DEHf£ AV£ P0«T ARTHUR, ONT.
CENA NAROČNINI:	
Za eno leto ............	$2.00
Za ZDA...............	........... 3.00
Za pol leta ............	1.25
EDINOST 206 Adelaide St. W. Toronto, Ont.
Entered as second class matter at
the Post Office Dept. Ottawa.
• •	V . . .		NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV		V . . .	• •
Vol- 2 No. 16.		Priče 5.	TORONTO, ONTARIO PONEDELJEK, 1 MARCA, 1943.	Cena 5c.		Leto 2 štev. 16.
PREGLED BOJEVNIH CRT PROTI FAŠIZMU
Tri mesečna ofenziva Rdeče Armade za znamovala je ogromni udarec proti zbrane fašistične sile tako na celi bojni črti na sovjetskem ozemlju, kakor tudi v svetu v splošnem. Poleg o-gromnih ljudskih in materi-jalnih izgub fašističnih sil, ti udarci so segli proti fašistični sili v Nemčji in njenih zaveznikov v stebre njene moči. Vsled tega narašča tako odpor kakor tudi preobrat v propagandi, kar skuša nacizem na raznovrstni način oparvičiti položaj na ogromne izgube.
Značilen govor, ki ga je imel Stalin ob priložnosti 25 obletnice Rdeče Armade in je med drugim dejal: "Zaradi odsotnosti druge fronte na evropskem kontinentu, naša ormada podnaša vso težo sedajne vojne. Devet milijonov nacistične sile vrženo je iz bojevnih vrst, štiri milijone od teh ubitih." Ako bi pri tem ne računali na izgube v mate-riajlu, tedaj to število samo za sebe opravičuje zahtevo za ustanovitev druge fronte zdaj, ko se nahaja fašistična sila pred razbito reorganizacijo svojih sil za nadaljevanje vojne, še posebej se glasi njegovo povelje Rdeči Armadi, mornarici in partizanom, da se ne dopusti sovražniku kjer koli priložnost počitka, ampak da se nadaljuje neizprosna borba po noči in po dnevu z vsimi silami.
V zadnjih treh mesecih se računajo materiajlne izgube razbitih 112 nacističnih divizij vojaštva; ubitih od tega 700.000 mož. V istem času so Nemci izgubili 7000 tankov, 4000 bojnih letal in 17,000 topov, ter o-gromno količino vojnega materijala.
Točasno se Rdeča Armada približuje Dnjeprepetro-vsku in Kijevu na Ukrajini-Njena bojna črta sedaj zapušča za seboj ogromno površje osvobojenega ozemlja od Stalingrada, Rževa, Leningrada, Harkova, Rostova vse skozi na kavkaško gorovje, ter Azovskem in obrežju Črenega morja. Ogromna bojna črta ki jo Rdeča Armada v izvenredni junaški borbi nadaljuje proti nacističnih in fašističnih sil, daje zdaj najboljšo priložnost za udarec na sovražnika od vseh strani. Enoten udarec je potreben. Kajti fašistična sila ni strta — ni vničena. To silo je potrebno vničiti zdaj, ko se nahaja v škripcih na vse strani. Kakor smo zadnjič omenili v našem pregledu, da je nastal čes za akcijo sicer akcijo ki bi ne dopustila sovražniku nikjet priložnost, da vnovič zbira svoje sile iz za-padne Evrope in jih pošilja na Sovejtski front.
Nas prav posebno navdu-šujo zmage Rdeče Armade. Ona je zaprav dala narodom in človeštvu največji delež ki se ga ne more poplačati v denerju. Edino navdušenje in najboljše plačilo ostane v svoji veljavi za takojšno akcijo zaveznikov na
Rdečo Armado, narode Sov-šanja za popolno zmago nad fašistično zverino!
