OBRT* Natisov 15.000. *t8M »Štajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 3 knne, za pol in četrt leta razmerno; za Ogrsko 4 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane za celo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnina Naročnino je plačati naprej. Posamezne štev.seprodajajopo6v. Uredništvo in uprav-ništvo se nahajata v Plujj, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopisi: si ne Vrača, Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za ozndnila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za Vi strani K 32, za- >/, strani K 16, za >/a strani K 8, za Vi« strani K 4, za '/m strani K 2, za '/«4 strani K 1. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. pre; :nah Vabilo na naročbo. Ob priliki novega četrtletja opozarjamo svoje cenjene naročnike, ki so z naročnino zaostali, naj isto poravnajo. „Štajerc" je danes najbolj razširjeno glasilo štajerskih in koroških kmetov, ki se zavzema za skupno go-J spodarsko delo. V vsaki hiši naj bode ta list! Uredništvo in uprava. Boj laži-kmetski zvezi! (Dopis iz Slovenskih Goric) Dragi »Štajerc"! Starejši ko človek postane, več si pridobi skušnje. Imel sem priložnost se udeleževati na velikonočni, torek v Mariboru v ■rinem domu" tako zvanega slavnostnega zborovanja" slov. kmetske zveze; seveda kot dozdajni zapeljani pristaš. Ko je bilo toliko ro-potanja in krika, mislil sem si: no to bo pa že kaj posebnega. Ko sem slišal, da je vstop le za povabljene goste, mislil sem si, da ne bode kaj prida, temveč farbarija in slepljenje ubogega slov. ljudstva. Ko pridem v Maribor, preČudil sem se, ko zagledam da mrgoli po vseh ulicah črez mero duhovnikov, doktorjev, pisačev. Predstavljal sem si to zborovanje že doma ali šel sem vendar zopervoljo, da se ne zamerim nekim gospodom, kateri že itak sumničijo da nisem zanesljiv podrepnik. Posebej povabil me je pa še g. Roškar. Iz zborovalne dvorane v Mariboru bil bi se že rad izmuznil, pa kaj, prvi »Slov. gospodar" opsoval bi me bil kot »nemčurja", »štajerci-anca" itd. To bi mi ne bilo toliko djalo, saj enkrat more vse priti; ali ker sem bil enkrat tukaj, hotel 'sem videti in slišati, kaj se bode godilo. Sam sebi in tudi drugi kmetje so se mi smilili ko smo mi stari slov. kmetje stali v 2borovalni. dvorani kakor ubogi grešniki pred vicami, ki čakajo odrešenja; mladozobni kaplani in dohtarji, katerih je bila gotovo tretjina, pa so se šopirili res kakor naši strahovitelji. Ko bi bilo to nekje javno in ne pri zaprtih durih, sramoval bi se bil pred ljudstvom. Zapazil sem na obličjih drugih, da so tudi tisti na tihem ravno mojega mnenja. Mislili smo kmetje, da se bode pogajalo za gospodarske razmere v teh za kmetijstvo žalostnih časih, pa motili smo se grozno. Naš g. drž. p. Roškar je kot predsednik 8. k. z. otvoril zborovanje in predstavil kranjskega dohtarja Šušteršiča. Vsi duhovniki, dohterji in pisači vpili so gromovito: »živijo Šušteršič" in ploskali, da je bilo groza ter tudi nas kmete k ploskanju navduševali. Neko kaplanče se je napenjalo, da je bilo bati da mu lice poči. G. Roškar razlagal je nekaj o novi vinski postavi, ter govoril proti upeljavi novega vinskega davka, kar je bilo seveda dobro; in edini je še bil g. I Roškar, kateri je govoril nekaj iz gospodarstve-nega polja. Potem je govoril dohtar šušteršič. . .K . .. 1 i-turmi 10 izp em za zvoneqj; in >St izberi naz _! Radovedni smo bili mi imetje njegovega govora; pa kaj, niti besedice j bleknil o gospodarski politiki, temveč razlagal narodne razmere, častil črez vse Bogove brate,pehe; trobil, da leži le proti jugu na Balkanu sreča naše države in slov. ljudstva, kvasil o neki zvezi južnih Slavena itd. kar ga mi kmetje polovico razumeli nismo. Govoril je Šušteršič med burnim ploskanjem duhovnikov in pisačev ter vprašal: Kdo pa je naše ljudstvo? Slovenski kmet! Izbrišimo slov. kmeta in slov. naroda ni več. (Pritrjevanje pri gospodih). No, ta Šušteršičeva izjava je pač vendar resnična, kajti, če bi slov. kmeta ne bilo, drugi bi gotovo tim kmetskim zapeljivcem nihče ne bi šel na limanice; konec bi bil ljudskega izkori-ščevanja. Slovenski kmet in slov. narod bodeta ostala in prospevala, pa gotovo ne pod jerobstvom Šušteršiča. — Tako mislil sem si jaz. — Šušteršič ima dovolj dela na Kranjskem, da osreči kranjsko ljudstvo in pridobi od sile v Ameriko pregnane Kranjce nazaj. Šušteršič je omenil na vso grlo, da se bode , bojeval za narodnost, če ,_traja boj desetletja, m.^.:> je rekel'celo stoletja. Prosil je poslušalce naj ga ubogajo, kajti on je celo prijazen, celo s cigani če mora biti. Rekel je Šušteršič: zagovarjati sem moral enkrat celo cigansko družbo in sem moral biti prijazen. Glavni lump je bil oproščen, a me še pogledal ni, kakor da bi bil največji poštenjak. Koreči so ga par mesecev pozneje obesili. — (Živahna radost je sledila pred tem govorom od strani prvakov). G. doktor Šušteršič, dobro ste jo zadeli s tem govorom. S cigani celo ste bili prijazni, in lumpa ste zagovarjali, kakor ste rekli, — samo da ste zaslužili morda na debelo denar. Lump pa Vam še hvaležen ni bil. Kšeft je kšeft, kaj ne g. doktor, naj bode kak če, samo da kaj vrže. Kmetje smo se natihoma posmehovali. Ni res, g. doktor na Balkanu slovansko kraljestvo, kateremu bi nas Slovence priklopih in od Gradca odcepili, to bi bilo za Vas in Vaše pajdaše, Ben-koviča, Korošca itd.; eden bi bil minister, drugi deželni glavar, tretji nadškof itd. za mastne plače — ti slovensko ljudstvo pa bi v neumnosti stradalo, trpelo in bi se po ruski šegi pretepalo itd. Vaši in Vaših pristašev sinovi bi imeli v tem blaženem jugoslovanskem kraljevstvu mastne službe in mastne plače, naši slov. sinovi pa trpeli v bedi in tlačanstvu. Bog nas štajerske slov. kmete obvaruj pred Vami in Vašim kraljestvom. Ce je slov. kmet. zveza res tako narodna, zakaj pa niste povabili liberalno narodno stranko, katera je gotovo narodnejša, na zborovanje ? Zborovalo se je pri zaprtih durih, ker ste se bali, da bi prišli tudi drugi elementi ter razsvetili to grozno hinavščino. — Dragi »Štajerc", v dolgem in sicer gladkem govoru je pokazal g. doktor Šušteršič svojo zvito modrost ter pokazal, da nima niti trohice pojma o gospodarski politiki. G. doktor Benkovič bleknil je samo tu in tam prazne medklice, ter hvalil govor pristaša Šušteršiča. Govoril je tudi g. p. Robič. Priznal je sam, da je težko govoriti za šušteršičem, pa tudi res, če krojač suknjo pokvari, jo prav težko drugi popravi. Robič mlatil je tudi jeclaje po nemški stranki v deželnem zboru ter med drugim dejal, da le tedaj pridejo nemški poslanci, kedaj se gre proti Slovencem. Seveda, to ni čuda, ker je znano, da poslanci slov. km. zveze le trobijo zmiraj neumno narodno politiko, nbijajo čas in denar, za gospodarstvene stvari se pa iz gole gluposti ne brigajo. G. Robič je govoril, kakor je bilo videti, v nekem strahu, kajti paziti je moral, da se ne zagovori in se na novo zameri pri Korošcu. Govorili so še tudi drugi. Ali po vsem se je jasno izjemalo, da je bilo zborovanje namenjeno več narodni hujskariji kakor pa ljudskemu blagom. Da je pa več govornikov govorilo proti lastnemu prepričanju, fideti je bilo jasno, kajti g. dr. Korošec je natančno zasledoval govornike. Dragi »Štajerc", precejšno število nas navzočih kmetov bilo je celo drugega mnenja, — tu in tam bi se rad bil kateri oglasil, pa kaj pomaga, bili bi ga grozno napaldi; boljše je bilo tiho biti. Odločili pa smo se, da stopimo polagoma k »Štajerčevi" stranki ter si naročili tudi »Štajerca". Pričakujemo pa že zanaprej, da nas bodejo v „Slov. Gosp." grozno napadali; ali enkrat mora priti! Kmetskemu stanu škodljive neumnosti smo se že naveličali. Prepričali pa smo se že. zdavnej ne samo mi, tudi veliko drugih, da zasleduješ Ti dragi. Stajerc samo le kmetskemu ljudstvu dobre koristi. Dobil še bodes od nas več poročil. — Slov. Goričani. (Sledi 9 podpisov.) Politični pregled. Politični položaj ni dovedel še do nobenih bistvenih sprememb. Državna zbornica deluje počasi naprej. Z malo večino je sprejela