nekoliko dalje vzroke revščine! Vzemite na primer delavca, ki živi s svojo družino v Ameriki. Zadene ga dolga bolezen. Prihranjeni novci kmalu poidejo. Pri društvu ni bil nobenem. Revščina se začne. Rojak sedaj uvidi, kako bridko se je motil, ko je menil, da društva ne bo nikdar potreboval. In ravno društvo in jednota bi bila rojaku v njegovi težki in dolgi bolezni v veliko, izdatno pomoč. Kdo je kriv sedaj njegove revščine? Kdo je kriv revščine njegove družine, če mož umre brez društva? Sam — ker se ni kot zdrav mož zatekel pod varstvo društev in pod varstvo jednote.
Eden velikih vzrokov premajhnega napredka med našim narodom je naša nesloga. Nesložni so Slovenci v stari domovini. Sovražijo se med seboj tako, da jih ne združi niti revščina. Ali ni vendar smešno, da se berači med seboj sovražijo? Zakaj bi sinovi revnega slovenskega naroda ne polagali svojih vinarjev v skupen slovenski denarni zavod, s pomočjo katerega bi se lahko pričela in pospeševala domača trgovina in obrt, domača podjetja, domače tovarne — s kratka: domači “kšeft” v blagor in korist našega ljudstva, samega. A kaj hočemo? Slovenci v stari domovini in tudi v Ameriki še vedno tako malo ‘držimo skupaj’, da nam nemško pivo velikokrat bolj diši kot slovensko, židovska obleka nam bolje stoji kot slovenska in sploh tujo trgovino raje podpiramo kot domačo. Tako prehaja dobiček v roke tujcev, mi pa smo ponižna podlaga tujčevi peti. Malo nas je, a še ti, kar nas je, nismo složni. Slišal sem že večkrat, da smo si drug drugemu tako nevoščljivi, da, če bi bila nevoščljivost les, bi začela kar sama od sebe goreti.
Tudi Slovenci v Ameriki se odlikujemo po svoji neslogi. Slovenci v A-I meriki imamo časopisov več kot pol preveč. Vsak časopis hoče ustvariti svojo stranko. Kolikor časopisov, toliko strank. Čim več strank, tem bolj se cepijo naše moči in tem bolj se razdvaja skupna zavest. Tudi jednot imamo Slovenci v Ameriki več kot pol preveč. Danes jih je med nami že deset. Čim več jednot je, tem slabše so vse in tem preje bodo začele hirati in umirati. Zadnji bodo pa jokali in klicali: kje so naši groši? Odgovor: Nesloga jih je požrla. Če bi bila med Slovenci enai sama ali k večjemu dve jednoti, pa bi bile na krepki podlagi in lahko bi se veliko več storilo tudi za bolnike. Ali kaj hočemo? Mi smo vsi “prekunštni”! Če ne odpreš svojega saluna, pa začni nove “cajtenge drukat” ali pa začni agitirati po hišah za kako novo društvo in novo jednoto. In potem če tebe izvolijo za predsednika, bo jednota dobra; če te pa ne, pa ni za nič! Podri jo in prični zidati drugo. “Zmagal pa bom, naj bo kar hoče.” Tako je — žalibog med nami!
Da delavski narod gmotno bolj ne napreduje, tega so krive tudi slabe in nepopolne delavske organizacije. Če delavske unije vodijo sebični predsedniki in odborniki in če unije vsled tega propadajo — kdo je kriv? Nihče drugi ne, kot oni vodite-Iji-lopovi, ki so unijo samo izkori-ščevali ne pa delali v prid delavcev. — Če se kakšen upravičen delavski štrajk ne posreči, če morajo štrajkarji odnehati od svojih zahtev, kdo je navadno največ kriv? Hijene — to so delavci - “slcebi”, ki svojim sodelavcem takorekoč trgajo kruh iz ust. Če delavec ne bo z delavcem potegnil, kdo naj pa?
Glavno rano je pa telesu izmučenega delavstva na svetu zadal — kapitalizem. O tem prihodnjič.
Anton Sojar.
SRAMOTNO RAVNANJE Z DELAVCI.
Kar čitamo o ravnanju z delavci v McKees Rocks u, predmestju Pittsburga, bi se nam zdelo skoraj neverjetno, ako ne bi bilo potrjeno od toliko verodostojnih strani. V tamoš-njih jeklarnicah “Pressed Steel Car”-kompanije vladajo razmere, ki so sramoten madež na grbu Združenih Držav in resnično vpijejo v nebo. Ampak šele po štrajku tamkaj zaposlenih delavcev so postale te razmere splošno-znane. Ako bi se z živalmi tako ravnalo, kakor z onimi delavci, bi se bila vlada že davno vmešala. Saj so vladni predpisi za prevoz klavne živine in za preprečenje živinskih kug zelo strogi, dočim se v zaščito delavcev tako odstrani deželne vlade, kakor tudi odstrani državnih vlad pravzaprav ne stori ničesar.
Poročila iz Pittsburga o ravnanju z delavci v omenjenih jeklarnicah se strinjajo v tem, da njihove plače na moža in dan v nekaterih slučajih niso znašale nad 60c, in da so bili delavci vrhutega na razne načine izkoriščani in gnjavljeni. Ko so potem nazadnje delo ustavili in se branili proti uvedbi stavkokazov ali štraj-kolomcev, so bili s smodnikom in svincem užugani. To je potem napotilo list ‘Buffalo Commercial Advertiser’ k sledeči opazki: “Velika večina delavcev, ki so se konstablerjem upirali, ne zna govoriti nobene besede jezika te dežele.”
Kakor bi bili ti ubogi ljudje zato, ker ne znajo govoriti po angleško, manj upravičeni do odpora proti nezmerno krutemu ravnanju, nego njihovi angleškigovoreči sodelavci! Takisto pa žal velik del angleškega časopisja v tej deželi vedno govori o priseljencih. Celo brzojavke znane združbe “Associated Press” govore ob sličnih prilikah skoraj praviloma o . “foreigners”, o tujih delavcih, ki so videti v očeh nekaterih deželanov samo he-loti ali beli sužnji. Gotovo je, da nekdanjim sužnjem na jugu ni bilo vsaj treba stradati, kakor morajo oni delavci v nepremenljivo republikanski državi Pennsylvaniji z velikim “mestom bratovske ljubezni” v svoji sredi!
Stavkarji omenjenih jeklarnic so se izrekli pripravljene za pogajanja, za imenovanje odbora iz zastopnikov tvrdke in delavcev v razgovor in poravnavo razpornih vprašanj. Samosil-niki jeklarniški so predlog kratkomalo zavrnili in zapretili, da bodo delavce izgnali iz bornih stanovanj, katera so jim dali za visoke cene v najem, in za katera pritrgavajo najemnino od tedenske plače.
Čujmo, kaj ima povedati “The Pittsburg Leader”. List piše: “Obžalujemo štrajke in delavske izgrede. Ampak brezsrčen je človek, ki more bedo teh delavcev gledati brez sočutja. Spretni delavci očrnelih obrazov in žuljavih rok prihajajo iz delavnic te velike tvrdke in pravijo, da so za svoje delo dobili samo 10 do 12c na uro. Njihova stanovanja v “ubožnem predmestju” imajo gola tla, prazne krušnjake in so polna lačnih otrok in žen. Iz njihove stare domovine so bili zvabljeni z obljubami visokih plač, pa so tukaj prisiljeni k taki revščini in taki bedi. To so štrajkarji. Štrajkajo, ne da bi bili unijsko organizirani, toda kakor en mož stavijo svoje pritožbe. Pogled na njihova stanovanja nas prepričuje, da je bilo njihovo življenje ponižano na živinsko. Ampak ljudje so ti tujci vendar, ljudje s srci in z rokami, ki so pripravljeni, svoje žene in otroke ščititi. Njihova deca jim je istotako ljuba in draga, kakor so v svilo odeti otroki bogatincev ljubi in dragi tem. To je vzrok, zakaj se tudi njihove žene udeležujejo bojev. Ti ljudje govor; tuj jezik, a razumejo, če morajo njihove družine gladovati in okoli hoditi nage.—Devetdeset centov ali en dolar na dan je komaj zadosti pri današnji draginji živeža za žitek enega moža, kamoli za žitek cele družine. (V Pittsburgu so živila povprečno za tretjino dražja nego v mnogih drugih mestih.) Ce jeklarnice svojim delavcem niso vstanu plačevati višje plače nego 90c na dan, potem naj bi rajši zaprle svoja vrata.” Tako ‘Leader’, ki pripada redkim angleškim časopisom, ki imajo besedo sočutja za delavca. V naslednjem navajamo sodbo uglednega nemškega katoliškega duhovnika o razmerah v omenjenih je-karnicah. Besede Rev. A. F. Tonerja od cerkve sv. Marije v Pittsburgu nahajamo v nekem newyorškem časopisu in jih navajamo v izpisku: Rev. Toner pravi, da delavce v delavnicah tvrd ke “Pressed Steel Car Co.” sleparijo, izkoriščajo in naravnost pobijajo. Plača komaj zadostuje, da delavci ne umirajo lakote. Potem je rečeno dobesedno:
“V tej mlakuži grehote in lakomnosti ponižujejo delavce še gorje, negoli je to bilo s starimi sužnji. Žene in hčere siromašnih delavcev se morajo puščati brezvestnim ‘bossom’. Res prava sramota za vsako civilizirano državo! Človek je tu smatran za psa. Po mrtvih telesih delavcev, ki so tu poginili, se gazi kakor po crknjenem psetu. A nad vsem tem vlada ‘graft’.
“Poznati so mi slučaji, da so ljudje tam pri ropskih delih padali na zemljo mrtvi. Če so jih tovariši hoteli prenesti domov, so bili s kleivami siljeni k delu. Mrtvece so jednostavno vrgli v stran in celdan gazili po njih. Delavci so bili tako stiskani, da se nikdar niso upali pritožiti. Puščali so, da jih delovodje uprav brez srca izrabljajo.
Vsakega tedna so jim morali donašati piva in smodek, da jih ne odpuste.”
Duhovnik je še izjavil, da mu je znanih nekoliko hiš, v katerih so se delavske žene žrtvovale delovodjem, proti katerim se delavci niso upali nastopiti.
To so pač neverjetne grozote!
Med 6,000 štrajkarji je par sto Američanov, ostali so vsi priseljenci; nekaj je tudi Slovencev, a največ Hrvatov, okoli 2,000, in vodja štrajkarjev je Hrvat Anton Pavišič Vuk.
Duhovniki kot novičarji.
Škof McFaul pravi: “Duhovniki naj bi se brez obotavljanja oklenili časopisov. Dajajte jim novic. Pripovedujte jim, kaj se godi v katoliških krogih. Nikar se ne ozirajte na tiste, ki vas obtožujejo, da trobite na svoj lastni rog, če pošiljate novic časopisom.” In temu dostavljamo molitve-polno vabilo: Predvsem pošiljajte novic svojemu katoliškemu časopisu, ki se po svoje trudi namoč, pomagati vam pri delu za razširjenje kraljestva Kristusovega na zemlji.
Pot do bavarskih src.
Novi katoliški nadškof monakovski, Rev. Dr. Bettinger, se je namah izredno priljubil dobrodušnim Bavarcem, kakor poroča brzojavka iz Monakove-ga z dne 24. jul. t. 1.
Novi nadškof dobro pozna svoje Bavarce, in ko je bi! predkratkim vme-ščen, je v spremstvu svojih dveh tajnikov predvsem obiskal slavni “Hol-brauhaus”, pivovarno, ki jo Bavarci zelo čislajo nele vsled njene starosti, marveč tudi vsled izborne kakovosti tam prodajanega piva.
Ko se je torej bliskoma raznesla novica, da so dostojanstveni nadškof in njegova tajnika prišli v pivovarno, kjer mirno sede in pijo divno pijačo, po kateri je mesto zaslovelo kakor zasluži, se je pred ogromno pivovarno zbralo na tisoče ljudi iz mesta, ki so svojega novega nadškofa gromko pozdravljali.
Spremili so ga v gostih množicah do njegove palače in niso hoteli oditi, dokler se ni prikazal na balkonu, da se jim zahvali za njihovo ovacijo.
Ploskanje pa je bilo najšumnejše izven pivovarnice, ko je glavni natakar pritekel z novico, da je Njegova pre-vzvišenost (nadškof je tudi kardinal) naročila še jedno čašo in da mu “bela klobasica” in retkev z njegovim pivom zelo diši.
428,000	iztisov sv. pisma je bilo lani poslanih na Kitajsko.
Pariz ima na 2,700 prebivalcev 3,000 zdravnikov in med temi jih 150, ki imajo najmanj po 40,000 fr. letnih dohodkov.
Po naročilu mornaričnega urada v Washingtonu so zaplenili v New Yorku parnik “Ethelworld”, ker je o-sumljen, da se je udeleževal roparskih napadov.
Smetanova “Prodana nevesta” se bo dne 8. avgusta v praškem gledališču predstavljala petstotič. Po Smetani je češka operna glasba zaslovela križem sveta.