Iz zavezničkih bojnih črt v Afriki, je prišlo le do nekih spremben. Dokler so a-meriške čete na enem kraju odstopile nekoliko milj, so čete osme britske armade
toliko napredovale. Dozdeva se, da se pripravlja splošna ofenziva z ene in druge strani.
jetske Unije, kakor za narode v zasužnjeni Evropi v splošnem.
Zdaj je čas — ki ga je potrebno izkoristiti brez odla-
STALIŠČE IN CIU ANTIFAŠISTIČNEGA SVETA JUGOSLAVIJE
Popolne narodne pravice, Slovencev, Hrvatov in Srbov, so priznane. Brezpotrebno razburjanje o radikalnih spremembah- Priznajmo narodne pravice in svobodo — kot ceno žrtev stoletne osvobodilne borbe.
KAMPANJA RDEČEGA KRIŽA
Deset milijonov dolarjev -za olajšanje gorja sto milijonov ljudstva
(IZJAVA JUGOSLOVANSKE NARODNE ARMADE IN ANTIFAŠISTIČNEGA SVETA)
Moskva. — Dne 11 februarja radio postaja "Svobodna Jugoslavija" v svojem rednem odajnem poročilo, objavila je sledeče:
"S ozirom dejstva, da tako okupatorske sile, ustaši in četniki Mihajloviča* izdajo lažnjive informacije o narodnem osvobodilnem po-kretu in njegovih ciljih, služeč se pri tem tudi z nedostojnim obrekovanjem in raznih propagandnih sredstev, smatramo za potrebno izaj-viti:
Narodni Osvobodilni pokret Jugoslavije pod vodstvom visoke komande Narodne Osvobodilne Armade in Antifašističnega Sveta Narodnega Osvobojenja Jugoslavije, je narodni pokret v katerem sodelujo vsi pošteni rodoljubi brez obzira na politično, strankarsko, versko .ali pa narodno pripadnost. Njegov cilj je:
1)	Osvobojenje zemlje od okupatorskih sil, pridobitev neodvisnosti, resnične demokratične pravice in svobodo za narode Jugoslavije.
2)	Brez kršitve privatnega lastništva,; ter dajanjem popolno priložnost k razvo-jo v industriji, kakor tudi gospodarstvo.
3)	Nobene radikalne spremembe se ne bo vpeljevalo v društvenem živlenju aktivnosti, izvzemivši izmenja-
vom reakcionarnih okrajnih oblasti in žandarmerije s resnično narodom izvoljenom oblastjo demokratičnega ka-raktera. Vse važne odredbe v društvenem živlenju in državni organizaciji, se bodo odločile po vojni s zastopništvom, ki ga bo narod v resnici svobodno izvolil.
4)	Narodni Osvobodilni pokret, ki se bori za svobodo naroda; za društveno demokratično pravičnost, je nasproten kakoršnem koli obliku nasilja in brez zako-nenja.
5)	častniki, ki se pridružijo narodni armadi* garantirano je časništvo in položaj naspram njihovi sposobnosti.
6)	Narodni Osvobodilni pokret, daje popolno priznanje narodnih pravic Slovenije, Hrvatske, Srbije, Ma-cedonije in drugih narodnih pokrajin. Osvobodilni pokret je enak v cilju v Hrvatski, Sribiji, kakor tudi v Sloveniji, ter radi svoje enakosti sestavlja garancijo da bodo nacionalne pravice izbojevane za vse narode v Jugoslaviji".
V	imenu visoke Komande Narodne Osvobodilne Armade, glavni poveljnik TITO.
V	imenu Antifašističnega Sveta Narodnega Osvobojenja Jugoslavije, IVAN RI-BAR.
Z prvim marcem se pričenja kampanja Rdečega Križa, za 10 milijonov dolarjev. Nikdar ni bila. večja potreba za podpiranje humanitarnih akcij, kot je ravno zdaj. Na tisoče in tisoče vojnih vjetnikov čaka — na glas od svojcev čaka na dar. Tako glas od svojcev kakor tudi darilo olajšuje gorje v ozadju bodeče žice Ravno tako na tisoče izg nancev iz raznih krajev v Evropi, mladih in starih, ter otrok,, goreče prosi za pomoč — za usmiljenje nad težko usodo v kateri se za časno nahajajo.