od vlade priporočeni dnevni red, tako da se je postavo glede posojila 182 milijonov v prvi vrsti obravnavalo. Zbornica je tudi razpravljala o službeni pragmatiki. V zadnjem trenutku se zopet govori, da hoče vlada svoj kabinet spremeniti in omogočiti vstop enemu češko-klerikalitemu ter enemu jugoslovanskemu ministru. Mislimo pa, da so to le pobožne želje Plojev in Sušteršičev. Državni zbor imel bode pred binkoštnimi prazniki prav malo plenarnih sej. Že 21. ali 22. t. m. bode zasedanje za skoraj dva tedna pretrgano. Prva seja za tem odmorom bode potem 4. ali 6. maja. 12. ali 13. maja pričele bodo binkoštne počitnice. Šele 19. maja bode državni zbor hitreje delovati pričel in bode baje njegoyo zasedanje do srede poletja trajalo. Čehi povsod. Poroča se, da hočejo Cehi v Serajevi sezidati »Narodni dom". To poslopje naj bi bilo potem nekako zbirališče vseh Cehov na jugu. No, lepa bodočnost čaka te pokrajine, ako bodejo češki veleizdajalci s srbskimi sovražniki naše države skupno nastopali. In oblast te vsiljive Cehe, ki tudi že v slovenskih deželah domačinom kruh odjedajo, povsod še podpira. Gospodska zbornica je sklicana za ta po-nedelek. Stari gospodje imajo zelo resne obraze. Govorili bodejo o varstvu — spomenikov. Med spomenike nekdanjih Časov spadajo ti gospodje pač sami . . . Kako se davčne denarje proč meče. List „Montags-Zeitung" piše o tej zadevi sledeče: »Tako se prične ples iz novege. Kratek pogled na zadnja tri leta pa kaže resnost teh političnih plesov. Dne 3,1« decembra 1906 ostalo je v državnih blagajnak 7076 milijonov kron denarja, deloma v gotovini, deloma v vrednostnih papirjih, to pa že potem, ko je država vse svoje izdatke poravnala. Koncem leta 1908 je končal računski zaključek še z blagajniškim stanjem 672 milijonev kron. Danes pa so državne blagajne tako izpraznjene, da nam finančni minister zagotovi, da si mora 180 milijonev kron denarja izposoditi, ker drugače državnih potrebščin ne more poravnati. V zadnjih letih se je moralo večji del omenjenih 707'/> milijonev kron z a-gospodariti. In pri temu ni bila država v teh letih od svojih rednih dohodkov odvisna. Velikanske svote denarja, ki si jih je država v tem času izposodila, se je porabilo. Naši dolgovi znašajo 508 milijonev kron več in v državni blagajni za 500 mi-lijonev kron manj, — to je uspeh državnega gospodarstva zadnjih let. In pri temu je finančni minister zopet izjavil, da se mora velikanske dreadnought-barke zgraditi, ki bodejo zopet več kot 250 milijonev koštale. In tako se pelje državni voz v vedno večje blato. Ljudstvo pa trpi lakoto in čaka na odrešenje . . . Občina Ptuj proti namestništvu. Pri upravnemu sodišču so se vršile obravnave zaradi zadnjih okrajnih volitev. Občina Ptuj je predložila 3 prizive proti namestništvu. Zastopal jo je odvetnik dr. Plachki. Upravno sodišče je enemu pri-zivu ugodilo. Poslanec Ježovnik f. Poroča se, da je državni poslanec Vinko Ježovnik po daljši in hudi bolezni umrl. Pokojnik je bil izvoljen od „Na-rodne stranke." Bil je miren značaj. N. p. v m. Laška armada. Italijanska vlada zahteva od zbornice 60 milij. lir za vojaške namene. 10 milij. hoče porabiti za vojaške zrakoplove. Naš ljubi sosed se torej vedno očitneje oborožuje. Kitajski nemiri. Iz mesta Haukau se poroča, da so Kitajci vsa poslopja zažgali, ki so last tujcev. Baje je tudi guberner umorjen. Kitajski vojaki niso hoteli pomagati. Misionarji odhajajo iz pokrajine, ker se bojijo splošne krvave ustaje proti tujcem. Uporniki so že mesto zažgali in več misijonarjev umorili. Zopet zarota proti carju. Iz Petersburga se poroča, da se je odkrilo veliko zaroto, naperjeno proti življenju carja in njegove družine. Zarotniki so bili večidel visoki oficirji in dostojanstveniki. Doslej se je zaprlo 12 oseb. Preiskava se vrši tajno. Bojijo se namreč, da bi carica, ki je duševno bolana, o tej zadevi ne izvedla. Oberst Mašin, eden najgrših morilcev srbskega kralja Aleksandra, je te dni umrl. Mašin je bil brat Aleksandrove žene Drage. Vendar je bil pa najbolj krvoločni morilec. Na zahtevo Anglije ga je moral revolver-Peter vpokojiti. Kronika. Ogrske državnozborske volitve vršile se bodejo v prvih 10 dneh meseca junija. — Švicarskim oficirjem in vojakom je vlada strogo prepovedala, nositi tuje medajle. — Volitev dunajskega župana se vrši glasom sklepa mestnega sveta dne 22. t. m. — Nemški poslanci dr. Hoffmann pi. Wellenhof, dr. Steimvender i. dr. so izdelali in predložili predlog proti večnemu podra-ženju cen južne železnice. — Nemški državljan Kieser je prišel nehote Čez rusko mejo. Ruski vojaki so ga umorili in mu oropali 400 markov. — Velikanski Štrajk stavbinskih delavcev na Nemškem je zdaj pričel. Skupno Strajka 235.000 delavcev. — V Oblačni na Srbskem 2 je nekdo pri občinskih volitvah vrgel bombo na volišče; ranjenih je bilo 8 oseb. — Bivši amerikanski predsednik Roosevelt je bil te dni na Dunaju. Sprejel ga je tudi naš cesar. — Bosanski deželni zbor se bode baje 13. junija otvoril. — Kralj Menelik abesinski je torej vendar-le umrl. V celi državi vlada mir. — Ustajo v Albaniji, ki je grozila vedno večje čete ljudstva zgrabiti, so vendar udušili. — Češki posl. dr. Kramar je težko obolel. Dopisi. Velika Nedelje, častiti g. urednik! Jako sem vesel, ker enkrat je že vendar našel dopisnik velikonedeljskega župnika. Tudi jaz hočem vam nekaj omeniti o delitvi podpore. Resnično, res so dobili taki podporo, kateri popolnoma niso potrebni; toraj prosim da se ti v listu omenijo: S. F. v Trgovišču je obložen s pridelki za tri leta naprej, če kaj pridela ali ne, denarja ima nad 2000 kron v hranilnici, tudi nima nobenega otroka dediča, star pa že je! Marija M. (ravno tako). Nr. N. v Trgov., kateremu toča ni napravila nobene škode, še ima 4000 kron v posojilnici. Marija K., ledična v Trgovišču, je že 50 let stara, je pri bratu, pri katerem še svoje dedščine ni odvzela, ima -poleg tega denar v hranilnici. J. L,, kateri živi na prevžitku, ima tudi denar v hranilnici in še jako premožno rodbino. Vsi ti so dobili podporo po župniku podarjeno, kateri popolnoma niso potrebni. Ze v župnišču so jim to narekovali in jim v oči župniku pravili, da ti niso potrebni, a župnik jim odgovori: „Škodo pa vendar imajo". Nato reče neka ženBka: „Pa je obložen z vsem več let naprej" ; tedaj odgovori župnik: „Ja to si je sam pridelal, da ga lahko stone, ker ima prilka naprej". Oznanil je tudi podporo na prižnici tako, da naj si pridejo po podporo samo posestniki, ki siromaka na delo potrebujejo. Toraj naj odgovori župnik, komu ima pravico podporo deliti, takemu kateri, ima po hranilnicah denarje, pridelka za več let naprej; taki so silno potrebni, da mu svojega par tednov ni treba vživati, da se s podporo živi. Darovniki pa so ta mili dar za uboge v sili potrebne darovali ali nič ne dobijo tisti, katori župniku roko ne ližejo.^njemu pojedine delajo in kateri mu nazaj njegovo vrečo nosijo; takim, ki to storijo, je ta Jakec podporo delil. — Na dan ko se je podpora delila, so tudi ti črni gospodje pojedino si služili in pri kartah za denarje igrali, poleg tega pa dobro vince vživali obilno, tako da je eden izmed teh tudi v Trgovišče prišel k gospodu županu Iv. Meško, ki ima olikano pu-nico Tiliko, s katero je ponoči od 9.