Nad 20,000 gostiln zapro na Angleškem. Tako je sklenila zbornica z ozirom na veliko škodo, ki jo ima ljudstvo od preštevilnih krčem. Zaprli bodo vsako peto gostilno.
Brezvestni mesar. V Hamburgu je zbolelo te dni nad sto oseb na za-strupljenju. Preiskava je dognala, da je bil vzrok meso krave, ki je bila kužno bolna.
Spala 33 let. V Stockholmu na Švedskem se je gospica Karolina Karlsdat-ter zbudila iz letargičnega spanja, ki je trajalo 33 let. Zaspala je, ko je imela 13 let in vzbudila se je toraj, ko je stara 46 let.
Živ zakopan je bil deset dni delavec Petersoli v predoru, ki se gradi na novo v St. Gallenu v Švici. On misli, da je bil pod zemljo več mesecev in ne nekaj dni. Sedaj je nevarno obolel. Lotila se ga je mrzlica. Vendar se zdravniki nadejajo, da ga ohranijo pri življenju.
Telesna moč govornika. Profesor Patrizi v Modeni je pretehtaval profesorje pred predavanjem in po predavanju in ugotovil, da postane predavatelj po predavanju lažji. Nekega dijaka je Patrizi pustil dve uri citati, kar znači malo duševno delo — in dijak je izgubil mnogo ogljikove kisline. Po živahnem govoru, kjer sodeluje celo telo, pa izgubi govornik še več telesne moči.
Mednarodna razstava v Buenos-Airesu, katero otvorijo 1. 1910. obeta biti jako bogata in zanimiva. Vsi večji in manjši krogi velike obrti in trgovine v Ameriki in v inozemstvu delajo že sedaj obsežne priprave za razstavo svojih izdelkov. V prospeh avstrijske obrti na razstavi je dovolila av-strijsko-ameriška parobrodna družba za vse predmete avstrijskih trgovcev in obrtnikov, kateri na razstavi ne bodo prodani, prosto vožnjo nazaj. Tudi zniža oficielnim zastopnikom Avstrije osebno vožnjo za 25 odstotkov.
pride Sumatra z 86 dnevi, Hindostán s 56, Borneo s 54, Zlata obal v Afriki s 52 in Rio de Janeiro s 51. V Evropi najbolj grmi v Italiji skozi 18 dni, v Francoski in južni Rusiji po 15 dni, v Angliji in Švici po 7, v Norveški pa po 4 dni. Zelo po redko se čuje grom v Kajiri y Egiptu (tri dni), še manje pa v severnem Turkestanu in severnem tečaju.
Rojaldl Pijte
“Elk Brani” pivo
dobite je pri
Mike Kočevar,
cor. Ohio & State Sts.
N. W. Phone 809. joliet, Illinois
TROST &KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK
Posebnost so naše
“The U. S.” lOc. in “Meerschaum” 5c Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson Street Joliet, 11L
Emil Eackman
580 South Centre Avenue.
Chicago, 111.
Slovanski tvomičar društvenih od znakov (badges), regalij, kap bandei in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujet» kaj za društvo. Pišite slovensko. Ka talog na zahtevanje zastonj.
i:l

'¿¿ir-
Kot nova izgleda obleka ko smo rni očistili in pogladili, negiede ako je iz debelega ali tankega blaga.
Ždhske bodo jako vesele, ako se ««-znanijo z našim delom. Prenovim« obleke, boljše in hitreje kot se dom« naredi za Kar zahtevamo le malo pl», čilo. Poskusite naše delo!
JOLIET STEAM DYE HOUSE, James Straka & Co.
620-622 Cass St. JOLIET, ILL,
Chi. Tel. 489.	N. W. Tel. 48S.
John Stefanie
na voglu Scott in Ohio cest Joliet Ul.
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, la-vrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 348. JOLIET.
Tel. Chi. 2932....N. W. S.
Stan. tel. Chi. 3541.
M. PHILBIN
KONTRAKTOR.
in zidar hiš iz cementovih blokov. Narejam tudi hodnike (sidewalks) Ig cementa..	.
Dela jamčim, da bo dobro in trpežno Krijem tudi strehe.
M. PHILBIN,
515 Cass St	314 Campbell St
JOLIET, ILL.
Tom. Stefancich
N. W. Phone 577.
1014 N. Chicago Street Joliet nL
Gostilničar
Kadar se želite okrepčati, dojdite k meni, da vam postrežem s finimi pijačami.
DOBRODOŠLI!
i POZOR! POZOR!
j; Bliža se sezona balov in domačih veselic. Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača v dno pri roki. In to je gotovo
slovenski pop
ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka
Joliet Slovénie Bottling Co.
913 N. Scott Street, Joliet, 111.
Chicago tel. 2272, N.W. 480. Ob nedeljah N. W.344.
Kranjski pop je najizvrstn ejša pijača proti žeji, bolj okusna in hladilna nego katerakoli druga. Pokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj lasnico. Nadalje izdeluje ista družba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega pri-poroči .,. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla:
SVOJI K SVOJIM!
VVA%VAWA\VWAVAWA%V.V.V.WV%WAV/AWVWvi
Kje največ grmi. Največ in najbolj grmi na otoku Java, kjer skozi 97 dni neprestano grmi in treska. Za Javo
Jouet. ill.
FINO PIVO V STEKLENICAH.
BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS.	OBA TEL. afc
K. S. K.
JEDNOTA
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik:.......Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111.
I.	podpredsednik:..........Marko Ostronich, 92 Villa St., Allegheny, Pa.
II.	podpredsednik:......Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:.................Josip Zalar, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:............Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City.
Blagajnik: .......John Grahek, cor. Broadway & Granite Sts., Joliet, 111.
Duhovni vodja:....Rev. John Kranjec, 9536 Ewing Ave., South Chicago, 111.
Pooblaščenec...............Josip Dunda, 123 Comstock Street, Joliet, 111.
Vrhovni zdravnik:.......Dr. Martin J. Ivec, 711 N. Chicago St, Joliet, 111.
NADZORNIKI:
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111.
Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Frank Opeka, Box 527, North Chicago, I1L PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Blaž J. Chulik, cor. N. Chicago & Jackson Sts., Joliet, 111.
Joseph Kompare, 8908 Greenbay Ave., So. Chicago, 111.
Leo. Kukar, Box 246, Gilbert, Minn.
URADNO GLASILO JE AMERIKANSKI SLOVENEC.
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 15135 Franc Vreček, roj 1884, 15136 Ivan Pcrovšek, roj 1880, spr. 1. avg. 1909.	Dr. št. 244 članov.
K društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 15137 Lovrenc Mautz, roj 1884, 15138 Ivan Fortun, roj 1879, 15139 Nikolaj Badovinac, roj 1872, spr. 31. jul. 1909.	Dr. št. 145 članov.
K društvu Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 15140 Štefan Hroma, roj 1886, 15141 Vladislav Wolfgang, roj 1877, spr. 1. avg. 1909. Dr. št. 185 čl. K društvu sv. Cirila in Metoda 45, East Helena, Mont., 15142 Ign. Benedičič, roj 1881, 15143 Ivan Andolšek, roj 1869, spr. 29. jul. 1909. Dr. št. 35 članov. K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 15144 Josip Planinšek, roj
1891,	15145 Martin Božich, roj 1888, 15146 Frank Pajek, roj 1875, spr. 28.
jul. 1909.	Dr. št. 262 članov.
K društvu sv. Barbare 74, Springfield, 111., 15147 Franc Samec, roj 1876, spr.
31.	jul. 1909.	Dr. št. 55 članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., 15148 Josip Vukovič, roj 1890, 15149 Valentin Marovič, roj 1890, 15150 Jurij Spehč, roj 1885, 15151 Franc Moškun, roj 1883, spr. 3. avg. 1909.	Dr. št. 50 članov.
K društvu sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 15152 Matevž Jošt, roj 1881, spr.
27.	jul. 1909.	Dr. št. 61 članov.
K društvu sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111., 15153 Alojzij Duša, roj 1890, spr. 1. trg. 1909.	Dr. št 43 članov.
K društvu sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, 15154 Ivan Raški, roj 1893, spr. 30. jul. 1909.	Dr. št. 44 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111., k društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 11098 Ivan Terlep, 26. jul. 1909.	I. dr. št. 70 članov.
II. dr. št. 314 članov.
Od društva Novi Dom 102, Newark, N. J., k društvu sv. Štefana 1, Chicago,
111.,	6000 Ignac Supanz, 1. avg. 1909.	I. dr. št. 8 članov.
II. dr. št. 157 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 6375 Ivan Tratnik, 1. avg. 1909.
Dr. št. 307 članov.
K društvu sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 9301 Franc Bukovac, 1. avg. 1909.
Dr. št. 104 člane.
K društvu sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 12640 Alojz Muren, 732.0 Josip Benda, 1. avg. 1909.	Dr. št. 108 članov.
K društvu sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 12602 Martin Kumar, 11223 Martin Berkopec, 1. avg. 1909.	Dr. št. 108 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Štefana 1, Chicago, 111., 6 Ivan Godič, 1. avg. 1909.
Dr. št. 156 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 12132 Josip Turk, 496 Josip Abzec, 6731 Ivan Rom, 27. jul. 1909.	Dr. št. 83 članov.
Od društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 13240 Mihael Terdich, 31. jul.
1909.	Dr. št. 203 člane.
Od društva sv. Jurija 64, Etna, Pa., 4694 Lukas Stratski, 30. jul. 1909.
Dr. št. 52 članov.
Od društva Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 9339 Luka Žagar, 27. jul. 1909.	Dr. št. 117 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Štefana 1, Chicago, 111., 13574 Ivan Stonič, 1. avg. 1909.
Dr. št. 155 članov.
Od društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 7233 Ignac Verbajs, 27. jul. 1909.
Dr. št. 238 članov.
Od društva Marije Pomočnice 17, Jenny Lind, Ark., 7908 Andrej Žnidaršič,
26.	jul. 1909.	Dr. št. 28 članov.
IZLOČENI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 7125 Franc Rozman, 1286 Jurij Mozek,
26.	jul. 1909.	Dr. št. 102 člana.
ZNIŽAL POSMRTNINO.
Pri društvu sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 9818 Jožef Marinčil, 26. jul. 1909, znižal zavarovalnino s $1000.00 na $500.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 4152 Marjeta Tekavc, roj 1885, 4153 Johana Bradic, roj 1883, spr. 14. jul. 1909.	Dr.	št.	156 članic.
K društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 4154 Marija Markelj, roj 1892, spr.
26. jul. 1909.	Dr. št. 104 članice.
K društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 4155 Pavlina Gnidic, roj 1889, 4156 Gabrijela Mautz, roj 1884, 4157 Ana Fortun, roj 1883, 4158 Jožefa Radovinac, roj 1873, spr. 21. jul. 1909.	Dr. št. 63 članic.
K društvu Marije Sedem Žalosti 81, Pittsburg, Pa., 4163 Marija Adlešič, roj
1892,	spr. 25. jul. 1909.	Dr.	št.	77 članic.
K društvu sv. Alojzia 95, Broughton, Pa., 4164 Cecilija Demšar, roj 1890, 4165
Jožefa Žitnik, roj 1880, spr. 4, avg. 1909.	Dr. št. 23 članic.
K društvu sv. Barbare 96, Kaylor, Pa., 4166 Ana Starešinič, roj 1868, spr. 3.
avg. 1909.	Dr. št. 11 članic.
K društvu sv. Jakoba 124, Gary, Ind., 4167 Marija Thomas, roj 1881, spr. 25.
jul. 1909.	Dr. št. 2 članici.
K društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 4159 Marija Zabukovec, roj 1885, spr. 1. avg. 1909.	Dr. št. 81 članic.
K društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich., 4160 Johana Pugel, roj 1885, spr. 25.
jul. 1909.	Dr. št. 111 članic.
K društvu Vit. sv, Florijana 44, So. Chicago, 111., 4161 Marija Wolfgang, roj 1886, spr. 1. avg. 1909.	Dr. št. 48 članic.
K društvu sv. Jurija 73, Toluca, 111., 4162 Lucija Samanič, roj 1881, spr. 19. jul. 1909.	Dr. št. 8 članic.
PRESTOPILE ČLANICE.
Od društva Novi Dom 102, Newark, N. J., k društvu sv. Štefana 1, Chicago,
111.,	2502 Mary Supanz, 1. avg. 1909.	I. dr. št. 8 članic.
II. dr. št. 20 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE.
K društvu sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 3489 Ivana Kumar, 1. avg. 1909.
Dr. št. 12 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva Marije Čist. Spoč. 104, Pueblo, Colo., 3007 Marija Perko, 4. avg. 1909.	Dr. št. 41 članic.
ODSTOPILA ČLANICA.
Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 477 Johana Zupančič, 4. avg. 1909.
Dr. št. 154 članic.
IZLOČENA ČLANICA.
Od društva sv. Jožefa 21, ederal, Pa., 3722 Frančiška Mozek, 26. jul. 1909.
Dr. št. 50 članic.
ZVIŠALA POSMRTNINO.
Pri društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 388 Marija Francelj, 14. jul. 1909, zvišala zavarovalnino s $500.00 na $1000.00, 5. razred.