Rdeči Križ Kanade je v zadnjem letu razposlal na dva milijona paketov v ra zne kraje sveta. Preko njega so prišli do vesti mnogi sorodniki in znanci o svojih ljubljenih ali so še pri živlenju — vjetništvu ali pa v izgnanstvo- To so cilji in naloge Rdečega Križa, kot humanitarne ustanove, tudi v bodoče.
Zato podpirajte kampanjo Rdečega Križa z isto vnemo in voljo, kakor vsako drugo koristno stvar, ki prinaša olajšanje težkih ran in gorja milijonskim ljudskim množicam v potrebi ši-rom sveta!
STALINOV GOVOR OB OBLET NIČI RDEČE ARMADE
KORAK BLIŽJE K BOLJŠEMU SPORAZUMU
SOVJETSKA VLADA OBTOŽILA MIHAJLOVIČA
London- — CP) "Deily Herald" z dne 18 tg. m. prinaša vest, da je Sovjetska vlada vložila obtožno noto porti izdajstva Mihajloviča, jugoslovanski vladi v izgnanstvu.
Obtožnica potrjuje, da so se Mihajlovičevi četnici pridružili okupatorskim silam v Jugoslaviji v borbi proti Narodnih Osvobodnilnih in Partizanskih oddelkov. Pri tem naglasa, da je obtožnica podprta z resničnimi dokazi o izdajalski vlogi Mihajloviča.
Podobne vesti so sledile ena za drugo pred dvema mesci, pravi "Daily Press". Namreč v času, ko je jugoslovanska vlada izjavila, da je Mihajlovič kot središče odporne borbe, ter ga imenovala vojnim ministrom. V daljšem se zatrjuje da
je notrajni spori v Jugosla-evropski kontinent, tako za I viji, najbolj občutna situaci-
ja Zedinjenih Narodov.
Omenjena vest ne bo povzročila večjega vznemirjenja med večino našega naroda, najmanj pa v stari domovini. Kajti obtožbe ki so sledile od tam proti Mihaj-loviču ,ni so sledile iz propagandnih ozirov,, temveč zelo resnih razmer, ki lahko povzroče le težke posledice enotnim naporom borbe proti silam osišča. Toda, kakor po navadi, so nekateri krogi vnovič pozabili na preteklost kričečih dogodkov v Evropi. Vnovič jih je z:a-nesla oblast nad površje resnice in v zadoščenje hoteli ustvariti dojem, češ "modrost" Mihajloviča, ki čaka na priložnost. In ta priložnost se danes odkriva v skupni ofenzivi z okupatorskimi silami proti osvobojenju narodov v Jugoslaviji. V potokih narodne krvi prelite v "neizrecivi borbi proti fašiz-
Oba unijska kongresa pozdravljata imenovanje J- L. Cohen
Ottawa^ — Federalna vlada imenovala je v odbor za posredovanje sporov izmed delavcev in delodajalcev, J. L. Cohen,, unijski advokat, kot zastopnik organiziranih delavecv.
Znano je, da je dosedaj-ni način delavskega odbora v federalni vladi, bil ne samo na strani delodajalcev, temveč vsled odlašanja na pregovore po več mescem u' La največja ovira za pravilen pogon v industriji. Na mnogih krajih prišlo je do stavke, ne da so jo povzročili delavci, ampak odlašanje na pregovore, kar je o-čitno, da je ta način delavskega odbora bil le najboljša zaslomba delodajalcev.
Reorganiziran odbor in imenovanjem J. L. Cohen zastopnikom organiziranih delavcev, gotovo izmenja doseda-jni način in pristopi k svojem udelu na bolj pravični podlagi- V tem pravcu se pričajuje sprememb, pa tudi boljša zaščita unijskih in delavcev v splošnem.
mu, dokler je Mihajlovič čakal na fašistično ofenzivo. Zares "modra" politika — politika bratomorstva, —-politika izdajalcev narodne stvari.