—10. ure hodil po cesti gori in doli. Vprašamo tega kaplana, ali je mogoče s to punico v kakoršnem sorodstvu ali kaj ? Ali morebiti bodemo morah žapniku mašo plačati, da ne bode nazaj v to faro hodil ta kaplanček? Oj ti krivica, koliko te je na svetu! Sv. Lovrenc ob Mariboru. Dne 6. t. m. kupil je Franc Leskovič iz Ljubljane pri okrajni sodniji v Mariboru gozd „Hommerwald" v Rot-tenbergu eksekucijskim potom za 481.000 K. Pred letom prodal je naš župan g. Jos. Miche-litsch ta gozd popolnoma brez bremena g. vitezu pl. Zandonatti za 425.000 K. Tekom razprodaje Izbruh Etne. Že v zadnji številki smo priobčili sliko vulkana Etne, ki je pričel zopet ogenj bruhati. Kakor znano, jo Etna največja gora, ki bluje ogenj,na Evropskem. Danes prinašamo par slik iz prizadete pokrajine. Izbruhi Etne so sicer redki, a tembolj grozoviti. Vendar pa je upati, da bode zdaj njena moč pomirjena. Naša slika kaže na levi strani prosilno procesijo, j vse. Kakor znano je lava kamenje, ki je vsled ki so jo prestrašeni kmetje priredili, da jim božja | velikanske vročine mehko in teče kot voda. milost grozečo nevarnost odstrani. Na desni i Škoda, ki jo izbruhi Etne povzročajo, se strani pa vidimo, kako teče lava v vas in uniči | seveda niti ceniti ne more. pa se je pokazalo, da so komaj 8 mesecev m nakupu na gozdu zapisane sledeče točke, ki ji; p o s novi lastnik Zandonatti dolguje: 1. Ljndsb same kreditna banka v Ljubljani K 445.000. — 1 šteli Pristojbine (erar) K 16.200 (!!). — .;. N. N. I časti 25.000. — 4. Škof Jeglič v Ljubljani K 2.720 prvi — 5. Davki K 7.850 (! !). — 6. N. N. K 26,00« v pr — 7. Samuel N. K 5000. — 8. N. N. K SiG.OOfl pa n — 9. N. N. K 55.000. — 10. N. N. K 0.000 sojili 11, N. N. K 4.000. 12. N. N. K 5000. K pila N. N. K 5000. — 14. Okrajna bolniška bh sredi gajna K 12«5. — 15. N. N. K 1.600. — li 43.0 Lesni delavci (plača) K 3.200 (!!!). 17. N. S 105. K 1.600. — 18. Lesni delavci (!) K 700. - Pose 19. N. N. K 1.800. 20. N. N. K 10,000. - kron 21. N. N. K 800. — Vse skupaj tore, kron 722.755 kron. Torej, na posestvu, ki se je k» še 9 pilo pred komaj enim letom za 425.000 kron seda se je napravilo 722.755 kron dolga!! Kini njj so domači obrtniki razmeroma še malo prizadeti P i 1 Več upnikov pa je (ako sodimo po imenu) - n i c judov. Seveda, med judi se nahajajo tudi ljub se g ljanski škof in klerikalne posojilnice ... Neti sojil: drugo posestvo „Radlbach", katero je isti Zan svoji donatti pred 2 letoma tudi za ceno 420.000 1 ki ji kupil, obremenjeno je s sledečimi dolgovi: 1 CA To j kupnina K 420.000. — 2. N. N. K 80.000. - ™kt 3. N. N. K 300.000. — 4. N. N. K 165.0« dem — 5. N. N. K 65.000. Pristojbine in davki i ljudi 22.809. — Skupaj torej K 1,052.809.1 poso so pač podučljive stvari, kaj?! Najlepše kšeft špa se lahko dela in to brez denarja, — vedno j °hla še dosti ljudi, ki grejo gotovi gospodi na lin poso V tej naši pokrajini se je še več takih »kšeftos stav naredilo, kjer niso kupci niti počenega groš Siti. imeli. In povsod se gre za nakup g o z d o i m°a Ako je takšni objekt dobičkaželjnim špekulanta^ zapadel, potem vemo iz izkušnje, kaj se iz lepi priŠl gozdov zgodi. Naši predhodniki so te gozdor Dolg skozi leta oskrbovali in na njih vzorno gospo haje darili. Zdaj pa skušajo brezvestni špekulant kjer kranjske sorte iz teh krasnih gozdov puščal] narediti. Oblast, kje si? Ali se bodeš res vzdramila, kadar bo že prepozno? Brezvestnen špekulantovstvu mora biti konec! _______________________^_________L2j Novice. da v I Današnji številki „Štajerca" smo dodali zna strani priloge, tako da šteje skupaj 10 stran vjjj S tem smo zamogli vsebini večji prostor zaa nre'E guriti. Upamo, da nam bode mogoče, polagom c;: redno prilogo „Štajercu" dodajati, tako da bod ^ vsaka številka našega lista najmanje 10 strai ^-štela. V ta namen je seveda treba, da tudi nai n0 somišljeniki pridno delujejo. Vsakdo naj vend! nea prizna, da je naš list najcenejši neo(cjj0 visni in samostojni tednik za Sli vrgj: vence. List prinaša zdaj tudi poleg bogal ^j -vsebine vsak teden najmanje 3 slik, s katerio s^,j so prijatelji gotovo tudi zadovoljni. Vsi tore gejj na delo za naš list! Število dobrih naši ^e^( naročnikov se z vsakim dnevom veča. Deluju ;ma torej vsi, da bodemo še več prijateljev pridobi 0Dj: Potem bode tudi naš list še večji in še boljš ;^ Naprej za Staj erca" ! pon Gospodarstvo prvaških posojilnic. Mi smo i 8tvt davno prorokovali, da čaka prvaške posojilni) g^e] ista usoda, kakor je zadela brezvestno ustaaoi ^.j ljena »konzumna društva". Vtemeljevali smo i ^er( svoje prorokovanje s tem, da smo kazali na m ^r„a marno, brezvestno in dostikrat naravnost zli pr0| Črnsko gospodarstvo v teh prvaških posojilnica! ^JQ Naše trditve smo vseskozi tadi dokazali. Kaj je g nam se ne gre zato, da bi brez vzroka agitira -n j proti tem denarnim zavodom. Vsak polom tf gvoj posojilnic plačujejo nedolžni in vbogi slovens; ie^- kmetje, ki so se pustili od politikujočih duhoi__ uikov ali od prvaških dohtarjev zapeljati . . ^ngl Pred kratkem pa so začeli prvaški listi sa: j^ gotove prvaške denarne zavode grajati. Ne m ^a(_ slimo pri temu na bratomorni boj med kleije kalnimi in liberalnimi posojilnicami. Ali celjs! „ia^ „Narodni dnevnik" n. p. je šele p. kr. napad q-celjsko posojilnico, češ da ima v nje le en p ge } vak večino, da to ni nobena pravica itd. „X ^a^ rodnemu dnevniku" se gre seveoa zato, da ([av mladi „narodnjaki" to posojilnico v svoje kremi; a ■ lje dobili. Kajti „mladim" gre drugače sicer pnva. dobro, ali denarja jim manjka! Tudi za st jn " dnevnik bi radi nekje denarja dobili, kajti t j_a samih dolgov tudi ne more živeti. N e ki — 3 .goma bode strani li naši en dar eo d- Sl.o- jogate .terimi o r ej naših slujmo dobili. boljši. smo že )jilnice tanov-,mo to na ne-it zlo-lnicah. . Kajti .gi tirali jm teh 3 ven ski duhov-ti i sama Ne mt klcri- celjsl napa en pij a. ,m », da kremo :er.pr za sv kajti 0(1 Nekaj smrdi torej v celjskih prvaških posojilnicah, to je gotovo. Ali tako ni samo v Celjn, temveč tudi povsod drugod. Našteli bi lahko nebroj slučajev, ki niso ravno častni in zaupljivi za prvaško posojilništvo. V prvi vrsti stoji tukaj škandalozno gospodarstvo t prvaški posojilnici v Soštanjn itd. Za danes pa naj omenimo le še en slučaj! Prvaška posojilnica v Ribnici na Kranjskem je te dni kupila graščinsko posestvo pl. Zandonatti v neposredni bližini Celja. Skupno meri to posestvo 43.000 G metrov. Kupna cena je bila — 105.050 kron. Pri tej kupčiji je sledeče zanimivo: Posestvo je bilo sodnijsko cenjeno na 60.000 kron. Na posestvu je bilo že dolga za 105.000 Iron. A prvaška posojilnica je dala vkljub temu še 90.000 kron na to posestvo. Z drugimi besedami povedano: Posestvo, ki je sodnijsko cenjeno na 60.000 kron, ku-pilaje prvaška posojilnica v Ribnici za 200.000 kron. To je pač dokaz, da se gre tej brezvestni gospodi pri prvaških posojilnicah edino za politične neumnosti. Nesrečni svoji kranjski politiki žrtvujejo tisočake denarja, ki jih nanosijo zaslepljeni vbogi kmetje skupaj. To je tako nebovpijoče postopanje, da se človeku kar lasi jezijo. Tako gospodarjenje s tujim denarjem je pač hujše kot rop! Ni čuda, da ljudstvo zdaj že tramoma obrača hrbet prvaškim posojilnicam in nosi svoj denar raje v nemške šparkase. Kajti te šparkase stojijo pod oblastveno kontrolo, medtem ko tega v prvaških posojilnicah ni! Pri nemških šparkasah se edno-stavno nikdar take špekulacije ne morejo izvršiti. Denar je v njih varen, v prvaških posojilnicah pa visi denar na — eni niti . . . Konkurz prvaške zadruge. V Solkanu je prišla prvaška „Mizarska zadruga" v konkurz. Dolgov je za 540.000 kron. Tudi vlada izgubi baje 20.000 kron. Tako gospodarijo prvaki tam, kjer imajo še kaj moči. Iz Spodnje-Stajerskega. Regulacija Drave. Vlada sicer še ni ničesar javno povedala, ali skoraj gotovo je, daje regulacija Drave zase daj popolnoma-uTtavij ena! Kavnotako gotovo je, da bode tozadevno stavbeno vodstvo v Ptuju zdaj razpuščeno, kar se zna že te dni zgoditi. Vse, kar smo torej pravili, vse naše slabo prerokovanje se je grozovito uresničilo. In nesrečna prvaška obstruk-cija v štajerskem deželnem zboru je dosegla to, kar je menda hotela. Iz tega žalostnega dejstva ne pomaga nobeno besedičenje in nobeno zavijanje. Ko bi slovenski poslanci v deželnem zboru ne bi pričeli z brezvestno obstruk-cijo, potem bi lahko deželni zbor svoje delo izvršil, potem bi lahko dotično postavo sklenil, ki jo vlado zahteva. Ali vsega tega niso slovenski poslanci premislili. Kar tja v en dan so pričeli z obstrukcijo in posrečilo se jim je, da so deželni zbor razbili. Vlada nima deželne postave, ima torej orodje v rokah, da ne izpolni dano obljubo in — 12 milijonov kron, ki bi jih moralo priti v naše kraje, ki bi se morali porabiti za naše ljudstvo, ki bi morali prebivalstvu zlasti v ptujskem, ormožkem