Tem potom opozarjam vsa cenjena društva K. S. K. Jednote oziroma °jih uradnike, da vpoštevajo pravila stran 38 in 39 “kdaj plačujejo društva ojih asesmente Jednotinemu blagajnik u.” Nekatera društva te točke popol-
noma zanemarjajo. Radi tega naj jemljejo vsa krajevna društva oziroma njih uradniki v naznanje sledeče:
Vsako društvo, ki ne plača svojega asesmenta, ob času kakor določujejo pravila na strani 38, bode suspendovano. Vse neprilike in odgovornosti v tacih slučajih pripadejo uradnikom društev.
Gg. nadzorniki so pregledali račune in bili z vplačevanjem asesmentov, od strani nekaterih društev, jako nezadovoljni. Radi tega hočem biti v tem oziru jako strog, ter prosim vsa društva oziroma njih uradnike, da so vplačevanju mesečnih asesmentov točni,ter se ravnajo natančno po določbi pravil. Le v točnosti in spolnjevanju pravil, nam je mogoče lepo in brez vsacih neprilik napredovati.
Upajoč, da se bode to naznanilo vpoštevalo, ostajam z bratskim pozdravom	JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote.
IZ URADA DUHOVNEGA VODJE K. S. K. JEDNOTE.
Tem potom naznanjam vsem uradnikom podrejenih društev K. S. K. J., da strožje pazijo na kakovost kandidatov, predno jih sprejmejo v svoje društvo. Iz došlih mi pritožb je razvidno, da mnoga društva gledajo le na število članov, ne pa na njih verski značaj; vsled tega se pripeti, da se vtihotapijo v našo Jednoto člani, ki so vse drugo, le ne katoličani. Taki člani delajo nečast samim sebi, naši veri in slavni K. S. K. J. In kdo je tega zla največ kriv? Kdo drugi, kakor uradniki podrejenih društev.
Tudi mi je znano, da nekatera društva ne uporabljajo obrednika, kateri je bil nalašč zato sestavljen, da se prečita kandidatu, predno se ga sprejme v društvo. Še le potem, ko je prosilec na vsa vprašanja odgovoril povoljno, se glasuje za njegov sprejem. Društveni uradniki, kateri še nimajo obrednika ali so pa istega zgubili, se naj obrnejo na glavnega tajnika Jednote, kateri jim ga bo odposlal. — H koncu še enkrat povdarjam, da ne sme niti jedno društvo sprejeti kandidata v našo Jednoto, ¿redno se mu ne prečita obred-nik. Z uradniki, ki kršijo tozadevna pravila Jednote, se bo postopalo strogo po postavah. Naša Jednota je katoliška ter zbira pod svojo zastavo le take sinove in hčere, kateri se ne sramujejo svoje vere, ampak po njej tudi zvesto žive.	JOHN KRANJEC, duhovni vodja K. S. K. J.
So. Chicago, 111., dne 3. avgusta 1909.
Allegheny, Pa., 1. avg. — Društvo sv. Roka št. 15. K. S. K. J. ima vsako leto spoved na čast društvenemu pa-tronu sv. Roku. Sv. Rok pride na 16. avgusta in društvo spolnuje to svojo dolžnost v nedeljo po Rokovem. To leto je društvo določilo, da bode imelo spoved 14. avgusta zvečer in sv. obhajilo 15. zjutraj ob 8. uri, to je, na Veliki Šmaren. Zatorej so vsi člani na-prošeni, da se zberejo ob polosmi uri zjutraj v cerkveni dvorani z društvenimi regalijami 15. t. m., odkoder bodemo skupno odkorakali k mizi božji. Kateri član zanemari svojo dolžnost, se bode ž njim ravnalo po društvenih pravilih in bode plačal 50c kazni. Društvo je določilo tudi, da ne bode imelo tisti dan seje popoldne, ampak preč po osmi maši. Zatoraj naj vsak član zjutraj po maši počaka v dvorani in naj plača svojo mesečnino, drugega ne bodemo imeli pri tej seji, da bode za ta dan vsak brez skrbi popoldne.
Z bratskim pozdravom
Nikolaj Klepec, I. tajnik.
Pittsburg, Pa., 2. avg. — Naznanjam vsem članom društva Matere Božje št. 33 K. S. K. Jednote, kateri se niso udeležili včeraj vršeče se seje, da smo pri istej sklenili, da bodemo imeli skupno spoved v soboto, dne 14. t. m. in v nedeljo, dne 15. t. m. bodemo med osmo sv. mašo pristopili k mizi Gospodovi ter zavžili kruh angelski.
Dragi sobratje! pokažite zgoraj imenovani dan, da v resnici častimo in ljubimo Nebeško Mater, katera je objed-nem tudi patronica našega društva, katero bode imenovani dan izpolnilo 16 let ter objednem bode tudi društveni god. Upam, da se bodejo vsi člani brez izjeme udeležili spovedi ter tako okrepčali svoje duše, in tako tudi javno pokazali, da živo raste, cvete in se razvija v naših srcih sad, katerega so nam naši dragi v srce položili in skrbno na njega pazili, dokler smo bili pod njihovim varstvom v mili nam stari domovini. Pozdravljam vse člane in članice našega društva ter jim kličem in na srce polagam sledeče odstavke:
Šestnajst let je že preteklo — Odkar društvo Matere Božje se je začelo — Pod njega varstvo so mnogi prihiteli—
In mnogi od njega so dobrote želi____
Zares veliko truda se je že prestalo — Pa tudi Materi Božji na čast in slavo— Saj Ona kot društva patronica — Povsod nam je bila pomočnica-----Toraj
ostanimo vedno vsi Ji zvesti — Kraljici Materi Nebeški — Da ko pride ločitve čas — Bo prosila Boga za nas.
A. Mišica, I. tajnik, 5129 Dresden Alley.
Zahvala.
Tem potom se spodaj podpisana iskreno zahvaljujem Družbi sv. Rafaela v New Yorku, posebno č. g. Za-krajšeku, kateri se me po svojem posredovanju rešili iz Ellis Islanda, ko sem prišla iz stare domovine. Ko bi se družba Sv. Rafaela ne zavzela za me, bi bila poslana nazaj v staro domovino. Zato vsa čast zavednim Slovencem v New Yorku in drugod, da so ustanovili to družbo, katera je za priseljence tako koristna in dobrodelna. Zahvalo izrekam tudi njenemu č. predsedniku Mons. Buhu in g. zaupniku Družbe za Minn., g. J. J. Peshellu, ki so pomagali Družbi pri tem, da je mogla izposlovati mi ustop v deželo. Toraj Bog vsem stotero plačaj. Družbo sv. Rafaela v New Yorku pa vsem rojakom priporočam. Rojaki, jaz sem skusila sama, kaj se pravi biti v stiski in kako srečna sem bila, da je tam družba v New Yorku, da se je zavzela za me revo. Tej dobrodelni družbi želim prav iz srca, da se je oklenejo vsi rojaki, da bo mogla tako kot je meni tudi vsem drugim rojakom v stiski pomagati.
Z rodoljubnim pozdravom
Marija Starec,
Ely, Minn., 21. julija 1909.
Zahvala.
Nižje podpisani se vrlo zahvaljujem v Ely, Minn., društvu št. 112, K. S. K. Jednote meni izplačano bolniško podporo za 42 dni. Vabim toraj v okolici rojake, da pristopijo k omenjenemu društvu in Jednoti, ki je točno izposlo-vanje v slučaju nesreče.
Z odličnim bratovskim pozdravom članom K. S. K. Jednote.
Ely, Minn., 18. mali srpan 1909.
John Težak, P. O. Box 428.
Zahvala.
Mrs. Rosie Banič, tajnica novoustanovljenega društva sv. Neže št. 826. W. C. O. F. v Chicagi, nam je doposla-la k svojemu dopisu (na drugi strani) še sledeči dostavek:
Po sprejemu članic v novo društvo sv. Neže in zaključenju zborovanja se je v spodnji cerkveni dvorani vršila lepa domača zabava, med katero se je najbolj odlikoval g. Avgust Poglajen, za kar mu tem potom izrekam zahvalo v imenu društva sv. Neže. Mrs. R. B., tajnica.
Ely, Minn., 2. avg. — Tukaj so umrli v teku enega tedna naslednji otroci: Starišem Fr. Prijatelj umrl sinček John, star 6 mesecev; starišem Jos. Loušin sinček Jožek, star 5 mesecev; starišem John Grebenc sinček Albin, star 5 mesecev. Starišem izrekamo naše iskreno sožalje.
Tri Slovenke iz Calumeta, Mich., so te dni obiskale našo okolico: Gospa Jožefa Papič, soproga občeznanega rojaka Martina Papiča, ter gospici Antonija in Ana Šeringer. Obiskale so tukaj in v Toweru svoje sorodnike. Naša okolica se jim zelo dopade. Danes, to je drugega avg. so se zopet poslovile od nas; potoma so se ustavile v Toweru, Minn., pri gostilničarju Jakob Skaletu. Cenjenim gospodičnam se priporočamo, da nas zopet posetijo ob povratku in jim želimo srečno pot.
Bivši “popotnik”.
Ženski parlament.
Zadnji boji angleških žena za voliv no pravico so še v živem spominu. A če čitamo angleško zgodovino, zasledimo, da so imele ženske na Angleškem že pred stoletji ženski parlament. V witenagemotu Anglosaksov so bile ženske prave članice. V velikem svetu kralja Wightredsa leta 649 so sedele odlične žene in opatinje. Sklepe je podpisalo pet ženskih članic. Se ko sta vladala Henrik III. in Edvard I., so imele opatinje pravico članstva v angleškem parlamentu. Šele za vlado Edvarda III. so pozvali upravičene grofice članice angleške gosposke zbornice, naj imenujejo za ta mesta moške pooblaščence. A tudi Rimljani že so poznali pod cesarjem Helioga-balom posebni ženski senat. Predsednica je bila cesarjeva mati Sooemis.
Pesnik J. V. Cheney je zapustil Parnas in pevske modrice ter se podal iz Chicage v Colorado izdelovat toniko za lase.
Novo ponemčevalno sredstvo. Pruska “Taegliche Rundschau” priporoča svojim vernim vsenemškim čitateljem, da naj namestu spomenikov mrtvih postavijo v vzhodnih (poljskih) pokrajinah žive spomenike — namreč nove vasi z nemškimi naseljenci. Te vasi naj bi nosile imena prvih nemških mož, pisateljev, politikov itd. Kakor vidimo, so Nemci neizčrpljivi v iznajdbi protislovanskih sredstev.
Slovensko Zdravišče.
Pozor rojaki Slovenci in Hrvati! Gotovo pomoč v bolezni zadobite, akt se obrnete na SLOVENSKO ZDRAVIŠČE pod spodaj podpisanim ravnate* ijem. On ima jako veliko prakso v zdravljenju vseh bolezni, bodisi notranje ali zunanje bolezni, pa naj bo ista akutna ali kronična. On je specialist n ženske in otroške bolezni in operacije. On hitro in zanesljivo ozdravi vsaks bolezen mož in žena.
Zatoraj rojaki! Ako ste bolni ali slabi na kakoršnikoli bolezni ter Vam je treba zdravniške pomoči, ne odlašajte z zdravljenjem, temveč natanko opi* šite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku in pri tem naznanite, kolUcol časa traja, kako je nastopila in vse podrobnosti ter se lahko z največjim za* upanjem obrnete na to res izkušeno zdravišče, kjer najdete gotovo pomoč bi ozdravljenje, ako je to sploh mogoče. Nikarte trpeti! Če trpite Vi, Vaša hči^ Vaša mati, Vaši otroci, Vaš oče, Vaši bratje ali sinovi na kakršnikoli bolezai, pridite pri tej priči, že danes, in dal Vam bo svet čisto zastonj, in izvrstna zdravila. Pišite danes, ker se Vam ta prilika morda ne ponudi nikdar rti.
Adresirajte pisma tako:
Dr. Martin J. Ivec,
900 N. Chicago Str.	Joliet, Ills.
Poginili od žeje. V Maroku je šla četa francoskih vojakov pod poveljstvom poročnika Beautempsa v nek bolj oddaljen kraj. Bilo jih je vsega skupaj 50 mož. Hodili so že precej časa, počivali so tu pa tam, a vode niso mogli nikjer dobiti, da bi se pokrepčali. Domačini so vse vodnjake in studence zakrili, samo da bi tujci ne mogli priti do vode. Ubogi vojaki so tavali po pustinji okoli, dokler niso od žeje poginili.
VELIKI POLOM.
Nikdar v življenju se še ni nudila taka prilika, da lahko kupite 100 ko* madov raznih stvari samo za $5.50, a plačati morate vnaprej le $2.00.
Ena jamčena točnoidoča ura.	Eden krasen samokres
Ena fina harmonika.	Ena izvrstna britev.