V prevodu ponatisnili smo najvažnejše odstavke iz govora Stalina ob 25 obletnici Rdeče Armade. Jedro govora se posebno izraža poleg ogromnega uspeha Rdeče Armade v borbi proti fašističnih sil* ter z tem dajajoč neizrecivo priložnost zaveznikom invazije evropsekga
kontinenta, Stalin je dejal: "Vsled dejstva, ker ni druge fronte na evropskem kontinentu, naša armada podnaša vso težino sedajne vojne. Devet milijonov nacističnih vojakov je izvrženo iz vrst nacistične armade, poleg ogromne količine zajetega in vničenega vojnega
RESNIČNO IN NEOMEJENO POMOČ PRAVI LORD BEVERRROOK'
London. — Prejšni minister proizvodnje Lord Beve-rbrook,, je okrcal v državni zbornici one, ki se venomer sklicujo na ogromno pomoč z strani zaveznikov Sovjetski Uniji.
Primerjajoč dosedajno pomoč Sovjetski Uniji v sorazmerju, kako je pomagala Velika Britanija prejšnjo Francijo, pravi Beverbrokk:
"Rusi so v ofenzivi pri Stalingradu zajeli več mate-riajla, kakor smo ga jim mi poslali. Zajeli so 7000 tankov in 4 tisoč bojnih letal. To v drugih besedah pomeni, da je naša pomoč v zadnjih 20 mesecev komaj dosegla to, kar so oni vjeli v času od dva in pol meseca od sovražnika na bojni črti".
Ako primerjamo pomoč ki smo jo dajali Franciji z sedajno pomočjo Sovjetski Uniji, tedaj igramo vlogo skupuha. Zato je z naše stra ni potrebna resnična pomoč in prevsem z bojnimi letali, ker nastaja občutna potreba istih na bojni črti. Bojna letala vseh vrst, vključujoč težke bombnike moramo poslati.
Dosedajni prevoz vojnega materijala je tudi prepočasen. čas ne dopušča, da trpimo zastoj za prevoz materijala- Zdaj je potrebno njegovih pozicijah, bolj od-uraditi proti sovražnika na ločno in z vsimi sredstvi. U-dariti ga z bombniki nekje na Ruski fronti, tam kjer bo činkovitost napada pospeši-
la toliko bolj razbijanju njegovega položaja, kakor pa naprimer bombardiranje Berlina, pravi Beverbrook.
S ozirom na odvratno fašistično propagando, ki hoče vnovič zaslepiti svet z "rdečim strašilom" in nevarnostjo* ki preti Evropi s zmago Sovejtske Unije, nadaljeval je Beverbrook.
Le tepci bodo govorili, da Ruska zmaga pomeni nevarnost za obstoj britskega imperija. Ako Rusija zmaga v Evropi, vsak zaveden človek britskega imperija, si bo štel le v zadoščenje in nadvse v zadovoljstvo. Ravno tako mislim glede dobrih od-nošajev izmed obeh držav. Nikakoršen vzrok bi ne smel obstojati, ki bi dajal povod nesoglasja, temveč potrebni so dobri in prijateljski od-nošaji. In te si hočemo obdržati z vso odločnostjo tudi po vojni. Kajti ravno v njih leži največja opora bodočnosti Evrope v vojni in tudi po vojni. Zato, ker prizadevamo si popolnoma razorožiti Nemčijo, ter ji odvzeti militarno moč za nadaljevanje vojn. To pa je odvisno od naših odnošajev z Sovjetsko Unijo. Zaprav je to e-den od najvažnejših predpogojev, da se osigura popolna zmaga in tudi povojni mir.