in mariborskem okraju koristiti, teh 12 milijonov kron je izginilo za nas! Kamnolomni so ustavljeni, stotero delavcev je brez zaslužka, — Drava pa trga kos za kosom domače zemlje in jo nese proč, Drava koplje grobove našim kmetom . . . Ena beseda iz češkega tabora je slovenskim poslancem več veljala, nego beda in krvava revščina slovenskega ljudstva. Ja, v svojih listih se še norčujejo iz te bede in te revščine! Regulacija Drave je torej ustavljena, — ta klic bode pač stotero kmetev zdramil iz duševnega spanja. Vbogi kmetje, ali zdaj vidite, kakšni so cilji prvaško politike? Ali zdaj vidite, kam vas vodi politična gonja teh gospodov ? Kje je zdaj dr. Benkovič? Seveda, njemu, ki je glavni povzročitelj obstrnkcije, je to vse eno. On ima dobro advokatsko pisarno v Celju in se ne briga za tukajšne kmetovalce. Ali kje sta tudi Ozmecin Meško? Izvoljena sta vendar od ptujsko-ormožkih kmetov. Z a g o v a r-jajta se, možaka, kajti drugače vaju zadene ljudska jeza! Žalostna in smešna pa je pri vsemu temu igra, ki jo igra hoirat dr. Ploj. Pred kratkem je imel v sv. Marjeti shod. Na tem shodu je m. dr. tudi o regulaciji Drave govoril. Da je resnico po stari svoji navadi zavijal, tega nam niti omeniti ni treba. Ali Ploj je tudi rekel, da je bil pri vseh ministerstvih in da so mu vsi rekli, da se stavbeno vodstvo ne bode razpustilo in da se bode torej regulacija Drave nadaljevala. Zdaj je dvojino mogoče: Ali je Ploj nalašč in vedoma lagal, kakor je to tudi že njegova navada; potem se je hotel s tem le kmetom prilizniti, ko jim je vrgel novo upanje v srce. Ali pa so ministri hofrata Ploja naravnost za norca imeli. Eno ali drngo mora veljati. Kajti stavbeno vodstvo se bode te dni razpustilo in regulacija Drave je gotovo ustavljena. Ploj, povejte volil-cem, ali ste se vi ljudem nalašč lagali, ali pa so Vas ministri za nos vlekli"?!... Kmetje! Vse vas je zapustilo in edino v vaši moči leži rešitev! Zbirajte se na shodih in zahtevajte od svojih deželnih poslancev, da bodejo takoj z obstrukcijo nehali, ako se junija meseca deželni zbor zopet snide. Zahtevajte od vaših občinskih odborov, da sprejmejo take rezolucije in zahtevajo isto od deželnih poslancev. Le akob odejo slovenski poslanci junija meseca z obstrukcijo ponehali, je mogoče, da se regulacija zopet nadaljuje. Kmetje, treba je zahtevati .in ne več prositi! Dr. Kukovec klepeta. Resni človek mora kot politik vsako besedo desetkrat premisliti, predno jo izusti. Kajti drugače ga ima vsakdo za političnega otročaja, ki se ga nikjer in nikdar ne vpošteva. O političnih lastnostih dr. Ku-kovca v resnici nismo imeli nikdar posebno visokega mnenja. Bivši poet Spindler je ednostavno potreboval neko „peršono" in tako je postal dr. Kukovec general ,,narodne stranke". Mislil je: ako so Terglavi in Meški lahko poslanci, zakaj bi jaz tega ne znal biti ? In v tem oziru je imel celjski dohtar skoraj prav. Pozabil je pa eno: Terglavi in Meški so poslanci, ali misliti jim ni treba z lastnimi glavami. Zanje mislijo že Korošci in Robiči in Jankoviči in semtertja najde celo mali Benkovič kakšno misel. Dr. Kukovec pa je sam v deželnenrzboru in zato se ne more na nikogar zanesti, zlasti odkar mu je tudi Resel v obraz zahrnlil, da ne bode vse oslarije z njim delal. In tako je stal Kukovec sam v deželnem zboru ter pričel — neumnosti delati. Popolnoma brez vzroka, brez znanja in brez cilja, ja brez sklepa so pričeli prvaški klerikalci v deželnem zboru nesrečno obstrukcijo. Takrat je bilo za Kukovca čas, da nastopi proti tej obstrukciji in pretežna večina slovenskega prebivalstva bi stala za njim. Kako krasno agitačno sredstvo proti klerikalcem bi imel dr. Kukovec potem v roki. Pa je bil preneroden čeprav je dejal, da je pre- naroden. Obesil se je klerikalcem na rep in ti so ga vlekli skozi vse smeti ter so se mu še rogaJi. Zdaj, ko je prepozno, pa bi Kukovec rad iz blata nazaj na suho. Njegovi učitelji godrnjajo, kmetje godrnjajo in možakar čuti, da je sam sebi jamo skopal. Da bi se rešil, pričel je tja v en dan — sklepati. Tako je imel preteklo nedeljo v Gornjem gradu shod, na katerem je gbasom „Narodnega dnevnika" tudi sledese dejal: »Če danes govorim o slovenski obstrukciji, govorim o bivši obstrukciji. Slov. obstrukcije ni več. Meseca junija bodemo imeli kratko zasedanje deželnega zbora, ki bode trajalo dober teden dni. Sprejel se bode brez resnega odpora Slovencev proračun« itd itd. Dr. Kukovec klepeta torej nakrat, daje slov. obstrukcija končana. Bog daj, da bi tudi mi enkrat to lahko trdili. Kajti ta nesrečna obstrukcija bije krvave rane slovenskemu ljudstvu. Ali žal da je dr. Knkovčeva trditev doslej popolnoma neutemeljena in neresnična. Kukovec govori tako, kakor da bi se nemški in slovenski poslanci že dogovorili. Nikdo pa o temu ničesar ne ve! Torej je Kukovec tja v en dan govoril. Razumemo, — mož hočo zdaj vso krivdo in vso odgovornost za to zločinsko obstrukcijo na klerikalne poslance vreči. Ali tega ne more zatajiti, da je on s o k r i v, ker se je takoj pridružil klerikalni obstrukciji. Greh klerikalcev je tudi greh dr. Kukovca. In čez to dejstvo ne pomaga nobeno blebetanje in nobeno otročje zavijanje! Sokoli in — cesar. Opetovano smo že dokazali, da žene prvaška gonja mlade zagrižence v protiavstrijsko in proticesarsko mišljenje. To se je zlasti takrat dobro vidilo, ko je v času najhujše vojne nevarnosti mladina po ljubljanskih cestah „živio Srbija" vpila. Ednaki slučaj se nam zdaj iz Brežic poroča: Pred kratkem so se vršili tukaj vojaški nabori. Prišel je tudi v Brežice komi Leopold Cemetič, kije uslužben pri neki „ narodni štacuni" v Ljubljani. Seveda je ta fantek „vrli sokol" in je tudi tukaj svoje sokolsko prepričanje pokazal. Pričel jena vse pretege hvaliti protivojaške izgrede čeških veleizdajnikov. Končno je smrkolin bil tako predrzen, da je celo v gostilni pred orožniki na grdi način cesarja žalil. Drugi dan so fanta aretirali in zaprli. V ječi mu bodejo pač njegovo vročo kri ohladili. Stariši pa vidijo iz tega prav dobro, kam dovede sokolska vzgoja smrkove pobiče, ki bi se sploh še v nobeno politiko vmešavati ne smeh\ Iz Makole prinesel je zadnji „Fihpos" nesramno notico, v kateri trdi, da je neki „štajer-cijanec" zvonik namazal s kravjakom in da se 1 je baje bombardiralo farovž na velikonočni praznik. Ne vemo, kdo je stuhtal to laž, ali 1 bržkone kakšna blagoslovljena roka. Zdi se nam namreč, da je znanemu Kečeku zopet dolg čas in suer Rarhaus nath dem Brande ... c^58,1* Rotovž mesta Dessau pogorel. Naša slika kaže predpreteklo nedeljo pogoreli rotovž mesta Dessau na Nemškem in to po požaru. Ogenj je prijel najprve podstrešje, ki j© popolnoma zgorelo. Potem se je razširil ogenj i na zgornji etaži. Velika dvorana za seje in nekateri drugi, z zgodovinskimi vrednostmi napolnjeni prostori so bili popolnoma uničeni; ravnotako veliki, z dragocenimi slikami okinčani okni. Seveda je tudi krasno pohištvo zgorelo. Prostori ostalih nadstropij so težko od vode poškodovani, vendar pa se dajo Še rabiti. Mali stolpi ro-tovža so goreli in padli na ulico. Le veliki 72 m visoki stolp je ostal. Škode je za več kot pol milijona kron. 0 vzroku ognja se doslej ničesar ne ve. ®mr POZOR! ~3Bg Ali si že naročil našega „Štajerea"? Ako nisi tega še storil, potem ne pozabi! „Štajerc" košta celo leto le 3 krone. da bi zopet rad svoje farane v javnosti blatil. Saj ve itak celi svet, da je Keček največji .moralist" in to od tistega časa sem, ko je tisti radarki „nogo| zdravil" ... V prvi vrsti pri-bijemo, da je laž, da bi se farovž v Stopercah v Velikinoči bombardiral. Dragic pa naj nam „Fihposov" dopisan pove ime dotičnega „Štajer-cijanca", ki je zvonik mazal. Dokler dopisan tega imena ne pove, toliko časa ostane tudi najpodlejši in najgrši lažnivec ter obrekovalec. Prosimo „Fihpos" za odgovor! Sovraštvo proti nemški šoli, to je tisto polje, ki združuje vse prvaške stranke. Vkljub temu, da je pretežna večina tudi slovenskega ljudstva v srcu prepričana, da je nemška šola prepotrebna, hujskajo zagrizeni prvaki vedno