Eden stroj za pisanje s 179 črkami. Eden krasen možki prstan. Eno pozlačena igla za ovratnice. Ena pozlačena verižica za uro. Ena dvožep* na verižica za uro. Par velikih gumbov, pet pozlačenih gumbov. Ene lepe škarje, češelj, novčarka s štirimi predali, ena ščetinasta krtača, krtača za lase, ena lepa zapestnica za ženske, en medaljonček v obliki srca na verižici, žepno zrcalo, tri kose mila za britje, 6 kosov finega dišečega mila, krtača za britje, milo za britje, žepna zapisnica, ena škatljica pisalnega papirja in kuvert, 3 držala za pisanje, 12 najboljših jeklenih peres, ena škatulja s koč-kami, ena fina ameriška pipa, ena kožnata listnica za denar in razne papirje, tri kose raznih okraskov, ter mnogo drugih potrebnih stvari, katere človek vsak dan rabi.
Vseh teh stvari — 100 kosov — ne dobite nikjer drugje izpod $25.50.
OPOMBA. Pošljite vnaprej $2.00 v registrovanem pismu ali pa Money; Order, a mi vam pošljemo vse te stvari preč na vaš naslov. Ostale $3.50 plačate kasneje, ko stvar dobite.
Pišite preč na:
NORD AMERICAN BAZAR 123 Cedar Street, — New York, N. Y.
Compagnije ^ Generale ^ Transalantique
FRANCOSKA PROGA.
Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
CHICAGO (New) 9500 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St., N. Y.
Maurice Kczminski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearborn St.. Chicago Frank Medosh, agent; 9478 Ewing Av e., So. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent; 2127 Archer Ave., Chicago, 111. Paul Starič, agent, 110 South 17Bi St., St. Louis, Mo., L. Stern & Son, agents, Joliet, Illinois.
JOHN N GOSAR CO.
5312 Batler Št. Bell P mna, Fisk 1090 J. Pittsburg, Pa.
Se priporočam sl. društv om za naročila ZASTAV, znakov (Regali j), gumbov, šarp, slik, okvirov, knjig, kap, klobukov, itd. Pečati vsakovrstni, itd. Prva in edina slov. tvrdka v Amer.
KRASNI MOLITVENIKI PO ZEL O NIZKI CENI.
>A MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO. NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEDAJ PR!
B. BERKOWITZ	JOLIET,agILL.tTee
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne tei izdelujemo vsa r to »troh. .padajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo.
Velika velikonočna razprodaja zlatnine.
Pri na dobite primerna darila po nizki ceni.
Ant. Kirinčič
Cor. Columbii in Chicago Sts
Točim izvrstno pivo, katero izd« luje slavnoznana Joliet Citizens Br* »very. Rojakom sc toplo priporočati
priporoča
Gostilno,
ROJAKOM
priporočam svojo
Phoenix
Buffet
icjer se toči vedno sveže pivo, žgat i ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
Ant. SkLoff,
N. W. Phone 6og.
ris? N. Hickory St..	Joliet
— Kdor redoma plačuje svoje postavne dolgove, je med narodom znan kot možak. Kdor pa tega ne stori izgubi ugled. Plačaj toraj tudi naročnino redoma. Le $1.00 na leto vnaprej za “A. S.”
Chi. Pbone 521	N. W. Phone 669
MAURICE F. LENNON
Advokat—Pravdnik
SODRUG E. MEERS
Soba 318—321 Barber Bldg.	JOLIET, ILL.
Ko imate kaj s sodnijo opraviti, o-glasite se pri meni. Pravica — je moje geslo.
Kmet Pankracij Grabotka stoji pred Svojo, s svetlo zeleno barvo barvano
hišo in kadi tobak iz malega vivčka. j Sive oči gledajo na streho, kjer se igrajo golobje.
“Dobro se jim godi,” si misli Pankracij, “ker jih nihče ne sjli, da bi govorili.”
Da se živalce grgraje in skakljaje jnedseboj umevajo, tega on ne sliši, ker je gluh kakor noč. In ker je gluh, tato misli, da ni večje težave na svetu, kakor govorjenje.
Ali čeprav nerad govori, ima vendar veselje nad lepimi barvami. Nad zelenim hišnim zidovjem se blišči rdeča strešna opeka, na njej je z velikimi Številkami napisana letnica 1900. Nasproti hiši stoji mogočna šupa. Na vsako stran vrat se sveti rdeče barvana neška, in v desni stoji sveti Pankracij, v levi pa podoba sv. Ane. Po gnojišču, ki leži na dolgo in široko pred hišo, rije par svinj, okrog leta raznovrstna kuretina, ki pobira zrnje — in vse te živali in živalce se vesele čisto tiho — kakor meni gluhi Pankracij Grabotka — svojega življenja. Naenkrat se sliši iz hleva glasno mukanje krave. Kmet misli, da je završala muha, in zamqhne z roko preko ušesa. Takoj nato zazveni drugi glas skozi nedeljsko tišino na dvorišču tako krepko in razločno,.da je celo gluhi Pankracij slišal, kdo vpije. Vivček potisne v drugi kot ustnic in jo mahne z dolgimi koraki skozi vrata na vaško cesto. Čemu bi si pokvaril mir nedeljskega jutra s tem, da posluša govorjenje in vpitje? On sicer spoštuje gospodarske prednosti stare Rotije, svoje sorodnice, ki je bivala pri njem že od smrti njegove žene — ali njenemu klepetanju in blebetanju se rad izogne. Kdo drugi bi še dalje na vaški cesti slišal, kako se Rotija jezi nad svojo hčerko Marjanko, da je še ni iz cerkve, in nad Pankracijevim sinom Florijanom, da ni nakrmil živine. Saj potrebuje živina tudi v nedeljo krme, ali ne?
Gluhi kmet vsega vpitja in krega ae sliši. Veseli se prijaznega nedeljskega miru, ki biva povsod, samo v obližju stare Rotije ne. Počasi korakajoč po cesti krene na stezo, ki pelje proti njegovemu travniku. Gledat gre, kako rase trava in če je ni morda živina kaj popasla. V solncu lesketajoč se travnik leži pred njim prepleten z najlepšimi cvetkami, in vse naokoli je ¡tiho in svečano. Samo tupatam na poljskem potu se zasveti rdeča jopica te ali one kmetice, ki se vrača iz cerkve.
“Služba božja je končana,” si misli kmet. “Marijanka bo morebiti po ti poti prišla iz cerkve... in morebiti Florijan z njo;”
Marijanka je bila pri delu jako pridna. Grabotka je večkrat dejal pri sebi, da zaleže ona za tri dekle. In zato ni imel nič proti temu, da bi se omožila z njegovim sinom in dedičem Florijanom. Bogata nevesta bi mu bila sicer ljubša, ali'kdo jo bo iskal? Koliko govorjenja in nemirnega čakanja je treba, predno jo pripelješ svojemu sinu na dom. Sicer pa... saj je njegovo posestvo tako in tako najlepše in največje v vasi... Florijan je njegov edini sin — e, pa naj vzame dekleta, če mu je po volji.
“Stari smo,” je rekla Rotija, “in če 3e Florijan oženi z Marijanko, potem bomo šli lahko k počitku, nobenih skrbi ne bo več.”
Zato je Rotija z vaškim učiteljem (pred njegovo veliko učenostjo je bilo Pankracija Grabotko kar strah) napisala vse potrebne listine. Pankraciju bi bilo treba reči le še “da” — za sredo je bil določen sodnijski obrok pred sodnikom — in stvar bi bila pri kraju.
“Prestara sva za delo,” to je trobila Stara Rotija kmetu v uho dannadan, toliko časa, da je verjel. In zdaj je nemiren in nejevoljen čakal srede. Ob A a :',u je stal in zrl po poljski poti.
:Ni bitoM»i/ank2 ni bi'° Florija"ar
Florijan j,e med tem c a SOI d	Y.
■	gostilni poleg cerkve in pil.
Ko je Marjanka videla, kako je iz-
■	ginila njegova velika in široka postava v krčmi,, ji; |e postalo tesno pri srcu, in
•.čudSna tafetl ji je šinila v glavč: "favno *9^1)0 postal enkrat, kakor njegov oče 'nialobesetlen, neroden in dolgočasen v l»®jenju in delu. Nekoliko gluh je že tudi!” In bilo ji je, kakor bi siva senca zagrnila vso poletno lepoto, kakor bi težek kamen pal na njeno srce.
Zamišljeno je stopala skozi vas.
Stara ženica je stala ob potu — mati Gtombka, ki jo je ona poznala že od Otroka. Bila je dekla pri Pankraciju, tedaj ko je prišla Marjanka s svojo materjo na posestvo. Z njenim sinom Gregorjem je pasla gosi.
Dekle je mislila o tem in je nehote postala.
“Kako — mati Glombka?” vpraša Starko, ki vzdihuje in kaže kolena.
“Slabo, slabo, Marjanka. Noge me nositi nočejo več. Daj, pomagaj mi, da pridem do železnice.”
“Ali hočete kam odpotovati?”
“Odpotovati? Nikdar v življenju se nisem vozila po železnici in se nikoli ne bom.. . Pa vendar bi se lahko zgodilo... zgodilo bi se lahko, Marjanka, da se vrne Gregor.”
“O, — Gregor! Ali še živi?”
Marjanka je odprla široko oči, kakor bi gledala nekaj neverjetnega pred seboj.
Starka pokima.
“Res, Marjanka, pred šestimi tedni
je pisal. In denarja mi je poslal. Dobro se mu godi, in če se mu bo godilo
j še boljše, pa se bo vrnil domov..”
I “O, — Gregor!” ponovi Marjanka; “mislila sem, da je že zdavnaj mrtev. Govorili so tako.”
Starka kihne.
“Jaz nisem verjela nikoli, čeprav so vsi pravili. Zakaj bi moral umreti ravno moj Gregor? Saj nimam razven njega ničesar na svetu... Med tednom plevem kje na polju, v nedeljo pa grem na železnico čakat. Ako ljubi Bog in svetniki v nebesih hočejo, se bo vrnil moj Gregor na nedeljo, ko imam čas.” Oprla se je na Marjanko, in šli sta proti kolodvoru, Marjanka je vedno ponavljala jned potom: “Jej, — da. Gregor živi! — da Gregor živi!” in ni se mogla načuditi.
Starka pa, ki ji je hoja postajala lažja, je govorila:
“Saj bi mi ne bilo treba več toliko delati, saj dobivam starostno podporo od gospoda deželnega svetnika, vsak teden dobim poldrugi goldinar — pomisli; pa denar rajši shranim. Bog-ve, kako je z Gregorjevim bogastvom. Nazadnje pride lahko ubožen domov, in prav zaleglo mu bo nekaj goldinarjev.”
Ko sta prišli do kolodvora, sta sedli na rob jarka, od koder se je videlo, če se je kdo pripeljal po železnici.
“Ali hočeš brati pismo Gregorjevo?” vpraša starka. “Dolgo in lepo pismo je; bere se kakor v bukvah. Vedno,ga imam pri sebi, čeprav ne znam brati. Se že kdo dobi, da ga mi prebere.” Privlekla je pismo iz žepa. Zavito je bilo v rdeč robec.
“Pa glasno moraš brati,” opomni starka.
Marjanka bere:
Barbeck (Nemško), 27. apr. 19..
Ljuba mati!
Dvakrat sem Vam že pisal pred zadnjim dogodkom, pa mi niste odgovorili. Niti ne vem, ali živite ali ste umrli.”
“Nobenega pisma nisem dobila,” mrmra starka. “Svet je hudoben, vse se lahko zgodi.”
“Ali ste mu sedaj odpisali?” vpraša Marjanka.
“Sem. Gospoda učitelja sem prosila, in mu je pisal, da še živim. Zato čakam zdaj Gregorja.”
Marjanka nadaljuje to branje:
“Ker sete vendar moja mati, moram poizvedeti, ali še živite. Meni se godi zelo dobro, in če mi ne bo ugajalo, pa pridem domov in si postavim lepo gospodarstvo.”
“Oh, kako lepo pismo!” vzdihne Marjanka. Starka pokima in mladenka nadaljuje:
“Pisati Vam moram o zadnjem dogodku. Moji tovariši, delavci, so napravili revolucijo. Ubiti so hoteli našega gospoda. Jaz sem se spomnil na gospoda župnika, na Vas in na vse domače in sem dejal: ne, to se ne sme! In vstopil sem se pred gospoda, dvignil sem mizo in sem udarjal po napadalcih. Potem je nekdo ustrelil, vojaki so prišli, in jaz ne vem, kako... mislil sem, da sem mrtev, ker so me obstrelili. Ljuba mati, če ste že mrtvi, bo gospod učitelj bral pismo in moji domači ljudje bodo vedeli, kaj se je zgodilo. Če pa dobri Bog in ljuba Mati božja hoče, da še živite, potem pa — ljuba mati — bodite veseli! Ker nisem umrl in sem vendar gospoda obvaroval smrti, so me vprašali, kaj želim. In rekel sem: Ne zamerite mi, rad bi si doma kupil gospodarstvo. Pa so mi dali denarja — ne, denar je pri bankirju v Berolinu, in lahko ga dobim, kadar hočem; — denar za pot imam tudi, in ko bom ozdravel popolnoma — nekoliko sem še vsled strela hrom — pa se popeljem domov.”