Med drugim opozoril je državno zbornico, da se bo povrnil ako se ne bo mate-riajlna pomoč Sovjetski U-niji, toliko bolj pospešila, kot je potrebno.
PETINDVAJSETA OBLETNICA RDEČE ARMADE
NAJMLAJŠA ARMADA Z NAJVEČJIMI ZASLUGAMI VPRID NARODOV IN ČLOVEŠTVA
Dne 23 februarja ostane v zgodovini znameniti dan v svetovnem obsegu, ki je dal največje zaupanje narodom in človeštvu v borbi za svobodo, ravnopravnost in obstoj. To je rojstni dan Rdeče Armade, ki ga točasno slavi ne le Rdeča Armada na dolgi bojni črti od baltiškega do črnega morja z slikovitnimi zmagami nad silami fašizma, temveč spoznavajoč ga cel svobodolju-beči svet, prištevajoč si v srečo njenega rojstva in obstoja-
Izmed številnih pozdravov, čestitk* počevši od državnikov Roosevelta, Chur-chila, Mackenzie Kinga, drugih zavezniških generalov in častnikov vse skozi do unijskih, narodnih in raznih pokretov, izražajo svoje simpatije naspram Rdeči Armadi, ter ji dajajo prizna-
nje v neizmernih zaslugah vprid narodnih in človeških pravic, proti katerih se je dvignil krviločni sovražnik fašizem.
Toda naše simpatije, čestitke in tudi navdušenost ob priči sijajnih zmag Rdeče Armade v borbi proti silam fašizma, niso popolne ako pri tem neoživljamo in vzbujamo v naši sredini odločno akcijo ki mora nastopiti z naše strani v tej borbi Simpatije in četstitke so občuten izraz ogromne večine ljudstva, ki zahteva odločno akcijo za otvoritev druge fronte na evropskem kontinentu, kot najvrednejšo čestitko tako Rdeči Armadi, kakor tudi zasužnjenim narodom v Evropi. O-sloniti se le na simaptije brez gotovih akcij, je dajanje le priložnosti sovražni-(Nadaljevanje na 4 str.)
materijala v zadnjih treh mesecih ofenzive".
Ko je nagovoril vojake, mornarje, častnike,, moške in ženske partizane, se njegov govor glasi:
"Danes praznujemo slavno rojstno obletnico Rdeče Armade. Dober četrt stoletja preteklo je od njenega rojstva, ustvarjenega za obrambo domovine proti zunaj nih invazorjev, ki so pre-žali na našo zemljo hoteč podvrči jo nezaslišanemu izkoriščanju, suženjstvu in tiarniji.
Dne 23 februarja v letu 1918, ko so oddelki Rdeče Armade zadali porazni uda-i rec silam nemških invazorjev pri Roskovu in Narvi, postal je njen rojstni dan.
Rdeča Armada takoj v rojstnem povoju je vodila neizprosno borbo proti zu-najnih invazorjev, na čast in ponos svoje svobodne in neodvisne domovine v obrambi najsvetejših demokratičnih idealov, narodnih pravic in k izgraditvi našega živlenjskega in društyenega napredka na podlagi nauka velikega Lenina.
Danes ob praznovanju slavne 25 obletnice Rdeče Armade, naš narod ne bo nikdar pozabil vrednosti že iz rojstnih dni svoje armade-Ne bo pozabil neizrecivih težkoč v prvih letih borbe za osvobojenje z katerimi se je srečal pred ostvaritvijo svobode, ravnopravnosti in narodnih pravic. Globoko navdahnjen do svoje svobodne domovine, pripravljen na vse da očuva svoj svoboden način živlenja in gospodarstva, on ji je bil naklonjen do neizercive požrtvovalnosti zadnja desetletja. V svoji naklonjenosti do domovine in do svoje armade; on ji je dal vse počevši od vojne znanosti, tehnike do najmodernejšega orožja uvide-vajoč v njej svojo ogromno silo in zvesto zaščitnico vseh pridobitev narodov Sovjetske Unije, proti kakršnem koli napadu od zunaj na našo ljublejno domovino.