proti nje. Pri temu se ti fanatiki ne ozirajo ne na pravičnost, ne na postavo. Zanimiv v tem ozira je slučaj iz Sevnice. Kakor znano, vzdržuje v Sevnici nemški »Schulverein" že od leta 1882 sem nemško šolo. Zgradilo se je tam novo šolsko poslopje. Komisija je pripoznala, da je to najlepša in najprimernejša šola na spodnjem Štajerskem. Šolo se vzorno vodi, kar so tudi šolske oblasti že opetovano pripoznale. Prebivalstvo je bilo srečno, da ima vendar eno dobro šolo in obisk te šole je bil vedno večji. Zdaj ima šola v Sevnici že tri, dobro zasedene razrede. Že iz velikega števila otrok je razvidno, da je ta šola že zdavnej potreba za tamošnjo prebivalstvo, da ima torej štajerska dežela dolžnost, da prevzame to šolo, katero so doslej edino Nemci s svojimi krajcarji vzdrževali. Napravilo se je torej tozadevno vlogo, ki so jo morali seveda najprve okrajnemu šolskemu svetu v Sevnici predložiti. Ta okrajni šolski svet je seveda popolnoma slovenski in njegovi člani so skozinskoz prvaško zagrizeni. In glejte: vkljub temu, da vedo ti prvaki dobro, da je ta šola velepotrebna, vkljub temu, da sedijo v za-stopu, da pospešujejo šolstvo in ljudsko izobrazbo, — so vendar sklenili, da ta že 28 let obstoječa šola ni potrebna in da jo torej dežela ne more sprejeti. Iz golega sovraštva proti vsemu, kar je nemškega, so ti zagriženci to storili. Pozabili so seveda, da je za uradno oblast nečastno, da polno opravičeno zahtevo tako brezobzirno odklonijo. Deželni šolski svet pa bode te prvaške gospode pač postave naučil. Upamo, da jim bode pošteno ušesa navil. Ljudstvo je sito takega sovražnega postopanja! Napad iz narodnega sovraštva. Prvaški hujskači postajajo vedno predrznejši. Ker beseda ne zaleže, skušajo zdaj kakor tolovaji mirne ljudi z nožmi napadati. Tako se je v Ptuju preteklo nedeljo ponoči sledeči slučaj zgodil: Učitelj g. Kari Kramberger je šel od neke veselice domu. Na cesti sredi v mestu (Bahnhof-gasse) sta ga napadla dva prvaška tolovaja brez vsakega vzroka. Bila sta pijana in vsled tega še bolj korajžna. Prvi je vzel takoj nož in pre-rezal učitelju suknjo, tako, da se je pojavila 30 cm dolga odprtnina. Ali raniti učitelja se mu ni posrečilo. Potem je skočil drugi tolovaj k učitelja in ga je udaril z nekim ojstrim orodjem po glavi, tako, da se mu je takoj kri polila po obrazu. Nato sta jo prvaška junaka urnih pet popihala. Bila sta srednje velikosti in gotovo hlapca. Tako torej, — zdaj že človek sredi mesta ni več varen od teh tolovajev. Kaj ko bi bil učitelj oborožen in bi se takoj na lici mesta branil? Potem bi prvaški listi pisali, da so „Nemci napadli mirnega Slovenca" itd. Prvaški listi so v prvi vrsti takih napadov krivi, ker oni sejejo že v srce smrkovih učencev so-kolsko sovraštvo proti nemštvu. Ali enkrat jo bode eden teh prvaških napadalcev pošteno skupil! To je pač prvaška „kultura!" Hočani 80 rešeni! Brez šale, — Hočani so zdaj rešeni! Leta sem že tožijo pošteni kmetje v Hočah, kako slabi so časi in koliko mora ljudstvo v teh žalostnih časih trpeti. Ali nobeden se ni spomnil, da bi z enim hipom vso to bedo končal. Nobeden si ni tega spomnil ? Pač, pač, prišel je odrešenik tudi za prebivalce prijaznih Hoč in to v obliki znanega našega prijatelja kaplana Kranjčeka. Ta kaplan je takoj vedel, kje kmete čevelj žuli. In šel je ter ustanovil prvaško posojilnico kranjske sorte. Res je tudi vjel nekaj daševno ne posebno brihtnih možakarjev na te svoje limanice. In zdaj pa bode po Hočah med in mleko teklo, zdaj je vse bede konec, zdaj bode dosti denarja in Kranjčev blagoslov bode spremenil grošičke v kronice. Dobro, dobro, mi privoščimo kaplanu, kakor tudi njegovim pobožnim ovčicam to veselje. Da bi se le to ne zgodilo, kar se je z vsemi far-škimi konzumi zgoddo! Da bi le kmetje ne žrtvovali svojo čast in svoje denarje za politične otročarije oklofatanega Kranjčeka. Opazovali bo-demo to novo prvaško posojilnico natanko. Prostovoljna požarna bramba v Hočah imela je preteklo nedeljo svoj občni zbor. Po poročilih, ki so se sprejeli na znanje, bili so sledeči gospodje v novi odbor izvoljeni: Jos. Pfeifer star. (Hauptmann), Franc Roller (namestnik), Jos. Sernetz (Steigerzugsfiihrer), Fr. Gossak (namestnik). Jos. Pfeifer ml. (Spritzenzugsfiihrer), J. Semmelbaner (namestnik), Anton Maleiner (Schutzmannschaftszugsfiihrer), l-'r. Wretzl (namestnik), Franc Grabner (Zeugwart), Joh. Wonig (blagajničar), Viktor Gatti (zapisnikar). Jakob Koller (zastavonoša). Število požarnikov znaša zdaj 34. Prvaški hujskači delajo vedno proti tej požarni brambi, ki se pa vkljub temu lepo razvija. Le tako naprej! Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*)so živinski sejmi, sejmi z dvemazvezdicama **) pomenijo letne in živinske sejme. Dne 26. aprila v Kozjem*. Dne 27. aprila v Mariboru*. Dne 28. a p r i 1 a v Pi-šecah*, okr. Brežice; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); na Gomilici*, okr. Lipnica; v Gradcu (sejem z rogato živino); na Cerkevnjakn**, okr. Šv. Lenart v Slov. gor. Dne 29. aprila v Gradcu (sejem z mlado živino). Dne 30. a p r i-la v Brežicah (svinjski sejem). Dne 1. maja v Lipnici. Dne 2. maja na Muti**, okr. Marn-berg; v Ljubnem**, okr. Gornjigrad; pri sv. Fi-lipu-Verače**, okr. Kozje; v Velenju**, okr. Šoštanj ; v Ormožu*; v Rogatcu**; v Cmureku**; v Celju**; v Arvežu**; v Peklu*, okr. Slov. Bistrica. Dne 3. maja v Selnici**, okr. Maribor; v Ormožu (svinjski sejem); na Ptujski gori**, okr. Ptuj; v Loki**, okr. Laško; pri Sv. Križu, okr. Ljutomer; v Radgoni*. Dne 4. maja na Ptuju (sejem s konji, govedom in ščetinarji); v Lučanah (sejem z drobnič6) okr. Arvež; v Gradcu (sejem z rogato živino in konji); pri Sv. Trojici, okr. Sv. Lenart v Slov. gor.; na Svičini, okr. Maribor; v Slovenji Bistrici**; pri Sv. Florijanu*, okr. Slovenji Gradec; pri Sv. Jurju ob juž. žel.**, okr. Celje; v Braslovčah**, okr. Vransko; v Konjicah** ; v Ljubnem**, okr. Gornjigrad; pri Sv. Lovrencu v Slov. gor.**, okr. Ptuj; v Stradnu**, okr. Cmurek; v Imenem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje. Dne 6. maja v Veržeju, okr. Ljutomer; na Spodnji Polskavi (svinjski sejem), okr. Slovenja Bistrica; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem) ; v Gradcu (sejem z mlado živino). Kinematograf V Ptuju (velika dvorana kazine) kaže vsak večer naravnost krasne žive slike. Dvakrat na teden se program menja. Predstave se vršijo vsak delavnik ob 8. uri zvečer; ob nedeljah in praznikih pa ob 3., pol 5., 6. in 8. uri zvečer. To nedeljo se vršijo predstave tudi ob 9., 10. in 11. uri dopoldne. Predstavljalo se bode krasne slike o življenju in trpljenju Jezusa. Opozarjamo čitatelje na te predstave. Gotovo bode vsakdo zadovoljen, kdor pride. Vojaška reja žrebet v Račjem. Cesar je zapovedal ureditev t. zv. „Fohlenhofa" za izrejo žrebet v Račjem. Tam bodejo žrebeta toliko časa, da se jih odda vojaštvu. Na Avstrijskem imamo doslej le en tak „Fohlenhof" v Vadovici na Gališkem. Za konjerejo naše dežele je ta povelje cesarja velikega pomena. Popravek. Poroča se nam, da je bilo na poročilo glede g. nadučitelja Stoklasa v Sv. h pa j dreju-Leskovcu napačno. Res je namreč, dajTežk bil g. Stoklas pri sodniji kot priča zaslišan, iče z : pa res, da bi ga zaprli. G. Stoklas je pri ce stvari le priča in ne obdolženec. Radovoljno a Iz [ lojalno popravimo svoje napačno poročilo, katen>stnej; smo sicer drugim listom posneli. Ribn Prav jim je! Pred sodnijo sta se imeli za- so n govarjati v Mariboru hišnica Johana Perko, L da s< je pobirala mast iz kašplja in jo prodajala teno. kmetica Krobat iz Lendorfa. ki je konjske klota pr base za svinjske prodajala. Vsaka teh nemarrJJno p babur je dobila po 5 dni strogega zapora. J premalo: obsoditi bi se ju moralo, da svc; „ pridelke" sami pojesti ... >h n Samomori. V Mariboru je skočila soproga. I revidenta Ema Novak v Dravo in je utonikerem Baje je bila duševno bolana. — Ustrelil se jj g- 1 16 letni učenec Jos. Kren v Mariboru v de6wpravi sence. Fant je težko ranjen. Vzrok samomorfrija. je, da ga je njegov gospodar pri tatvini zasačilien n Celjsko porotno sodišče obravnavalo je na^d se prve o goljufiji in tatvini, ki jo je pregrešil ponezzi stopač Alojz Culk iz sv. Jurja. Ogoljufal je nfo ta! dr. posestnika Janeza Gerdoviča v Obrešu aisun 1000 K; posestnici Matildi Serak je ukradtiti ii 90 K itd. Dolgoprstež je bil obsojen na 5'iv L« leta ječe. — Med Antonom Preskar in Johazniča nom Kovačič v Osredeku je bilo že dalje čaagi B sovraštvo. 