Marjanka je obstala. Nato je pričela brati, vsa rdeča v obraz:
“Tudi bi rad zvdel, kako se godi Marjanki, Ali je že velika in močna? ’Tukaj so dekleta bolj nežna, pa to mi ni všeč. Če bi nakladale gnoj ali kopale krompir, saj bi se pretrgale pri delu. Ljuba mati...” “Jezus Marija, vlak prihaja,” vpije
starka, “daj mi pismo nazaj---
“Ne, mati Glombka — rada bi-------•”
“Ne, ne, pismo nazaj!”
S tresočimi rokami je zagrabila starka svoj zaklad in ga je potisnila v žep. Z izbuljenimi očmi, komaj dihajoč, je gledala puhajoči vlak.
“Strašna moč to... in moj sinko se pelje... o Bog, o Bog, usmili se!” mrmra starka. Vlak se ustavi.
Marjanka steče naprej proti kolodvoru. Starka krevsa za njo in mrmra molitev.. .
Ljudje se razkrope, vlak odpiha, pričakovanega sina pa ni... ni... Napol mestno, napol kmečko oblečena dekle, s korbico v roki, gre mimo.
“Albina!” kliče starka, “ali si videla, če se je pripeljal Gregor?”
Dekle obstane.
“Gregor? Odkod pa bi prišel?” Zasmeje se in zmaje z glavo, nato se obrne k Marijanki: “Blede se ji v glavi ..
“Ne, ne, Gregor pride, res pride — če ne danes, pa drugikrat, saj je pisal,” de Marjanka, še vedno nekoliko zardela.
“Ni mogoče! Saj so vendar pravili, da je bil ubit pri nekem velikem pretepu. No, meni je vseeno. Na dom se mi mudi. Moja gospoda v mestu mi je dala danes prosto; nekaj nesem
svojim ljudem,” in je pokazala na kor bico v roki.
Marjanka, ki je imela isto pot, se ji je pridružila, starka pa se je zopet sključila ob jarek in je čakala prihodnjega vlaka. Med potom je pripovedovala Albina, kaj se vse vidi v mestu, in Marjanki je postajalo srce težje in težje. Albina je kramljala tako veselo, škrjančki so se radovali nad poljem. Marjanki pa je bilo, kakor da ne bo nikdar več vesela, nikdar več. Ni mogla razumeti, zakaj je vedno mislila na to, da postane žena Florija-nova. Seveda, mislila je, da je Gregor umrl. Ona je bila se mlada, in mati ji je prigovarjala. Zato je mislila: enkrat se moram omožiti, pa naj že bo Florijan ali kdo drugi, vseeno. Flori-janove navade in razvade pozna, pozna tudi gospodarstvo — čemu bi ga ne vzela?
Ali zdaj — kakor bi trenil — ji je prišlo v glavo, da Florijana ne mara. Ko se je spomnila sodnijskega obroka v sredo, ko bo kmet izročil Florijanu posestvo, ji je vsled bojazni stopala kri v glavo. V nedeljo bo oklicana s Florijanom--------in Gregor še
živi, in se bo vrnil. Gregor!
Svojih težkih dušnih bojev ni hotela razodeti Albini. Devico Marijo in sv. Ano je prosila pomoči. Kar zagleda na poti široki hrbet in nad njim znani širokokrajni klobuk kmeta Grabotke; hrbet in klobuk sta sedela na mejniku pred travnikom in se nista genila.
“Pankracij mi bo pomagal----------gotovo mi bo pomagal----------------,” ta misel
je šinila Marijanki v glavo.
“Tu je moj gospodar in iti moram ž njim. Gotovo čaka Florijana, ki sedi v krčmi in ne pride,” pravi Marjanka Albini, ki se veselo zasmeje in odhiti po mehki poti. Marjanka se ojunači in potreplje kmeta po rami.
“Hej, stric,” mu zakriči na uho. Grabotka se obrne s svojo debelo glavo in gleda mladenki v oči. Nekaj kakor smeh mu igra okrog kocin na bradi.
“Florijan še ne pride kmalu. Dobil je fantovsko družbo v gostilni,” kriči mladenka. Starec se nejevoljno namrdne.
Sklenil je ravnokar v svoji počasni glavi — tukaj na polju, kjer ga Rotija ne moti — vprašati Florijana, če resno misli na ženitev in na sodnijski obrok v sredo. Zato je sedel na mejnik in čakal.
Florijan pa ni prišel... Starec je
jezno pljunil na pot in je premišljal, ali bi še čakal, ali bi odšel domov. Toda, hitreje kakor on, je premislila Marjanka, da se bo mati vseeno kregala, naj že prideta preje ali pozneje. Zato je vseeno, če se tudi .nekoliko ponudita na polju.
Marjanka se vsede poleg starca v travo. Grabotka, ki je še vedno mislil, ali bi šel domov, ali bi ostal, jo pogleda postrani. Ona pa potisne rožnati robec nazaj na vrat, primakne svoje rdeče ustnice starcu na uho in zakriči:
“Stric, ali vam je veliko na tem, da se Florijan in jaz vzameva?” Grabotka jo pogleda prestrašeno. Čemu je mladenka pričela govoriti ravno o tem, kar se je sam mislil pomeniti s Florijanom? Ko ji ni odgovoril, je nadaljevala: “Saj sem še mlada in lahko čakam. Tudi Florijan še lahko čaka; če vi nočete, potem ni treba, da bi se kdaj izpremenilo — vse naj ostane pri starem!”
Starec vzdihne globoko in z veliko težavo prične odgovarjati.
“Vse pri starem — no — prav — toda...” Nehal je govoriti, ker se je zbal, da bi ne zinil nekaj, kar bi ne bilo prav.
Marjanka je bila danes posebno pogumna. Odločevala se je njena bodočnost.
“Govorila bom z gospodom učiteljem. On me ima rad. Bila sem njegova najboljša učenka. In jutri vam bom povedala, kaj sem opravila pri gospodu učitelju, jutri zvečer... tukaj na travniku, kjer naju ne sliši mati. Ali vam je prav?”
Kmet je pomajal z glavo in kimal. Premišljeval je, ali bi kaj odgovoril na to, ali bi molčal. Pa si je mislil: “Kar bo prišlo, bo prišlo... kaj pomaga govorjenje?” In je molčal.
“Toraj,” prične zopet Marjanka, “vam ni nič na tem, da se oženi Florijan že sedaj, in prevzame gospodarstvo. Glejte, tudi meni je vseeno. Mlada sem še, premlada.”
Po teh besedah je Grabotka čisto odločno prikimal.
Oba sta vstala in sta šla skupaj domov tiho, brez besed.
Popoldne Marjanka ni govorila z vaškim učiteljem, ampak z njegovim sinom, ki je bil vesel gospod in se je dobro razumel z ljudmi.
“To se prav lahko zgodi,” je rekel. “Sodnijskega obroka ni treba preklicati. Ako Grabotki stvar ni pogodu, dobro, potem mu ni .treba tega dovoliti. Saj ga poznam očko, kako malo govori. Toraj: če bo Grabotka ves čas molčal in se ne bo dal pregovoriti, potem ne bo mogel sodnik ničesar u-kreniti; poslal vas bo na dom, in vse ostane — pri starem.”
“Ali je res tako?”
“Popolnoma res”, pritrdi mladi gospod. Ali v smehljajočih očeh se mu je brala nagajivost.
Pozno zvečer je tekla Marjanka v sosednjo vas k stari Glombki. -“Ali je že prišel Gregor? vpraša vstopivši v leseno bajtico.
Starka zmaje z glavo.
“Še ne, ljuba moja, še ne. Pa če je ljubemu Bogu prav, pride prihodnjo nedeljo.”
“In vendar je po meni vprašal v pi-
smu, in ne pride”, misli Marjanka in vzdihne globoko. Pojutrišnjem—sodnijski obrok. Ako bo Grabotka molčal, no, potem je še upanje...
Florijan je prišel ponoči pijan domov. Rotija je vpila, Pankracij je molčal.
V ponedeljek zvečer pa je prišel na travnik, kakor sta se dogovorila z Marjanko.
“Vse bo ostalo tako, kakor je, ako vi ne dovolite,” kriči Marjanka gluhemu Pankraciju v uho. “Ničesar ne smete govoriti pri obroku, čisto ničesar, ali razumete?”
Kmet pokima.
Drugega dne se je zgodilo nekaj posebnega. Pankracij je nagovoril mladenko: “Marjanka, kupil ti bom trak koralov, ker si — pametna.” Po teh besedah je Marjanka vedela, da se "pri sodnijskem obroku na tega svojega zaveznika lahko zanese.
Vendar ji je močno bilo srce, ko se je vzbudila v sredo zjutraj. Bilo je še kaj zgodaj, a Marjanka ni mogla ostati v postelji. Vstala je in je šla opravljat živino. Potem pa je položila par svežih cvetk v neško jpred noge Mariji, da se vse srečno dokonča. Obrnila se je, ‘in glej — mlad mož je stopal po vaški cesti in je vihtel klobuk Marijani« v pozdrav. Od veselja se je prestrašila mladenka.
“Bog ti daj dobro jutro, Marjanka!” je klical mladenič. Dekle ni odgovorila na lepi pozdrav. Samo zajecljala je: “Gregor!”
Stal je pred njo, rdeč v obraz in v lepi obleki. Marjanko je bilo sram. Pogladila si je predpasnik in je zrla v tla. “Oh, kako sem oblečena:.. iz hleva sem prišla.”
“Prav tako, Marjanka”, de Gregor. “Že vem od svoje matere, kako si mi bila dobra in kako si popraševala po meni. Ljudje pravijo, da se boš omožila s Florijanom —”
Pričela je jokati. Vse je natanko pripovedovala, kako se je zgodilo, in kaj namerava sedaj...
“Ah, ko bi šel tudi ti danes k sodnij-skemu obroku, da bi imela moč —” toži Marjanka vsa zbegana.
“Zakaj ne? Ako prosim Pankracija, mi bo gotovo dovolil. Imam tudi o-pravke v mestu. In če bi tvoja mati hotela pregovoriti Pankracija, se bom jaz potegnil za te..., Glej, Marjanka, prišel sem ti povedat, da te še nisem pozabil. Tudi ti me še nisi, kaj ne?”
Marjanka je šla potolažena v hišo. Gregor je postal nekoliko na dvorišču, in je potem vstopil kakor slučajno v vežo. Vprašal je Pankracija, če bi hotel prodati svoje posestvo. Prišel je — tako mu je pravil — s precej tež-(Nadaljevanje na 7. strani.)
Ženitna ponudba.
Mlad slovenski fant se želi seznaniti z 18 do 25 starim slovenskim dekletom, ki ume hišna in kuhinjska dela. Mora biti čedno, pridno in bogaboječe. Druga sredstva so postranska stvar. Pisma se naj blagovole nasloviti na: No. 100, Amerikanski Slovenec, Joliet, Ills.
Pozor Rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
M. . Schuster
Young Buildihg.
FRANK MEDOSH
9478 EWING AVENUE, VOGAL 95th ULICE, EN BLOK OD SLOVENSKE CERKVE SV. JURIJA SO. CHICAGO, ILL.
Gostilničar.
Izdeluje vsa v notar ska dela, prodaja šif-karte ter pošilja denar v staro domovino vestno in zanesljivo.
Poštena Postrežba vsakemu.	Telefon 123, South Chicago.
Anton Netnanich & Son.
1002 N. CHICAGO STREET 205-7 Ohio Sl.	JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogrebniški
ZAVOD IN KONJUŠNICA Chicago Phone 2273	N. W. 416
Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmer nih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu li po noči se točno ustreza.
PRIVATNA AMBULANCA.
Stanovanje 1000 N. Chicago St.	N. W. Phone 344.
JOLIET CITIZENS BREWING CO.
• N. COLLINS ST., JOLIET, ILL.—
Fiite Elk. Brand" ioi^o Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklinicah
ZNAK NEVARNOSTI.
Malo ljudi postanejo žrtev bolezni kar naenkrat, ampak človek se slabe počuti predno ga bolezen bolj napade, za to se taki znaki nevarnosti kaj radi prezro. Taki slučaji so
naravni znaki nevarnosti
Ti so: bolečine, želodčni neredi, zabasanost, slabost, a navadno tudi izguba okusa. Ti neredi nas opozarjajo, da nekaj ni prav. Pametni ljudje ne zanemarijo teh opominov, ker vedo, da se lahko pripeti kaj bolj nevarnega; vendar se pa nevarnost lahko prepreči brez posebne sitnosti, ako se posluša dober svet in se začne rabiti
Trinerjevo zdravilno grenko vino
To zdravilo hitro deluje. Okrepča želodčne stene in živce, da delujejo redno; ako je pa kaka bolezen v želodcu je hitro ozdravi. Stori vam kar drugo nobeno zdravilo na svetu ne naredi.
«onommiffsv«

Daie zdrav okus, stori prebavuost, pospeši sladico spanje, krepea živce ia mišice,
¿\isti kri,
daje zdravo barvo obraza, krepča energijo, okrani zdravje.
«coirriRi»
Ohranilo bode vso družino v dobrem zdravju, ker se sme dajati otrokom kakor tudi starejšim. Koristi vsakemu želodcu naj bo bolan ali zdrav, ker urejuje delovanje. To je edino pravo zdravilo za želodec.