OBRAMBNA IN NE NAPADALNA
Rdeča Armada, je armada obr.ambe mira in prijateljskih odnošajev z vsemi narodi različnih držav. Ona ni nastala z namenom invazije tujega ozemlja, ampak nastala je kot zaščitnica svoje domovine, držeč se tega načela od svojega rojstva vse skozi razvojna leta, vpošte-vala je pravice in neodvisnost vsih drugih narodov.
Vsled Odlašanja na ustanovitev druge fronte na evropskem kontinentu, naša armada podnaša vso težino sedajne vojne.
Vkljub temu,; ona je ne samo vzdržala vso zbrano silo fašizma in njegove udarce, temveč v isti dobi vojne postala najsilnejši ogroževalec k popolnemu vničenju nacističnih m fašističnih zverin. Njena bojevita sposobnost in nezlomljiva vztrajnost, razbila je vse načrte sovražnika ki jih je koval v svoji nadi. Junaška obramba Sevastopola, Odese, borba pri Moskvi, Rževu,
(Nadaljevanje na 4 str.)
STRAN 2.
'EDINOST
Ponedeljek, 1 marca, 1943.
" E D I N O S T "
Published semi montIy at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
Registered in the Registry Office for the Oity of Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P.
Izhaja dvakrat mesečno na slovenskem jeziku Naslov: EDINOSTI 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Resne zadeve demokratičnih svoboščin
Na drugem mestu priobčen je članek o stavki jeklarskih delavcev v Walleceburgh.članek sam za sebe pove resno zadevo o stavki jeklarskih delavcev, ne kot osamljen slučaj, ampak preračunano vpeljan način proti demokratičnim načelom kanadskega naroda. Do tega nas vodi toliko bolj slutnja ako le trenotno poglemo kaj o tej stavki piše "The Telegram", časopis, ki se razlikuje od vsih drugih po svoji odvratni gonji z "rdečim strašilom", gonji proti tujcev, ter z eno besedo proti progresu in napredku.
Sedajna vojna ki je po svojem karakterju ljudska vojna proti fašizmu, res ne more vpoštevati stavko vprid vojni. Toda demokratična pravičnost tudi ne more prezreti dejstva, kadar se. godi privica delavcem v eni ali pa drugi tovarni bodisi z strani delodajalcev ali pa katerih koli odgovornih faktorov. Tembolj zato, ker delavci kakor kažejo poročila so se poslužili iz ene v drugo istanco za poravnanje spora izmed delodajalcev in delavcev. Oni faktorji ki so morali posredovati v tej zadevi so krat-komalo odlašajoč pregovore, se oslanjali edino v svojih izjavah v korist delodajalcev pod izgovorom vajne in vojnih potrebščin. Toda tak način ne bo udovolil in tudi dal podlago k enotni volji in slogi kanadskega naroda, za mobilizacijo vsih sil in sredstev o borbi proti sovražniku. Nasprotno, tak način kolikor dalje toliko bolj razjeda slogo in voljo najosnovnejšega faktorja v proizvodnji — med delavci.	1 - P.	J[j8LJT
Poleg tega provincionalna vlada, mesto da se je zainteresirala bolj za poravnanje spora na demokratičen način, poslala je tamkaj oboroženo policijo proti stavkarjem-To ni kakor ne diči provincionalno vlado. Kajti protesti tako občinstva kakor tudi unijskega gibanja od vseh strani, potrjujo nezadovoljstvo proti načinu provincionalne vlade in«e zahteva da se odpokliče policijo, ter poravna spor na bolj dostojen način.
Toda kakor je •menjeno da stavka steklarskih delavcev v Walleceburghu, ni osamljen slučaj,, ampak sega v sorodstvo propagande kompanijskih unij med reakcionarne tabore. In v tem je osnovna nevernost z katero se hoče sprečiti demokratičen razvoj unijskega gibanja delavcev v deželi. Tada upati je na demokratično javno mnenje, potrpežljivost in vztrajnost zvestih delavcev v vojni proizvodnji, da se bo v duho demokratičnih svobodščin vztrajalo in z tem pridobilo pošteno poravnanje občutne krivice proti delavcem.