28. p. m. sta se srečala v neki g> cajti stilni. Kovačič je dal takoj Preskarju brejo bc vzroka klofuto. Tepeni se je najprve iz gostiliftako odstranil, potem pa je prišel nazaj. Sunil je Kc- šolo vačiča z nožem, tako da je ta kmalu natensk umrl. Preskar je bil obsojen na 2V« let težki se ječe. ati, Kokoši ukradla sta dva tatova posestnik^. D> Martin Dominko v Gačniku pri Jarenini. n, p Tovariša Obkradel. Delavec Eckhart je pi'gnili jančeval s tovarišem Anton Simoničom v Man Sen boru. Zadnji mu je v zahvalo 70 K ukradel, pol 1 V pijanosti je padel hlapec Karbaš v zgornjJBtail Radgoni čez stopnice. Ranil se je tako težkol^ini da je ponoči umrl. 5 v [ Tatica. 16 letna viničarka Marija Arlič iihlev Skalic je pijančevala v nekem IrošenSanku. Pf.'j« temu je ukradla nekemu gostu 200 K, zakafl"8-so jo zaprli. Fra Umrl je v Leskovcu v Halozah g. župnija 6 Dragotin Kralj. Trpel je dolgo v hudi bolezniko Lahka mu bodi žemljica! > dn Sleparka. Po naših krajih (tudi po Koroina i kem) se klati neka Urša Kramer (tudi Benšauž, i in elepari s fotografijami. Več sleparij ima žja, \ na ve3ti! Torej pozor ! žina V potok Skočil je v Konjicah konj gospodi brer. Schmidt z vozom in gospodarjem vred. Gospoilec Schmidt je bil precej hudo ranjen. lega. Tepec. Delavec Teršovec je ukradel posestjo m niku Ledenigu v Reifnigu 500 K. Potem je šeestvc v Maribor in je tam tako zapravljal denar, dtola so ga kot sumljivega spravili pod ključ. ' 16 Vjeli so v Maribora tatove Baumann, Marltilnič in Terezo Vertič, ki so že večkrat in tako tiič)anc. v Jarenini kradli kokoši. >anc Po poroki. V sv. Jurju na Šcavnici se jbil t vršila p. kr. poroka. Cela družba se je peljalfito potem v Voluhnec. Na poti pa so se splazita! it konji prvega voza in preobrnili voz. Istotako jpiors bilo zaporedoma pet vozov prevrženih. Gosti spo s bili poškodovani in posestniku Horvatu je bilinj", celo dvakrat noga zlomljena. e SI Tat V gostilni. V nekem hotelu v Celju jeka ukradel neznani tat potniku Mere iz Dunajem nove hlače in par čevelj. Dolgoprsteža niso vjelfl. Morilec očeta. V Vrati slavcu pri Ptuju spi Sr Trgla. huda, da je prevrgla železniški vlak. Pri tej nesreči je bilo 3 oseb ubitih. Naša slika kaže prevrženi vlak, sreči opazovalo. -nožu Burja vlak pre ^ 19. Poročali smo zadnjiiega kako velikanska burja je t Ml kr. divjala v tržaških poknpanc jinah. Vsako leto se pojavljiAl. ! jo ti viharji, ali letos so pra, d< čeli posebno hudo. V bližinče v postaje Milje (Muggia) ppališi Trstu je bila burja celo takofeni kakor se ga je takoj po mrkov ob i Vzemite, ako ste nahodni, hripavi aH zašlajmaniin ako težko dihate, Fellerjev fluid z zq. >Elsafluid«. Mi smo se sami prepričali pri prsnih bolečinah, bolečinah v vratu itd nimrnupm zdravilnem kašeli. odstraniaiočem. osvežujočem vplivu. Poizkusili ducat 8 kron 60 vin. franko. Izdelovalec edino apoteker E. V.FellervStubici,Elsaplatzšt.241 (Hrvatsf Umorjeni kaplan. Kučijaž Belke je umoril kaplana Ferke od hrvatske romarske cerkve Marija-Bistrica- Binkoštna veselica v svetovnoznani Postojnski jami. Na Binkožtni pondeljek dne 16. majnika t. 1. se vrši v tem edinem čarobnem svetu običajna jamska veselica, več godb in pevskih zborov bode koncertiralo v velikanskih podzemeljskih prostorih. Iz Trsta, Kormina, Ljubljane, Reke in Pole bodo vozili v Postojno posebni vlaki po znatno znižanih cenah. Vsa jama bode slavnostno električno razsvetljena in vstopina v jamo se je znišala ta dan na 2 K. Veliki požar. V ogrski vasi FelsSfalva je velikanski požar vpepelil 192 hiš. Požar so napravili otroci. Škode je za 1 milijon kron. Grozni nmor. V neki vasi na Poljskem je šlo 10 delavk iz fabrike proti domu. Na poti so jih napadli morilci in so vse poklali. Le eni delavki se je posrečilo pobegniti, bila je ravno tista, ki je nesla tedenski zaslužek vseh delavk. Tekla je domu in se skrila v hiši ože-njene svoje sestre. Medtem pa pride sestrin mož ves krvav domu; bil je eden morilcev. Delavka je ušla skozi okno. Morilce so že prijeli. Nesreča v zrakoplovu. Balon .Delitschc se je dvignil preteklo soboto s 4 osebami v zrak. Prišel je v nevihto in strela je udarila v balon. Vse 4 osebe so padle mrtve iz grozne visočine na tla. Očetomorilec. V nekem gozdu pri Breslau je umoril 21 letni Pavel Petzrel svojega 60 letnega očeta in mu oropal tedenski zaslužek za okroglo 15 kron. Zapil je potem denar. Nato so ga zaprli. Stavbinska nesreča. V Valenzii na španskem se je podrla nova hiša. 26 delavcev so potegnili iz razvalin, večidel težko ranjenih. En delavec je bil takoj mrtev, 6 pa težko ranjenih. Napad na vlak. V Beniowi (Amerika) sta napadla dva oborožena roparja poštni vlak. Ukradla sta več poštnih vreč, vrgla mažinista in kurjača raz mašine in dala vlaku polno paro. Roparja niso dobili. Grozna nesreča. V bližini mesta Lataque se je podrla gora in zasula delavski vlak, ki se je ravno mimo peljal. 25 delavcev je bilo ubitih. Razstrelba. V fabriki grofa Palfiy v Szegedinu se je razstrelil veliki kotelj. Kotelj je bil 8 centov težak in ga je vrglo 20 metrov visoko. Vse zidovje se je podrlo. 12 delavk in kurjač so našli pri razstrelbi svojo smrt. Novi dunajski župan. Mrlič pokojnega dunajskega žnpana dr. Luegerja še ni bil mrzel, ko so se pričeli gotovi mogotci že prepirati in kregati, kdo bode njegov naslednik. Dr. GesBmann, dr. Weisskirchner in razni drogi klerikalni zagriženci bi se radi vsedli •■ 'sSaa Dr. Josef Nebmavcr «erz.uKOnffige Burqerrneis'rer vonWien. na županski stolec, ki je zvezan s tako lepimi dohodki. Kakor *e pa zdaj poroča, bode bržkone naslednik dr. Luegerja dosedanji podžupan dr. Jos. Neumayer, katerega sliko tem potom prinašamo. Gospodarske. Zator rujavih hrošče v, podjedij in gosenic. Vpoštevajoč od leta do leta večje in nevarnejše poškodbe, katere provzročajo rujavi hrošči, podjedi in gosenice, se šolskim vodstvom naroči, naj podrejenemu učiteljstvu naroče, da vpliva tozadevno na šolske otroke poučuje in vzpodbuje, da živahno sodelujejo pri nabiranju in Dokončevanju rujavih hroščev. Uvažujoč, da je vpešni zator škodljivcev poljščin in sadnega drevja s poljedelskega (gospodarskega) stališča gotovo prevažna akcija, se sme pričakovati, da jo bode učiteljstvo čim najizdatneje pospeševalo. Ako bi se rujavi hrošči pojavili v takšni mno-fini, ki bi zahtevala posebnih naredb, bi bil ccs. kr. deželni šolski svet glasom zgoiaj navedenega odloka, če — 6 — bi bilo potrebno, na slučajne od občin na deželi semkaj dohajajoče, od krajnega šolskega sveta potrjene prošnje volje, izjemoma dovoliti, da se na dotičnih ljudskih šolah skozi 14 dni prične dopoldanski pouk eno uro kasneje, da zamore šolska mladež vdeležiti se pri nabiranju rujavih hroščev, Loterijske številke. Gradec, dne 16 aprila: Trat, dne 9. aprila : 9, 59, 47, 27, 73. 89, 28, 70, 74, 68. Vfak birmanec je nesrečen, ako pri birmi ne dobi Bohnel-ure, kajti le tako hoče vsak imeti. Zahtevajte torej takoj veliki cenik od firme Max Bahnel, Dunaj IV., Margaretenstrasse 27/27, ki se ga vsakomur zastonj in franko pošlje. Kdor vpošlje to notico, dobi 6«/o rabata. Izbera odvajalnih sredstev. Naravna Franc Jožef-ova grenčica se prikazuje izmed vseh priznanih zdravilnih vod srednje Evrope dokazano kot najbolj bogata na raz- krajajočih in odvajajočih soleh. Njen vpliv se pokaže tedaj, posebno v nasprotju z umetno soljo, že po zavžitku manjših količin (povprečno '/j kozarca) z veliko gotovostjo. „Franc Jožef-ovo" grenčioo je treba še posebno upožtevati, ker ne slabi črevesa, kakor razni odvajalni praški, tablette, tinkture, skrivna sredstva vsake vrste, kakoršnih se poslužujejo lajiki v svojo veliko škodo. Naravna „Franc Jožef-ova" grenčica nudi vsled tega, ker vsebuje obenem dvojno ogljeno-kisli natron, redko korist, da se lahko rabi dalje časa, ne da bi se prebava motila. Po pravici zavzema tedaj odlično mesto med odvajalnimi sredstvi. 