VPRAŠANJE—Ali ste že kedaj izprevideli, da vas trgovci goljufajo, ker vam dajo ponarejeno grenko vino mesto Trinerjevega; ki jeodino pravo grenko vino. Bodite pozorni in odklonite ponaredke. Ako rabite zdrav niških nasvetov, pišite nam in naš zdr avnik vam ga pošlje brezplačno.
Rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino v vsakem slučaju želodčnih nadlog in neredov prebavnih organov. Dobite ga v lekarnah in dobrih gostilnah.

620-622 S. Ashland Ave.
CHICAGO, ILL.
(Nadaljevanje s 6. strani.) ko denarnico nazaj v domačo vas, da si postavi lepo gospodarstvo. Kmet se je posmejal in zmajal z glavo. Rotiji je ob tej novici odrevenel strupeni jeziček in niti ziniti ni mogla besed, ki jih je imela že pripravljene za “takega pritepenca”. Florijan je nejevoljno pogledoval Gregorja in Marjanko. Tedaj pa se je pripeljal mimo koleselj gospoda učitelja. Ker je bilo na njem prostora še za eno osebo, je Gregor prisedel in se je peljal v mesto.
Pred okrajnim sodiščem so se vsi sešli. “Ne zapusti me!” je prosila Marjanka Gregorja. Stopili sc* v uradno sobo, tudi Gregor z njimi. Za ba-rijero, ki je delila sobo po sredi, je korakal sodnik semintja. Sodnijski sluga je stal ob vratih.
“Toraj, kdo je tu?” vpraša sodnik.
, Sodnijski sluga je imenoval “stranko” in njeno zadevo.	-~-
“No, in mladi človek tukaj — kaj hočete vi?” zakliče sodnik, kažoč na Gregorja.
Gregor se uljudno prikloni in pravi, da je prišel “na pomoč”. Sodnik zmaje z rameni, in prične...
“Toraj, kdo je gospodar posestva?” Vaški učitelj je pokazal z roko na kmeta in je govoril: “Ta mož tukaj. Toda, prosim, oprostite se blagohotno, on je nekoliko gluh.”
Rotija je potisnila Pankracija naprej proti barijeri. “Povej vendar, da hočeš prepustiti posestvo sinu,” mu je kričala na uho. On pa jo je pogledal s topimi očmi in je molčal.
“Toraj, Pankracij Grabotka,” je klical sodnik, “vi hočete odstopiti svoje posestvo in prepisati na Florijana?” Kmet se ni zganil.
“Reci no, reci no,” ga je drezala Rotija. “Ti tepec, ali me ne slišiš? —” “Baba naj molči!” se je razjezil sodnik.
“Oh, Pankracij, — zgovori no par besed!” ga-je pričela prositi Rotija.
“Sluga”, kriči sodnik, “držite žensko pri vratih, da ne bo silila v kmeta.” Pankracij gleda predse in molči. “Oprostite, gospod sodnik, on je gluh na—”
“Toraj premislite: ali hočete ali nočete?” zakliče sodnik z vso močjo Pankraciju ha uho.
Še vedno je molčal, molčal kakor grob.
In sodnik je dvignil roko kakor k prisegi: “Ako ne odgovorite, bom dal vreči vso družbo skozi vrata. To je norčevanje!”
Vaški učitelj je ugovarjal takim izrazom, ki se ne spodobijo; Florijan je klel polglasno; Marjanka in Gregor sta se pomenljivo spogledovala; Rotija je jokala in vpila. Sredi te družbe je stal edini Pankracij Grabotka nepremično kakor štor in je molčal.
“Sedaj mi je pa že dovolj!” zakriči sodnik. “Ali mislite, da boste brili norce iz sodnije, a? Vam vsem pravim, takoj v-v-vun! Sluga, vržite vso družbo na cesto!”
Potegnil je svilen robec iz žepa in si je ž njim hladil razbeljeno glavo. Sluga je odprl vrata in vsi so odšli potrti.
Na cesti so začeli vsi naenkrat govoriti v kmeta — bil je tak hrušč, da so mimoidoči postajali in gledali, kaj se je pripetilo.
“Mi gremo k notarju,” vpije vaški učitelj, “notar bo že vse naredil.”
“Joj. joj, to bo stalo denarja!” tarna Rotija. In tedaj naenkrat izpregovo-ri Pankracij.
“Hočem nekaj povedati, poslušajte! Vi pojdite, kamor hočete, jaz pa grem k Zarniku kupit Marjanki koralov, ker je pametna dekle!”
Te nepričakovane besede so napravile silen vtis.
Rotija in vaški učitelj sta obstala kakor okamnela, Florijan je raztegnil prijazni obraz v neumne gube, Marjanka in Gregor sta stopila brez strahu h kmetu, in potem 'so se obrnili vsi trije — Marjanka, Gregor in Pankracij — k Zarniku.
To je bil konec “sodnijskega obroka” in par dni pozneje se je preselila mati Glombka h Gregorju, ki se je poročil z Marjanko in kupil lepo posestvo.
Pankracij Grabotka pa je kadil pred svojo zeleno barvano hišo iz malega vivčkai Mislil je o tem, kako je molčečnost koristna stvar, in kako dobro
se je obnesla v zadevi sodnijskega obroka.
Oče in sin.
(Nekaj za smeh. — Napisal !	Joško Bimbek.)
Dober dan, gospod! O moj Bog, niso oni Marko Lačnik, ako smem ponižno vprašati? Kot majhen, poreden deček ste zapustili očetovo hišo in sedaj se vrnete —
Marko: Kot velik, odrasel in ravno tako poreden fant po osemnajstih letih. Pa povej mi vendar, ljubi moj Matija, zakaj so prodali moj oče posestvo na Ogrskem in se preselili semkaj v Slovenske gorice.
Matija: Ko so umrli vaša mati, bilo je očetu na Ogrskem dolgočasno in prodali so tamkaj, ker že nikdo ni hotel verjeti njihovim lažem, in sedaj životarimo tukaj že nad dve leti, oče pa še vedno lažejo kakor pred. Odvaditi lagati jih nikdo ne more, zdaj so že 58 let stari, lažejo še vedno tako, da že sami sebi verujejo.
Marko: Jaz bom jim že odpravil to grdo navado! Če bodo govorili o mački. bom jaz o kameli, če bodo rekli, da
jih je bilo tisoč, bom jaz trdil, da jih je bilo stotisoč. Skratka, prekositi jih hočem. Poskusil bom! Toda, Matija, prosim te, molči o tem, da sem se vrnil v domači kraj, ne povej mojemu očetu in moji sestri nič, spoznala me tako ne bodeta, posebno pa sedaj ne, ko imam to rano na licu, katero s^m dobil, ko sem očetu —
Matija: Ko ste očeta rešili iz rok 12 roparjev. Ah, vi ste bili, gospod Marko? Da, 12 roparjev jih je napadlo včeraj, tako so pripovedovali vaš oče, Jurij Lačnik.
Marko: No ja, bila sta v resnici samo dva lovca, ki sta skoro gotovo menila, da so moj oče divji lovec in sta jih pošteno namlatila, dokler jih nisem jaz rešil in tako sem prišel k svojemu očetu po sreči.
Matija: Ravnokar se oče vračajo iz lova!	¡.a»-5--
Marko: Kaj? Iz lova? Če pa daleč na okrog ni videti nobenega drevesa, še manj pa kakega gozda?
Matija: To je ravno! Bog se usmili! Celi revir je majhna njiva, in vsakih 14 dni se zaleti semkaj kak zajec. Seveda oče govorijo o celih gozdovih, medvedih, srnah itd.
Jurij Lačnik (pride v sobo): Hvala Bogu, da smo doma! Oho, moj rešitelj! Dober dan, gospod, dober dan. No, kako vam kaj gre? Ali vas še kaj boli rana po glavi? Da, 12 roparjev, prosim, to ni šala. In današnji lov še-le, škoda, da niste bili zraven, čudeže bi videli!
Marko: Nisem prijatelj lova.
Jurij: Ne? Obžalujem! Največje veselje mi je lov. Moja žlahta, Lačniki, smo vsi strastni lovci. Grom in strela! Ko bi vi le videli moje puške! Nekaj pušk imam, katerih samo ena je vredna 10 do 20,000 kron. Eno še imam od starega, starega očeta, ki je ž njo streljal proti Turkom in Krucom. In prosim vas, ta sproži kar sama od sebe. Toda poslušajte me, kaj se mi je pripetilo danes. Mislil sem se že vrniti domov, kar naenkrat zagledam pred seboj belega zajca, ki se je od samega veselja prekopicaval. Seveda jaz hitro nastavim puško, pa takoj v istem trenuku sfrfoči v zrak 12 jerebic. Hitro vzamem samokres, vstre-Jiru zajca in ob jednem tudi vseh 12 jerebic.
Marko: Ni mogoče!
Jurij: Le počakajte, sedaj še pride nekaj. Ko vstrelim zajca, mu gre kroglja pri ustih notri, vzadi pri križu ven, naprej skozi stoletno lipo in na drugi strani tri ure daleč proč še ubije medveda z desetimi mladiči.
Marko: Skoraj neverjetno!
Jurij: Le potrpite, najlepše še pride. Ko si denem puško na ramo in mislim iti gledat, kako škodo je naredila kroglja, mi prinese moj pes, hektor, nasproti v ustih belega zajca, 12 jerebic in medveda z desetimi mladiči.
Marko: Ta pa je lepa. Tega pa ne verjamem.
Jurij: Saj pravim, nikdo mi že noče verjeti več in jaz vendar pripovedujem vedno le resnico. Tako sem na primer stavil pred kratkim, da bom v Mariboru pri Narodnem domu skočil črez Dravo.
Marko: Nekaj podobnega sem tudi jaz imel. Za šest steklenic ljutomer-žana sem stavil, da bom skočil od Ptuja črez Dravo do Ljubljane v gostilno “pri fajmoštru.”
Jurij: No, in ste dobili stavo?
Marko: Ne, ko sem skočil, opazim v zraku, da sem se premalo zagnal. Hitro se pomislim, obrnem se v zraku in hajd nazaj v Ptuj.
Jurij: Meni se je ravno isto pripetilo. Ko sem bil že v zraku, se primem hitro za vrat in ušesa in se potegnem na drugo stran, drugače bi pa še utonil.
Marko: Že mogoče! Ko sem bil še v Ameriki profesor in veletrgovec in sem zelo obogatel, podal sem se v Maribor. V Ameriki sem imel zvitega in dobro dresiranega psa, Pazi mu je bilo ime; ta pes mi je vedno iz ta-baktrafike nosil par sto kil finega du-hana.
Jurij: Moj lovski pes — Šipsl — igra gosli, tamburico, duraka, tarok, pleše polko.
Marko: Prosim, pustite me, da povem dalje celo reč. Preselil sem se torej v Maribor, in ko sem drugi dan hotel imeti zopet duhana, dam psu jerbašček, in ker ravno nisem imel drobiža, mu dam 100 kronski bankovec ter ga pošljem v mesto, da bi mi ga za par vinarjev kupil. Pazi gre hitro — in ne pride več nazaj. Jaz čakam — čakam, psa pač ni od nikoder. Šele črez četrt leta slišim zunaj pri vratih cvilenje in tulenje, odprem vrata in kdo je tukaj? Pomislite — Pazi— moker kot miš. Moj Pazi je šel namreč takoj na južni kolodvor, si kupil karto v Ameriko, kupil tamkaj šno-feca in po isti poti zopet prišel nazaj.
Jurij (za-se tiho); Ta vrag pa laže, da se vse kadi.
Marko: Zadnjič sedim v verandi v Narodnem domu in si naročim buteljko dobrega ljutomeržana. Žejen sem bil grozno, ker sem za zajutrk pojedel pol centa slanikov. Natakarica, slabotno dekle, ni mogla potegniti zamaška iz steklenice; nato vzamem jaz steklenico med kolena, potegnem z vso močjo zamašek ven, pri tem pa skoči močno iz steklenice zamašek v mene, vrže me v zrak kot raketo in letim proti jugu, kjer mi pri Krškem, kjer so imeli topničarji orožne vaje, prileti kroglja iz topa v mene s tako močjo, da padem v Jadransko morje in me požre morska riba.
Jurij: Grumska puška, ta je pa lepa!
Marko: V trebuhu morske ribe zapazim na ribjem rebru načečkano ime.
Hitro vžgem vžigalico “Za obmejne Slovence” in kaj je bilo zapisano? Jonas! Bila je namreč ista morska riba, ki je požrla preroka Jonasa.
Jurij: Oho, stric, zdaj pa sem vas dobil na laži. Morska riba vas je požrla, zdaj pa sedite tukaj v moji sobi zdravi? Kako je to mogoče?
Marko: Mogoče je vse. Vzel sem nož in naredil ribi luknjo skozi trebuh in plaval v Trst. V Trstu si napišem naslov • na hrbet, prilepim dovolj znamk in se vržem v škatljico za pisma.