Prisega maščevanja za žrtve fašizma

Kampanja Rdečega Križa
Z prvim marcem se pričenja kampanja rdečega križa. V kampanji je predvidena kvota 10 milijonov dolarjev-
Ker je to humnitarna ustanova in v današnji vojni v marsikaterih ozirih edini način v dotiki z vojnimi vjet-niki, ter drugimi izgnanci, se z tem izraža zelo nujna potreba pomoči od vsakega posameznika po njegovi ali pa njeni moči.
Na drugem mestu priobčen je članek, ki govori o delu humanitarne ustanove Rdečega Križa. Vsled tega upamo da bomo v tekoči kampanji se podali na delo v zbirkah med seboj ob razni priložnosti, zabav, društvenih in drugih prireditev v tan namen. Kajti tisoči in tisoči pričakujejo ne toliko zgolj pomoči radi,, kolikor pa da pridejo v vez z svojm sorodniki, znanci in prijatelji iz ozadja bodečih žic.
Torej podprimo kampanjo Rdečega Križa.
Kampanja za pomoč Sov. Uniji
Odbor kampanje poroča da je dozdaj zbranega nad 2 milijona 375 tisoč dolarjev, toda dan za dnevom prihajajo pošiljke iz raznih krajev od raznih odborov, institucij, organizacij, društev itd.
Pred nedavnim vršil se je v Toronto "tag-day". O uspehu istega Mrs. McCarthy omenila je naslednje: "To je pod mojim rokovodstvom že 17-ti "tag-day" Navadno so bile predpriprave tri mesce za vsakega posebej. Toda ""teg-day" za pomoč Sovjetski Uniji,, prekoračil je vse do-sedajne ne samo v denarnem, ampak tudi v oziru predpriprav. "That is record"! zbrati nad 37 tosoč dolarjev".
Počevši od šolskih otrok v raznih mestih vse do raznih organizacij kanadski narod je v resnici pokazal svojo solidarnost z narodi Sovjetske Unije. Med raznimi narodnimi skupinami na prvo mesto se prištevajo slovanske narodnosti v teh zbirkah. Po nekod so sodelovale razne organizacije in društva skupno, po nekod pa vsaka posebej. žal da nimamo vsih podatkov do danes, da bi dali pregled po narodnosti in predvsem od odsekov Zveze Kanadskih Slovencev, kot najmlajše organizacije. Toda v kolikor je razivdno do danes, se ti vrstijo v seznamu z izredno primerno vsoto v namen pomoči Sovjetski Uniji. Med posameznimi darovalci so bili rojaki od pet do deset dolarjev, zavedajoč se neizmernega dejstva, da z pomaga-njem Sovjetske Unije,, pomagajo osvobodilno borbo našega naroda v starem*kraju. Zavedajoč se dejstva, da Rdeča Armada — je ona armada v zgodovini narodov in človeštva, kateri gredo zasluge, da danes svobodoljubeči svet gleda nazmagoslavni dan s zaupanjem. Kajti Rdeča Armada je prva strla in pognala nacistično silo o kateri so prerokovali in jo imeli protinarodni elementi za "nepremagljivo". Ona ji je zadala tako junaški udarec, da se ta sila nahaja v odstopanju in politični in vojni krizi. Ti junaški udarci Rdeče Armade so segali tudi k uspehu pomoči za Sovejtsko Unijo vsepovsod. Oni so dali nove moči ljudstvu, dali so junaški primer borbe, enotnosti, požrt-
Cenjeno uredništvo:—
Podpisanemu "Jugoslovenskemu Odboru iz Italije" je čast na podlagi dobljenih vesti iz domovine javiti vam tužno vest ,da so preminili kot žtve fašistovskega režima v Italiji sledeči narodni prvaki — Slovenci:
Dr. Drago Marušič, bivši ban v Ljubljani in minister socijalne politike in narodnega zdravja v Beogradu; Andrej Čok, bivši šolski voditelj slovenskih "Cirilo Metodovih" šol v Trstu, in Danilo Zelen, slušatelj prava ljubljanske univerze.