8 l-JEVE MAGGI kocke goveje juhe 1 Ifocka V. litra 5 h t najfinejše goveje juhe amo nrauo z imenom prdVd MA.GGI in OOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Javna zahvala. Podpisane posestnike je zadel požar dne 15. marca 1910 in nam popolnoma uničil vsa hišna in gospodarska poslopja. Bili smo zavarovani pri North-Britiseh and Mercantile na Dunaju. Ta hvalevredna zavarovalnica je povzročeno škodo takoj pravično cenila in po njenem zastopnika g. K a r o 1 Kreftn izplačala, da se ji javno zahvaljujemo ter isto kakor njenega zastopnika g. Krefta vsakomur naj-topleje priporočamo. V Berkovcih, dne 10. aprila 1910. Franz Fifnja. Matias Simonič. [Anton Šiško. Josef Žajdela. Anton Rozman. Anton Stuhec. Resničnost potrjuje občinski urad Bolehnečici. Franc Krajnc, obč. predst., župan in priča. Josef Senčar, priča. 3n Proda se gostilna g v lepem ravnem kraju, za velko cesto v prijazni vasi, z posestvom vred, obstoječe iz njive, travnik in log in dobro gospodarsko poslopje, vso v dobrem stanu pod lahkim plačilnim pogojem. Proda se tudi izpremičninc. Cena je 60O0 kron. Za odgovore se prosi znamka. Naslov je Pavlina Švajan, gostilna v Globokem, pošta Studenice pri Poljčanah. Malo posestvo 16 m. od Maribora (Haupt-platz), obstoji iz njiv, travnikov, visokega gozda in lepega vrta za zelenjavo, dvorišče in stanovalna hiša s 3 sobami, kabinet, kuhinja, še čisto davka prosto, lepo gospodarsko poslopje za 3 kose goveda in 8 svinj, zelo primerno za pen-zionista ter za vsako obrt, se proda pod lahkimi plačilnimi Sogoji. Vpraša se pri gosp. »s. Tscheeh, Pobrež, Daram-gasse 299. 339 Krepki pekovski učenec ne pod IB let star, se sprejme takoj ali pozneje s polno oskrbo pri g. Wiesehanz, pekarija, Mittemdorf, MUrztal na zgornjem Štajerskem. 338 Kovaški pomočnik in en 332 učenec 't** se takoj sprejmeta pri gosp. Peter Rakesch, Schwarzeiibaeh pri Prevalju na Koroškem. Na prodaj je 336 zemljišče, tri četrt ure od Maribora v kat. občini Vodole (Wadlberg) občina Leitersberg v obsegu 17 oralov, 2 orala vinograda z amorikanskim nasadom, 2 orala hoste, njive, travniki in lep sadonosnik, hiša z gospodarskim poslopjem, živina in vse potrebno. Ponudba na Karala Sark, c. kr. uradnik v pokoju, Maribor Poštna ul. 9. nad tMIIIWIIIWNIIt Epilepsia, Krči, Nervozno stanje. Izredni uspehi potom „Epileptikom" post. varov. Cena K T—. Zahtevajte zdravniške razpravo št 36 zastonj od glavne zaloge. Apotkek« mr Austria, Dunaj DC; ali pa naravnojt od f»krike: Priv. Sckw»MMHfck*> Frankfurt >■ Main. 3 Pekovski učenec300 se sprejme, najraje ako so je že učil. lični čas 3 leta, hrana, obleka, vse v hiši. Vpraša se v pekariji Simon Bergnaus, (i rad p r, Karlauerstrasse 8. Hemeroide! - - Bolezni ž Izpuhi na koži! Brezplačno naznanicš$ vsakomur, ki trpi nsflft, želodca, prebavljatji^ janja, ostavljenja krSjj roidah, flehtah, <•'•■% £ah, vnetja itd, kal»3ft mnogo bolnikov, ta^H dolgo trpeli, ozdravijo to hitro ter trajno..] priznanjevalnih r pisem. Bolniška sestra KI: baden 56, Walkmi Gotovi kostni bluze, šose, srajca, dobro dol tudi po i Wesiak, Maribor, Doi poleg Hauptpl Pozor! Dobra natarna vina1 pri litru naprej V poldne zelo pocenu imjšel, meso v zupi pivo priporoča Poje, Ptnj, Sch ljudskem vila] Živino zavai je ednostavno in po htevajte pri trgovcu1 zavoj 50 vinarjev t. j. dr. pi. Trnkoczy varstveno sredstvo. zavoj po pošti v eb lekarnar Trukiic/.v vIj Kranjsko, franko "to. naj se jih v poštnih 1 pošlje. Pridni pekovski se sprejme v pekariji dori št. 31 pri Gradcc^j Gospodinjijo 38 let stara, vdova, :J\A preje službo. Več poi^H ništvo „ŠtajcraM Veliko posestiiran stanovalna hiša, 2 lijKi hlevi, gosoouauiko pok-poceni proda. .VpraiiflfjŠanC upravi .Štajerca1 ______________Krčev Komi za trgovino z mešan gom, s la referenc: svojo službo čimprej^ njati. Pisma pod ..fi poste restante, Ho Montpreis. Za prodati je1 hiša z gostil nekaj vrta zraven, ki farne cerkve ob dr" blizo Konjic. Cena je Naslov se izve pri „Štajercau. £•1 Za prah neprodon kavalirske ure, ploščo pravo srebrno ohišji |Xj i puncirano) s šarnirskim pokrovom za odpreti,-^ ^ ™ noma neprodoren za prah, arab. ali rimske I 3 zlati kazalci in izvrstno dobro remonloar-a,j.p~„ patent-postavljenjem kazalcev s tem, da s* *""* krono. JgJ J Cena za kos K 12-— i . z dvojnim manteljnom K l5Jnlca v jekln, nikeljnu ali goldinu K i)jla j K temu primerne moderne srebn.iai rižice K 4-—. 3 leta garancije. Pošlje po povzetjAva'J Max Bobnel, DuiiJ IV. Margaretenstrasse štev. 27/27 Ceniki zastonj. Več vili podobnih B e i stanovalnih iT z vrtom pred hišo in vrtom za zelenjavo s-najboljšimi plačilnimi pogoji proda. Vpraša ra g. Alois Riegler, Maribor, Flcssergasse fl ES ■dl!ljo| ter] fabrikant v Ptuju I ponuja v nedoseženi kakovosti Strangfalz — opeko 1 I DoppelMz — opeko | k- Biberschwanz — | opeko nadalje v najboljši kako- j| vosti Weisseneski 2£ Portland-cement m ter izvrstno apno garantirano brez dodatka vode "Sa "• Hošancker-jaboljk se po polovnjakih iz kleti v Krčevini pri Ptuju proda. Vpraša se pri g. ;. Rossmann, Ptuj 344 Podpisani bil sem s svojimi premakljivimi rečmi komaj nekaj tednov )ri zavarovalnici North-Britisch nske šle trit »varovan. Vsled požara, kateri me je adel 15. marca t. 1. mi je ta zavaro-15 _ alnica povzročeno škodo tako vestno 11 K 'enila in po njenem zastopniku gosp. rebrne ai.j Kreftn izplačala, da seji javno ovzetju. ibvaljujem ter isto kakor njenega liti1 fstopuika g- Krefta vsakomur naj-/2_ ' »pleje priporočam. [B e r k o v c i b, dne 10. aprila 1910. Anton Šiško. L Ltanc Krajnc, priča. II Hi Vidi občinski urad: Josef Senčar, svet, priča. javo se >raša sd *asse 6J M'.', Fabrika kmetskih in vinogradniških mašin Jil IiiiPrti! Siitt (Štajersko priporoča najnovejše vitale mlatiine stroje, stroje za rezanje krme, šrot-mline, za rezanje repe, rebler za koruzo, sesalnlce za gnojnico, tri-jerje, stroje za mah, grablje za mrvo, ročne grabijo (Handschlepp- und Pfeideheurechen) za mrvo obračati, stroj za košnjo trave in žitja, najnovejše gleisdorfske sadne mline v kamenitih valčkih zacinane, hidravlične preie, preše za sadje in vino. (Orig. Oberdruck Differential Hebelpresswerke) patent „Dučhscher", dajo največ tekočine, se dobije le pri meni. Angleške nože (Gusstahl), rezervne dele, prodaja maiin na čas in garancijo. — Cenik zastonj in iranko. Razglas. Za dne 1. septembra 1910 pričenšill mesečni tečaj na državni gozdarski šoli (staatliche Forsterschule) v Gussvverku pri Mariazellu se bode oddalo šest deželnih štipendij, in sicer dve po 500 kron in štiri po 400 kron. Prosilci za te štipendije imajo svoje prošnje najkasneje do 1. junija tega leta pri štajerskemu deželnemu odboru v Gradcu predložiti. Tem prošnjam je še sledeče priložiti: 1) Krstni list, da se dokaže, daje prosilec 17. leto življenja že dokončal in 22. še ne prekoračil ; 2) okrajno-zdravniško spričevalo o popolni fizični zmožnosti za gospodarsko službo v visokem govorju, zlasti tudi o posesti, normalnega vida in posluha; okrajno-zdravniško to spričevalo ne sme dalje kot do 15. maja tega leta nazaj datirati; 3) potrdilo, da poseduje prosilec tisto znanje, ki se ga pridobi pri z dobrim uspehom storjenemu absolviranju meščanske šole ali treh letnikov spodnje realke ali spodnje gimnazije; to potrdilo dajejo dotična šolska spričevala;' 4) potrdilo vsaj dveletne praktične vporabe pri delih in raznih funkcijah gozdnega gospodarstva in njega postranskih poslov; 5) domovinski list; 6) spričevalo o nravnosti in dobrem zadržanju, ako se to že ni pod 4 dokazalo; 7) ubožni liBt; 8) pravomočno izjavo svojcev ali dobrotnikov prosilca, da se zavežejo, da bodejo oni del tekom ednajst-mesečnega šolskega obiska neobhodno potrebnih defiarih in pomožnih sredstev, ki bi prevzel eventuelno doseženo svoto štipendije, v določenih