Jurij: Ubogi poštni uradniki pač dobijo vse mogoče reči v roke. Ker ste ravno omenili nekaj o trebuhu, mi je prišla na misel neka dogodbica iz mladostnih let. Kot fant sem strastno požiral kamenje.
Marko: Da, da, jaz na primer še sedaj požiram cele železniške vagone in —
Jurij: Batahat, gospod, ne imejte me vendar za norca. Kar jaz pripovedujem, je res. Ko sem lansko leto bil v Varaždinskih toplicah, sem v naglici požrl steklenico, v kateri je bila neka maža za brke.
Marko: Kaj vi ne pravite, res?
Jurij: In posledica tega je bila, da so mi začele rasti brke v želodcu.
Marko: Kaj? In kaj ste storili na to?
Jurij: Kaj bi na to storil? Hitro požrem še na to milo, brusni kamen, čepic, britvo in toplo vodo, skočim potem na konja, jezdim trap, v želodcu se je začelo vse gibati in mešati, pene so se napravile, britva se je nabrusila na kamnu in zbrila vse brke po želodcu.
Marko: Saprament, ta še bolj laže kot jaz.
Jurij: Poglejte na primer skozi okno to lepo vrsto dreves! Ali jih vidite?
Marko: Da, dve slivi vidim stati pred hišo.
Jurij: Dobro, one pa so na tej strani hiše, in kaj mislite, kakšna drevesa so to?
Marko: Slive.
Jurij: Kaj še! Čajeva drevesa so.
Marko: Ni mogoče! Čajeva drevesa? Kako pa to?
Jurij: Čisto navadno. V zemljo se dene za 60 vinarjev sladkorja, na sladkor se vsadi drevo, vcepljeno z limono, celo drevo se polije z rumom ali dobro slivovko in čaj je gotov.
Marko: Je že dobro! Takih dreves jaz nimam, pač pa imam vinograd, v katerem raste grozdje z debelimi jagodami. Tako je na primer leta 1857, ko je bil tako dober jesih, šlo iz neprevidnosti 11 mojih delavcev ob času branja spat po dnevu pod trto polno grozdja. Ko so že vsi smrčali, pade naenkrat ena zrela jagoda od trsa, prosim, ena sama jagoda, ubije pet delavcev k priči, drugih pet se je potopilo v moštu, le eden je ušel, ki je znal dobro plavati, in mi naznanil to žalostno novico.
Jurij: Ta pa je že predebela! Lažete, kakor bi vas kdo plačal za to. Ali ste že brali v časnikih o moji hčerki? Marko: Oprostite, ne znam brati. Jurij: Tem boljše! Poslušajte mene. Moja hčerka Micika bo vzela srbskega kralja Petra. Danes ali jutri pride že po njo.
Marko: Kralj Peter je že oženjen. Jurij: Nič ne škodi; on vzame mojo hčerko, pa je! Bržkone bo prosil dovoljenja turškega sultana, da sme imeti dve ženi.
Marko: Želim ji obilo sreče, kajti ona je res krasno dekle; samo njene lepe oči so že kaj vredne.
Jurij: Da, njene oči so že veliko hudega napravile. Šest snubačev se je že vstrelilo zavoljo njenih oči, eden si je zlomil nogo; sicer vam ne bi tega smel povedati, pa ker mi je tako do pičice podobna. Ni res?
Marko: Res, sedaj še le opazim.
Jurij: Pa njena mati, moja žena, ta je bila še-le lepa. Snubačev je imela na vsaki prst deset; posebno Rantaša Gašpar si je veliko prizadeval, da bi jo dobil. Pa ko je mene prvič zagledala, bila je vsa zaljubljena v mene in ubogi Gašpar je jokal, vpričo nje se je hotel usmrtiti. In kaj je storil revež? Roke in noge si je vtaknil v usta, se pohrustal in požrl.
Marko: Je to mogoče?
Jurij: Da, požrl se je samega sebe. Marko: Kaj pa vaša žena? Še živi? Jurij: Umrla je že; pa zapustila mi je dva otroka.
Marko: Kaj, razun Micike še imate enega otroka? Kje pa je ta?
Jurij: Za Boga! Niste še nič slišali o mojem sinu? A ta mi dela čast! Sedaj je pri vojakih pri srbskem kralju, v kratkem postane general!
Marko: Kako pa je ime vašemu sinu? Mogoče ga poznam.
Jurij: Gotovo ga poznate! Njegovo ime je prav za prav Marko Lačnek, a po celi deželi je znan pod imenom Lažimarko.
Marko: Kaj? Lažimarko je vaš sin? Ta je moj najboljši prijatelj.
Jurij: Torej ga res poznate? Prosim, kaj je ž njim?
Marko: Ubogi Marko je imel dvoboj z majorjem Driskovičem, ga premagal, umoril in vsled tega je moral bežati od vojakov in se skrivati, a dobili so ga in pred vojaškim sodiščem je bil obsojen na smrt. V ječi se je zaljubila hčerka oskrbnika jetnišnice v Vašega sina in po noči sta pobegnila na konju proti Avstriji. Vojaki ju zasledujejo in ko vidi Marko, da so vojaki že blizu, zgrabi hitro nož, prereže konja sredi hrbta, s prednjim delom konja beži naprej in tako so dobili vojaki le zadnji del konja in pa oskrbnikovo hčerko.
Jurij: To je dobro napravil.
Marko: In o tem niste še nič slišali?
Jurij: Ne! Kje pa je sedaj? Kam se je potem obrnil?
Marko: Marko, ali kakor vi pravite Lažimarko, je šel potem v domači kraj in včeraj je rešil iz rok dveh lovcev, ali kakor ste vi rekli, 12 roparjev, Jurija Lačneka, ali boljše rečeno Laži-jurija, svojega očeta!
Jurij: Za božjo voljo! Ti si moj sin Marko?
Marko: Da, jaz sem vaš sin! Sedaj pa mi oče povejte, kakšnega lažnjivca ste morah vi imeti za očeta, ker znate tako dobro lagati?
Jurij: Nič boljši ni bil ko si ti!-----
Ana Vogrin
Izkušena babica
205 Ruby St., N. W. 1727, Joliet, 111

j. j. KUKAR,
Cor. Lake & Utica Sts. Phone 182.
WAUKEGAN, ILL.
ZASTOPNIK
¡vseh parobrodnih družb.:;
Pošiljat« denar v «taro domovipo po najnižjem dnevnem kurzu. Priporočam se rojakom j, Zastopnik za Besley Br’g. Co * točna.
Razva žam pivo na dom.
Postrežba ''
Vsaki naj se varuje boleznij vročega letnega časa !
To je isti letni čas, v katerem človeško telo največ slabi, vsi glidje so izmučeni in življenski organi najpristopnejši raznim pogubelnim kalem bolezni.
k M«i	Nihče naj ne čaka na zdravila do jutri,
M KATERA DANES POTREBUJE. Pišite
Vroči poletni čas je najne-varneji za
ostroke.
v slovenskem jeziku, ali pridite osebno takoj k našim svetovno znanim zdravnikom, kar Vam bode gotovo v korist ter Vas obvarvalo nevarnejih boleznij in posledic.
Prav niČ ne stori kakšni so simptomi Vaše bolezni, kako slabo se počutite, ker JgiggSp' TUKAJ ZADOBITE WkrWlM TAKCJŠNJO SIGURNO
pomoč.
V Tisoči bi tisoči so tu 1111111«» I ozdravljeni, kateri so že
0 popolnoma obupali nad
......svojim zdravjem.
E? Pustite se tudi Vi od
Ne pustite
Vaših malih ,	M
katere toliko
ljubite, oveneti MHBmiSi
ter ji telesno uničiti vtem poletju radi Vaše zanemarjenosti.
če se ne čutijo dobro, prinesite jih semkaj, ali pišite v slovenskem jeziku kajti srečni bodete viditi jih zdrave in krepke ko dorostejo.
naših zdravnikov
zdraviti!
Pošljite takoj za 15 centov poštnih znamk za Dr. E. C. Collinsa znamenito knjigo “ČLOVEK, NJEGOVO ŽIVLJENJE IN ZDRAVJE” pisano v slovenskem jeziku, katera obsega 240 strani iz katere bodete razvidili, kako ohraniti trdno zdravje in kako izgubljeno nazaj dobiti.
140 West 34th Street
Dr. J. J. McGlade, Dr. J. F. Coyle, zdravniška ravnatelja.
URADNE URE: Dopoludne od 10-1, popoludne od 2-5, ob nedeljah in - prazni kih od 10-1. V torek in petek od 7-8 zvečer.
Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem.
Kranjska hranilnica r Ljubljani.
KNAFLOVE ULICE ŠT 9.
USTANOVLJENA LETA 1820.
sprejema vloge .n jih obrestuje pn 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama.
Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1907. nad 68 milijonov kron.
Rezervni skladi znašajo 9,337,077 kron.
Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklepa
82,000,000 kron, in sicer znašajo med drugimi zakladi:
Zemljeknjižno zavarovane
terjatve .......37,814,374	K
Posojila občinam in korporacijam ........ 2,048,214	K
Menice ............ 676,000	K
Vrednostni papirji..30,028,626 K
Vrednost hiš v Ljubljani,
Trstu in na Dunaju ter
graščin ........ 2,925,746	K
Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom — je omenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem. Kranjska hranilnica darovala je za take namene do sedaj blizo sedsm milijonov kron.
WA\%WA,.V.VAVW/AV.,AV.VAVAWWW.,.,.V.VA,.,.,.W,,,WAW/.,.^VAVAW,
VWmV.VAV.V.V.iV.V.VAWAV.WWW.SVAWWAV.WV,WVAWWfflVAWW
I ji	1	1 I JP®**********^*®*1
Vina na prodaj jp^
I	*	604<H(HOHO*0««)+OtO
0«0«(H04*0K6
ek č a s . §
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
"Hill Girt Vineyard"
pošljem uzorce. Vs?.
Dobro vino o* 35c do 45c gal staro vino po 50* gal., Riesling vf no po 55c galoi» Sladki mošt, le steklenic za Fino muškate vino po 40c g*j Na zahtevanj* naročila pošljit»
Stephen Jakše,
BOX 77.
Crockett, Contra Costa Co., Californfc
Pojdite ali pišite po pravo zdravilo v pravi prostor in to je
le L ff. Flexer Mi Gl.
=j
+0+00
Dobro zasolil.
Postarana dama (priliznjeno): “Koliko let mi prisodite, gospod?” — Gospod (jezno): “Nič! Saj jih imate že tako zadosti!”
v jerbas in dene v kočijo. Ko pridejo do mitnice, ga vpraša mitničar kaj pelje. “E, samo dve goski imam,” mu odgovori trgovec. — Mitničar, ki je mislil, da meni trgovec svoji hčerki, mu zakliče: “Za take goske pa ni treba sedaj še nič plačevati colnine!”
Čisto prav.
Nedeljski lovec: "Povejte mi, gospod gozdar, kako starost dočaka jelen?” — Gozdar: “Vejo gospod, to se pa računa po tem, dokler ga kdo ne ustreli. Radi Vas na primer lahko dočaka sto let.”
Pri telovadbi.
Korporal (vajencu, ki je jud); “Torej še vrh kola ne more splezati! Kaj ne, če bi bila gori “licitanda”, bil bi pa že zdavnaj na vrhu!”
Edini pomoček.
Starost učakati ni sicer nič posebne-1 prj m;ru! ga. Če se pa natanko pomisli, je pa vendar edini pomoček, da človek dolgo živi.
Pri zdravniku.
Zdravnik: “Gospa, Vaša bolezen ni posebno nevarna; le prav pri miru morate biti!” — Ona: “Oh, gospod doktor, poglejte vsaj moj jezik!” — Zdravnik: “Tudi jezik mora biti prav
WflJVWlWWWMJWWJVW
& Sti
Sobe SOI in 20S Barber Bldg, JOLIET, ILLINOIS,
vx
NOTAH
A
V šoli.
Katehet: “Kedaj je bilo preganjanje , kristjanov najhujše?” — Tonček ne ‘	,	, • ve, premišljuje in končno odgovori:
aj e amo vsa 'i | «Q0Sp0(j katehet, to je bilo gotovo takrat, ko sem bil bolan za kozami!”
Šolski nadzornik: dan v šoli?”
Učenček: “Čakamo, da nas spustijo domov.”
LEKARNARJI. Cor. Bluff and Exchange JOLIET. ILL.
Street»,
Mi izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način.
Angleščina brez učitelja,
po navodilu:
Sloveiisko-angleške slovnice, SlOTensko-angle&ep tolmača in Angle&o-angieEega slovarja,
Vse tri knjige v eni stane le $1.00 in je dobiš pri
Tri kuharice pa jeden zajec.
Prevzel se je.	I Soprog: “Ti, Ela, danes je pa zajec
Baron: “Kaj pa je to, Janez! Kakšen zares izvrstno pripravljen.” — Sopro-ropot!?” — Janez: “Oprostite, gospod ga: “Kako pa tudi ne? Predzadnja ku-baron. Prisiljen sem bil svojega kro- harica mu je izslekla kožo, zadnja ga
jača skozi vrata ven vreči, ker je hotel po vsej sili, naj mu plačam račun!” —Baron: “Toda opozoriti te moram, da te za to plačujem, da moje upnike ven mečeš, in ne svojih.”
je djala v kvažo (paco) in nova ga je pa prožila.”
