Pustna balada.
Xllektrične luči gore
in v plesu se maske vrte. Kar pisanih noš po širokem
je svetu, tu vidiš nocoj jih po gladkem parketu . . .
v
»Lepa maska, Crnogorka, pojdi z mano, semle sedi v kotič tukaj le prijetni! Pij  šampanjca, trči z  mano,
v
Crnogorka, maska lepa!
Vse so lepe, vse so mične: Turkinje in pa Spanj olke in Ciganke in  Zamorke, Rusinje in Hrvatice in Kitajke in Japonke, Srbinje in Korošice,
v
Cehinje in pa Bolgarke, Italjanke in  Kranjice
v
in Metulji in pa Škrati, Geniji in Fantazije: toda ti si vsem kraljica, maskaradi vladarica! Ti caruješ in zmaguješ. Pobedila tudi mene
»Ljubljanski Zvon« 3. XIX. 1899.
vitka  tvoja je postava,
v
lepa maska, Crnogorka! Trkaj z mano, pij šampanjca 1 Nisem prišel z žepom praznim. Pijva, pijva! Hej, natakar, daj  buteljko novo! . . . Pijva!«
V mazurki se maske vrtijo, električne rože   gorijo . . .
»»Toda — prstan tvoj poročni! Ti oženjen si, moj ljubček! Kje nocoj je žena tvoja? Kaj bi rekla, kaj bi rekla, ko bi prišla zdajle semkaj pa te našla v družbi s tujkoj, ki s šampanjcem jo napajaš ?! —«<
»Nič ne maraj, maska lepa, lepa maska, Crnogorka!
Y
Zenka moja je bolehna. Ni hotela iti z mano; glava hudo da boli jo, rekla mi je ženka moja . . . Brez skrbi -sva lahko tukaj, brez skrbi ti stiskam roko in objemam te krog pasa;
10
134
A. Aškerc: jose Rizal.
brez skrbi me ti poljubiš, lepa moja Crnogorka! Zenka moja zdaj ne vidi . . . Kak lepo ta rdeči fesek ti sedi na glavi majhni kakor nežna knežja krona! In pa kiti tvoji črni, na katerih koncu vpletla svilenih si modrih pentelj — dražestno črez prsi bujne ti visita kakor kači, dve debeli, dolgi kači! Ljubim te ... in iz ljubezni bi najraje se obesil — pa na tehle kitah tvojih!« . . .
Po parketu se pari vrte in električne tulpe žare . . . In roko spet stiska ji roka, Zamašek šampanjski pa poka . . .
O luč, o solnce, vir življenja, o ti mogočna, svetla moč! Težko poslavljam   se   od  tebe, težko v brezdanjo padam noč...
v
»Pijva, lepa Crnogorka!
Oh, kako sem radoveden! . . .
Snemi, snemi vsaj za hipec
žametasto tisto krinko,
tisto črno si z obličja,
da te vidim in poljubim
samo enkrat, samo enkrat
na oči in pa na  usta!
Oh, saj slutim, da si krasna!«.. ..
»»Ti galantnež zlobni, mali! No, pa bodi, no pa bodi! Volja tvoja zdaj se zgodi!
No, poznaš li — ženko svojo,
v
lepo masko, Crnogorko?«« . . .
In električne tulpe gore, po parketu se pari vrte . . .
A. Aškerc.
Oj ocean moj neizmerni, ti sinji, večni ocean! Poslednjikrat ta hip te gledam... Ločitve je napočil dan!
Jose Rizal.
v/ sveto solnce, luč božanska!        Vso to svetlobo, vse te žarke
Poslednjikrat te gledam zdaj...     in ves ta jasni dnevni soj —
Poslednjikrat z očmi in z dušoj     o, da bi mogel to popiti
naj pijem, vživam tvoj sijaj!         ter vzeti v temni grob s seboj!