obrokih in časih po zahtevi šolskega vodstva in višjega vodstva, preskrbeli. Ta izjava podpisati je od dotičnega svojca ali dobrotnika ter od dveh prič; nadalje se jo more ali sodnijsko ali pa notarielno legalizirati. Tudi je na tem reverzu občinsko uradno potrditi, da je dotičnik zmožen tega plačila. Prosilci, ki zgorajšnih pod 1—8 označenih pogojev ne morejo popolnoma izpolniti, se pri razdelitvi štipendij ne bodejo vpoštevali. Kajti ti pogoji so tudi za sprejem v c. kr. gozdarsko šolo v Gusswerku predpisani. Gradec, 6. aprila 1910. ^ Od štajerskega deželnega odbora. it Elegantna I Solidna I Krasno, ekstra močno ohišje, platirano, z brušenim facetten-robom ohišja, posrebreno kovinsko cifernico, zlati kazalec, 1 kos 7 K — po povzetju pošlje J. Schbnberger Dunaj IX|1., 383 Porzellangaase 45 28. : Ceniki zastonj in franko. Stara gostilna v veliki vasi tik glavne ceste ll/i ure od Maribora, '/, ure od farne cerkve in šole, je velika hiša z večimi sobami, klel, kamra, živinski hlev, kolarnica, ula, mlatilnik, svinjski hlevi, vse zidano in z opeko krito in prav dobrem stanu je tudi za kramarijo. sposobno, ktemu je velik vrt in okoli 9 oralov dobrih njiv in gozdov, vse v ravnini in se takoj proda. Cena je 14.200 kron. Ostaln! dolg je 8000 kron 4200 kron je ob letu za plačat in ostanek je pri kupčiji za Šteti. Več ob tem pove Ahtun Logaric, Sv. Nikolaus, pošta Hoče pri Mariboru. 846 Za malo vinogradniško posestvo na kranjsko-štajerski meji se išče pridnega viničarja. Ponudbe z označbo zahtevane plače pod „Ver-lasslich 2304" na upravništvo „Štajerca". 328 Dobri, trezni MAJER ki se temeljito na kmetijska dela razume ter mora tudi vožnjo za Ture lesa voditi, ki je nemščine in slovenščine v jeziku zmožen, se kmalu sprejme. Žena majetja mora tudi za 6—8 hlapcev kuhati, zakar dobi pri vsaki glavi mesečno plačo. Stanovanje, kurjava, razsvetljava prosto. Prošnje in navedbe plačilne zahteve ter prepisi spričeval, ki se ne vrnejo, naj še pošljejo na gozdno Oskrbništvo „Hammer" pri Ptuju na Štajerskem. 330 JOSEF KTJNST na Zgor. Hajdinu pri PtUJU 362 priporoča svojo dobro gostilno za „noter stavit". Po najbolj nizki ceni toči se vsake vrste staro in novo vino na malo in na veliko. Mrzle in tople jedi in pivo. Vabilo na veselico, katera se priredi na 1. maja popoldan in igra s srečolovom; uljudno vabi goste v obilnem obisku z dobro postrežbo. Proda se zaradi starosti jako d.dbra, g-ostilaaa bi. kisle vode (Sauerbrunn-Quelle) prav na prijaznem kraju, zraven ceste in železnice, '/, ure od Irga in fa-brike; obstoji iz enonadstropne hiše, 6 sob, lepe kleti, potem govejske stale, svinjski, zraven lep sadonosnik, travnik, njive in gozd, vsega skupaj 6 oralov; proda se z inventarjem za 21.000 K. Na posestvu ostane vknjiže-nega 6000 K. Več se izve pri Jožefu Sajelsniku, gostilničarju pri Sv. Jerneju, sv. Duh-Loče. 336 OOOOOOOOOOOOOOOO Takoj za prodati: lepo posestvo. Meri okroglo 15 hektarjev, vse v ravnini in aron-dirano, hiša in hlevsko poslopje, vse zidano in jekleni velb, skoraj novo zidano, v najboljšem stanju, se proda po ceni z nasadom in žetvijo vred. Veš pove E. Navisotschnig, pošta Grebinj, Koroško. 363 Kletar "mm oženjen, miroljuben, trezen, pošten in razumen tudi v kmetijstvu, se sprejme takoj v vinski trgovini Karla Lenče ta na Laverci pri Ljubljani. Žena bi morala biti porabna todi za kmetijska in domača dela. Plača kletarju 70 K in prosto stanovanje, ženi posebej po dogovoru. — Služba je stalna. 364 33 Tovarna za opeko v Pragerskem ponudi od tovarna za 1000 komadov opeke T4 K U „ 48 .. I. razreda: Strangfalz . . Doppelfalz Bieberschwanz II. razreda: Strangfalz . . 50 K Doppelfalz . . 50 ,, Biberschwanz . 25 ■„ Opeko za zid, Lochziegel, Oewolbziegel, Pflasterziegel 26—40 K. Da se m2 pokrije, treba je 13—14 kom. Falzziegel ali 24—25 Biberschwanz-opeke. /r* *y xx y* pekarna, * s hišo in gospodarskim poslopjem proda se takoj. Dnevni promet preko 100 K. Brez konkurence. Kupci naj se obrnejo na Josipa Srkni j a, pekarno v Vinici na Hrvatskem. Josef Murschetz kamnosek in trgovina s stavbenim materijalom v Ptuju (pri železniškem prehodu) priporoča svojo veliko zalogo lepih nagrobnih kamnov po najnižjih cenah. Nadalje apno in cement (prvorazredno blago). Cementne cevi vsake velikosti se najceneje oddaja. 316 :xx: :xx: Kdor želi kupiti eno ^ veliko posestvo, ^§> 3 minute od velike ceste, okoli 40 oralov zemlje, goše, 4 orale z mešanim lesom, pol orala samo smrekovega lesa; drugo so pa travniki in njive, gorice velike, samo staro trsje, letos v jeseni je bilo mošta 16 polovnjakov, 5 velikih cimprov vsake sorte, pa narazen ne prodam, vse dobro obsejano; pohištvo čez 800 K vredno. Kdor želi vse skupaj kupiti, naj si pride ogledat; prodam pa zaradi bolezni. Več se izve pri Anton Kumer Mali-Lipoglav p. Heilig-en Geist—Loče. Jos. Kasimir trgovina s špecerijo, barvami in z mešanim blagom nasproti W. Sirk's Nfl. in lilijalka nasproti minorit-ske cerkve v PTUJU priporoča svojo bogato zalogo najfinejše surove in žgane kave, ruski čaj. kognak, rum, slivovka, najfinejše kandite, župne kocke, mineralne vode, najfinejše namizno olje, bučno olje, jesiliova esenca in za izdelovanje žganja itd. Semena za vrt, polje in travnik, stelja iz šote, najboljša stelja, klajno apno, Lukulus, najboljša svinjska krma. 360 Logar bolj priletni, zanesljivi in trezni se takoj sprejme pri grajšclni Zavre. 361 Vozički za ot_ (Kinder-Sitz- and Liegewi katerih lahko otrok sedi, | take za ležati, imata vcdni logi in priporočata po 12,1 24, 30, 35, 40-50 K. G nizke, vozički so lično in izdelani. Pismenim naroS hitro, pošteno in točno ustiffl Pozor vinogradniki 45000 cepljenih trt imam na prodaj več vrst; S zeleni, laški Rizling, beli Burgundcc, Mosler, C bela, Ribola goriška in več drugih vrst, tudij cena je kot 12 kron naprej za sto komadov, ir več tisoč korenjakov, cena 4 krone sto koma na zahtevo ! Imam tudi razna vina, bela, rud Lena od 30 do 40 vinarjev liter ; pošiljam od dalje. Josip Ootič, trtnar in vinogradnik, Vrh Vipava (Krajnsko.) Triumpf elektrike!! Na vsakeM prinesla jel trika v. uspel:!1, mii zimo, razsil in kurimo; triko. Ali ■ vse to pre dežni idn moči elekbj katero se« srcčilo, m največji M zdravje Človeka, odnol zopet pridobiti, akojfl izgubljeno! MnOgoM nikov Se ne ve, daJ mo v galvanični I elektriki sredstvo, si rim se uspešno deluj« ti splošni slabosti ff, revmatizmu, glavoboli manjkanju spanja, ■ nosti »trpljenju |ioi mn staaju. neuralgjjl.ftj voznemu motenju prebavljanja, pomanjkanju krvi. sla vseh vrst m raznim ženskim boleznim itd. Popisali! metodo svojega zdravljenja v zanimivi brošuri, ki h sljemo vsakomur, ki se na nas obrne gratis in franko pod zaprto kuverto, brez vsake obveznosti. NiMnr W na Avstrijskem toliko vredno podučno knjigo zastonj A Elektro - terapeutična ordinacija; Dunaj, I., Schwangasse 1, Mezzanin odd. Kupon za brezplačno knjigo: N. spr. 27./2. f elektro-terapeutična ordinacija DUNAJ, I., Schwangasse 1, mezz. odd, I Prosim, pošljite mi knjigo: „Razprava o moil elektro-terapiji" zastonj in franko pod zaprto kur« Naslov: 3 leta garancije K 5- z dvojnim maateljnom K 7'— iz garantirano pristnega nikeljoa, ki ostane skozinskoz bel in z drugim mantelj-nom za prah. Kolesje je za železniške štra-pace s posebno krep kimi osami in kame-nji narejeno, tako da ako ura doli pade ali se jo sune, se ji nič ne zgodi; gre čisto natanko na minuto; zavežem se torej za vsako uro po 14 dnevni izkušnji denar vrniti. Garancija 3 leta. Zahtevajte eenik brezplačno z nad 1000 slikami specialist samo boljših ur in fabrična zaloga ur, zlatega ter srebrnega blaga Mariboru P. 1. Prava srebrna remontoar, nataj kakor slika, močno, masivno ohl lepa, barvana cifernica, najfinejše lesje, vse v kamenja tekoče K 1(1 Ista z dvojnim nianteljnoin „ 1 Srebrne ure v ceni kvaliteti , veni dars proč rese usta mor vašh raco tike zboi 8tra kror je z pred rim in F še ] ška raz oj ti svoj« sebe kajti ■ Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart Tiskal: W. Blanke v Pil 35 19 43