V. J. KUBELKA & CO„
9 Albany St.	New York, N. Y.
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše meto po naj nižji ceni? Gotovo! V mesnic
J. & L Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prek» jene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite toraj i* poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba j» naše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na voga-Broadway and Granite Streets. Chic Phone 4531 N W Phone rita
Radij — povzročitelj krofov.
Po krajih, kjer so krofasti ljudje in Iz jahalnice.	] v soseščini se navadno sliši, da povzro
Poročnik: “Kako, da ste vedno na ča ljudem krof tamošnja voda. Vendar tleh?” — Prostak: “Saj nisem zrako- so bile to dosedaj le navadne govorice plov, da bi mogel viseti v zraku.”	in javno ljudsko mnenje. Raziskava-
nja radija pa dokazujejo, kakor zatrjuje Prepozno.	I francoski zdravnik Repin, da to nazi-
Ženin: “No, ljuba Marica, kako se ti ranje ni popolnoma neutemeljeno dopade moje novoletno darilo?” — Ljudje so prav slutili, seveda niso ve-Nevesta: “Zelo mi je všeč.” — Ženin: deli, katera vodna primes jim povzro-Kajneda. Dvajset žlahtnih kamenov ča to nadlogo. Omenjeni francoski je na njem prišitih. Ravno toliko, ko- zdravnik, ki je znan kemik in se po-likor si stara.” — Nevesta (tiho k svo- sebno peča z raziskovanjem radija, je ji materi): “Škoda, da sem se mu zla- našel v Savoie in Hautsavoie studence gala za sedem let.”	| in vodnjake, katerih voda ima sila ve-
liko radija. Ti studenci privro nam-V graščini.	reč jako globoko iz tal. In ravno v
Baron strežaju: “Žan, zakaj pa nisi teh krajih je našel dosledno polno kro včeraj razdelil med tovariše, kar so ti J fastih ljudi.	'
gospodje darovali?” — Žan: “Ker ste
Kupuje in prodaja zemljišča
v mestu in na deželi.
^ Zavaruje hiše in pohištva pro-¡V ti ognju, nevihti ali drugi polj škodbi. ,
J" Zavaruje tudi življenje proti ■■ nezgodam in boleznim.
¡¡J Izdeluje vsakovrstna v notar-5 sko stroko spadajoča pisanja.
J. Govori nemško in angleško.
w*wwwwwuwwwww%
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Če boš kupoval od nas, d bomo n. lej postregli z najnižjimi tržnimi e» nami... Mi imamo v zalogi vsakovm nega lesa..
Za stavbo hiš in poslopij mehki L in trdi les, late, cederne stebre, desk* in šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplaines alk blizu novega kanala-
Predno kupiš LUMBER, oglasi s* pri nas in oglej si našo zalogo I Mi t« bomo zadovoljili in ti prihrinili deaar
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON ST*
gospod baron že večkrat naročevali, da naj zase ohranim, kar mi kdo potihem
Dobre oči.
“Kako moreš objednem jesti in brati?” — “Prav lahko! Z jednim očesom berem, z drugim pa jem!”
Na trgu.
Gospa županja kupuje jajca, ki se ji pa predrobna zde. — Prodajalka: “O, ko bi bila kokoš vedela, da boste vi, gospa, njena jajca kupili, bila bi gotovo bolj debela znesla — toliko spo-1 štovanja pa že ima!”
Brez skrbi.
Strežaj prinese lajtnantu zvrhano skledo cmokov. “Vraga, kdo bo pa vse to snedel?” — Strežaj: “Jaz, — če | se gospod ‘lajkman’ ne upate!”
Živalski pogovor.
Prešič pravi slonu: “Meni se zdi, da sva midva v sorodu, zakaj podobna so si ušesa in rep, pa tudi tvojega rilca imam nekoliko!” — Slon: “Res imaš lepo domišljijo, dragi moj ščetinec; vendar pa se bojim s teboj stopiti v
žlahto”, ker bi lahko ikre dobil!”
Nedeljski lovec.
“Dve uri že čakam, pa nobenega zajca ni! Saj vendar nisem še nikoli nobenemu nič žalega storil!”
Izdatno zdravilo.
Ni ga človeka, da ga ne bi nadlegovale pogostne glavoboli in nevralgične bolečine. Najbolje in najhitreje dosežeš olajšbo, če uživaš po navodu o porabi Severove Praške zoper Glavobol Cena 25c, pri vseh lekarnikih. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
Till Joliet Mill Bail!
Na voglu Chicago in Clinton uHc RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
KAPITAL $
100,00 O.Ot
T. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik ROBT. T. KELLY, blagajnik.

JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
FRED C. GRASSLE pekarija slaščic Kolači za svatbe (wedding cake) naša posebnost. Telefon.
300 N. Bluff St.,	Joliet, Ills.
Ant. H. Munich
1013 N. Broadway Joliet, 111.
Kadar vam kdo dolguje kaj denarja, ali če imate kako stvar pri sodniji, oglasite se pri meni. Jaz vso stvar uredim za vas, hitro, ceno in zanesljivo.
R. PIL C HER, predsednik.
FRED BENNITT, podpredsednik. GEORGE ERB, kasir.
F. W. WOODRUFF, assH kasir.
G liži!' Mili! Bit
Kapital $100,000.00. Barber Building Joliet, 111.
TA BANKA vam plača enako-visoke obresti kakor banke v stari domovini.
3%
.0
OBRESTI OD VLOG. Edina hranilna banka v Jolietu.
Varčen popotnik:
“Kočijaž, koliko velja vožnja do kolodvora?” — “Eno krono, gospod!” “Hvala, da le vem, koliko prihranim, če grem peš!”
Dvomljivo pojasnilo.
Ko je neki knez potoval po svoji deželici, pride tudi v malo mestice, kjer ga je župan slovesno nagovoril. Pa ravno med govorom pride osel mimo in tako neznansko “riga”, da knez nevoljen zakliče: “Skrbite, da ta osel utihne!” — Preplašeni župan preneha z govorom ter vpraša: “Ali mislite mene, svitli knez?” —- “Ne, onega,” odgovori ta.
Brzovlak.
Ker vozi nekje vlak skozi več vasi, so vporabljali otroci to priliko, da so se lahko vozili v šolo. Sprevodniki so pa bili celo tako prijazni, da so qtro kom kar gredoč namigavali za vstop ter seveda tudi vlak ustavljali. — Ne koč zopet vabi kondukter mimoidoče šolarje, naj vstopijo v vlak. Toda neki učenec se mu zahvali in se odreže: “Ne maramo se več voziti; gospod učitelj so nam to strogo prepovedali— ker smo vsikdar šolo zamudili; gremo rajši peš, da pridemo ob pravem času.”
V NAJEM LEPA HIŠA NA HRIBU s 6 sobami. Cena $8.00 na mesec. Vprašaj pri “Amer. Slovencu”, ufn
HR¥..TSKO DRUŠTVO ZRINSKI TVankopan št. 18, H. Z. v 111., v Joliet, 111. Odbor za leto 1908: Predsednik: Fil. Hibler, 1014 N. Chicago St.; podpredsednik: Pavel Pavletič, 1003 N. Scott St.; Računovodja: Ant. Kirinčich, 1212 N. Chicago St.; tajnik: Mih. Podobr:i_ 920 N. Chicago St.; blagajnik :J	o Tušek, 205
Ruby St.; bolniška	telnika: za
vzhodno stran mesti	om. Stefančič, 1014 N. Chicago	za zapadno
stran mesta: Ant. Mr	ič, 1316 N.
Hickory St. Seja p nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani.
NAPRODAJ DVE HIŠI NA HRI-bu. Jako poceni, ker se je lastnik preselil in jih želi prodati. Kdor želi kupiti eno teh hiš, naj vpraša pri Amer. Slovencu.	ufn.
KJE JE ANDREJ DOLENC, DOMA iz Dravelj pri Št. Vidu nad Ljubljano? Njegova mati-vdova mu želi nekaj sporočiti glede dedščine. Andrej Dolenc je bil nekdaj, in morda je še danes v Clevelandu. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov ali kdor ve, kam je iz Clevelanda odpo toval, naj, prosim, naznani! Rev. Anton Sojar, 53 W. 22 Pl., Chicago, 111.	2t
NA PRODAJ POHIŠTVO ZA manjšo družino. Pohištvo je staro okoli tri leta in se proda zaradi odhoda iz mesta. Martin Simonič, 1101 Center St., Joliet, 111.
IŠČE SE DOBRA GOSPODINJA na dobro mesto. Več pove: Matt Fink, 500 Frances st., Joliet, 111.
NAPRODAJ KRASNA FARMA OB-stoječa iz 9 akrov rodovitne zemlje; lepa nova hiša in poslopja. Le par milj od Jolieta. Lepa prilika za pravega moža. Proda se poceni. Več pove uprav. Amer. Slov.	2t.
Točim vedno sveže pivo, fino kali f orni j sko vino, dobro žganje in trži» najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premos
TELEFON 7612.
tora N. Broadway...JOLIET, ILT
Ustanovljena 1S71.
ltyMonali
Of Joliet Illinois.
Kapital in preostanek $300,000.00.
Prejema raznovrstne denarne ulogc ter pošilja denar na vse dele sveta.
C.
J. A. HENRY, predsednik.
H. TALCOTT, podpredsednik. HENRY WEBER, blagajnik.
MATH. H. NEMANICH,
1005 N. Chicago Street Joliet, UL
dobroznan
SLOVENSKI POGREBNIK
V slučaju ženskega spola oskrbuje tudi moja žena v pomoč.
Chic. Telefon št. 741. N. W. Tel. 263
Joliet Trust & Savings Bank
Glavnica $100,000.00,
Banka, ki posluje po pravem bančnem sistemu in daje
3% OBRESTI OD VLOG.
Ta banka je pod nadzorstvom države in nje postav, ter sme delovati kot eksekutor, administrator, varuh in nadzornik raznih zapuščin.
Hrani stvari in brani koristi vdov in sirot, ako je pooblaščena, brez kake izgube. Najboljše in najsigurnejše bančno podjetje.
Joliet Title & Guarantee Co.
G-lavnica $50,000.00.
Izdeluje abstrakte in jih jamči. Naš urad je urejen popolnoma in naše knjige so urejene, d» lahko vsak abstrakt jamčimo, ako pride skoai naše roke. Zavarujte svoja posestva.
110-112 North Ottawa St.	Joliet, 111.
Kje je najbolj varno naložen denar?
Hranilnih ulog je: 35 milijonov kron.
Rezervne« zaklada je: Nad milijon kron.
Mestna hranilnica ljubljnaska
je največji in najmočnejii denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje Hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem «vojbn premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos jilnica, pupilarno varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovih ulicah.
Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak 82 COURTLAND STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE- N. E. CLEVELAND, O.
FRANK SAKSER
E. PORTER Brewing Co.
EAGLE BREWERY izdelovalci
ULEŽANE ME
PALE ALE IN LONDON PORTER POSEBNOST JE PALE WIENER BEER
Siten gospodar.
“Otoničar, koliko je že ura?”—Otoničar: “Črez deset minut bo enajst.”— Gospodar: “To je pa že preneumno, da ne odgovorite prav! Vprašal sem Vas, koliko je ura sedaj in ne koliko bo črez deset minut.”
Napačno razumel.
Trgovec S. je bil s hčerkama na obisku pri svojem prijatelju v trgu. Tam
j ‘	” 1' dve goski. Spravi jih
Cenjenim rojakom na znanje 1
V. J. Kubelka izdal je novo, za Slovence v Ameriki prepotrebno Slovensko Angl. slovnico, Slovensko Angl tolmač in Angl. Slov. slovar v tako popolni meri, kakoršne do sedaj Slovenci še nismo imelL
Knjiga v platno vezana stanesamo
$1.00.
Svota se lahko pošlje v poštnih znamkah na
V. J. KUBELKA & CO 9 Albany St,	New York, N. Y.
LEP DOBITEK.
VARNEJŠE KOT BANKA.
The Grand Arizona Copper Co.
vam nudi priliko, da naredite lep dobiček, ako kupite delnice na lahke obroke, po 50 centov.
NE OPUSTITE TE PRILIKE!
Za nadaljna pojasnila, podobe in slike, ter zapriseženo izjavo o zemljišču, rudniku in poslovanju istega, se o-glasite, ali pa pišite na:
O. E. PETTERSON & CO.,
DULUTH, MINNESOTA.
fiscal agents, 213-14 First National Bank Building,
DOBRIH ZASTOPNIKOV RABIMO.
Kupujemo in prodajamo razne rudniške delnice in dokumente
Pišite nam!
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
STRITARJEVE ULICE 2
sprejema vloge na knjižice in na tekoči yf 1 (ji račun ter je obrestuje počistili	* JfcS /O
Kupuje in prudaja vse vrste vrednostih papirjev po dnevnem kurzu.
Delniška glavnica K 3,000.000.
PODRUŽNICE, SPLJET IN TRST.
Rezervni sklad K 300.000.