Slap pri Beljaku
1(|(ekpLa dne mireče prijnlelj: ^Danes pojdeva k slapu, o katerem sem ti fizadnjič pripovedoval. ako te je voija." — Ker sem vže mnogo lepega videl v okoliei beljaškej, rad sem vzprejel njegov prcillog v sladkej naSi, da vidim zopet kaj zanimivega.
Hodila sva jedno uro in prišla do tako zvanega Napoleonovega travnika. Ondii so grobovi, v katerih sp6 Franeozje, ki so pali v boji proti našim vojakom. Na desuej strani travnika so skale iti votline.
Pravijo, da je v jednej tch votlin iskal zaretja colo slavni Napoleon, ko je moral bežati pred Avstrijci. Od .Napoleonovega traTnika* sva prišia t gozd, kjer 8em slišal šumenje slapovo. Šo nekoliko korakov in zagledal sem vodo, ki se drvi po atrm«j skali v doliuo. Solnee je bilo pvodrlo skozi drcvje in obstvalo slap. Oj kako krasen pogled! Voda kar skače preko skale in pSne brizgajo na vse strani. Skakajoče kapljiee se ti zde kakor sami biseri, ide 6e ti kakor jntranjn rfisd po travi in cveticah. Pozneje sva šla do slapovega izvira. Voda pribuči iz široke vottine. Čez nekaj časa se jej jeza poleže iti mirno tcee nad zeleniai mahom kakor kak poto&ek po zelenera travniku. A komaj priteee do skale, razvname se jej zopet jeza, da dere peneč se v dolino. V dolini se zoprt umiri in teže dalje kot potok, ki napaja plodonosno polje.
Gledajoč, kako besno drri voda preko skale in zoppt mirno teče dalje po dolini, apomnil sem se besed pesnikovih:
nKo f tt se oliram, ae %&i mi, oj reka,
Da gledaui življenje, osodo Slovaka."        (Orojjorčič.)
F. N