Dr. Drago Marušič je bil sin naše lepe, solnčne Goriške, rojen v Opatjem se ulpri Doberdobu, poznan kraju iz prve svetovne vojne, ker so se tam »kozi par let vodile krvave borbe. Opatje selo leži blizu reke Soče na sami etnografski meji med Slovenci in Italijani. Vzgojen na praški univerzi in zadojen z idejami svojega profesorja velikega Masaryka je postal advokat v Gorici in se že kot mlad človek pridno udejstvoval v nacionalnem delovanju. Navdušem sokol, kateremu je bil pred prvo svetovno vojno starešina v Gorici, je sodeloval v vseh naprednih organizacijah goriških in primorskih Slovencev. Kot rezervni oficir je bil, mobiliziran takoj v začetku svetovne vojne avgusta 1914., ali je bil že krajem istega meseca avgusta v Rusiji kot vojni vjetnik. Skupaj s svojim neločljivim drugom pok. Tomom šorlijem, kasnejšim tajnikom londonskega "Jugoslovenskega Odbora", sta uspela da jim je ruska vojna komanda dovolila iti v Srbijo da sta tam stopila v vojsko kot prostovoljci. Na žalost kmalu za tem ko sta stopila v vojsko, je prišlo do evakuacije Srbije in sta tudi ona dva skupaj s srbsko vojsko doživela "Albansko Kalva-rijo". Ko sta dospela v Rim sta se oba pridružila takoj "Jugoslaven-skemu odboru" in Dr. Trumbič jih je rad sprejel za sodelavce. Medtem ko je Tomo deloval kot tajnik odbora v poznani Odborovi pisarni v Parizu, Rue Cadet 17, priden kot mravlja, se je dr. Marušič posvetil propagandističnemu delu. Nekoliko let je deloval tudi v Ameriki med svojimi brati za ustvaritev Jugoslavije.
Takoj po končani vojni je bil poklican v Pariz, kjer je postal član Jugoslovenske Delegacije pri Mirovni Konferenci in kadar je ta končala svoje delo, je bilo Maru-šiču poverjeno mesto generalnega tajnika Jugoslovenske Delegacije Reparacijske Komisije v Parizu. Njegovo strokovno znanje, velika kultura in vedno žilavna pojava —' so bili edini njegovi atributi, ki so mo omogočili da je dospel tako važno in delikatn6 mesto.
Ko se je 1924 vrnil v domovino in se nastanil kot advokat v Ljubljani ga je "Samostojna Kmetska Stranka izbrala za svojega prvaka. 1925 leta je kandidiral za narodnega poslanca na Radičevi listi, s katero je tedaj bila njegova stranka v volilni koaliciji. Ko pa je bila Jugoslavija razdeljena na banovine, je bilo Ma-rušiču poverjeno mesto bana v Ljublajni in na tem mestu je o-stal tri leta in pol, ko je odšel v Beograd ,da prevzame mesto socialne politike in narodnega zdravja. Potem je bil nekolikokrat izbran za narodnega poslanca in senatorja.
V teku te vojne so ga Italijani najprej zaprli na ljubljanskem gradu skupaj z mnogim i drugimi, potem pa so ga odveli v koncentracijsko taborišče v notrajnsrti Italije. Sedaj je prešla vest da so ga Italijani vstrelili. Podrobnosti o njegovi in razlogih smrti ni.
Dr. Marušič je bil vedno korekten, pošten in objektiven človek. Spoštovalo so ga vsi, prijatelji in sodelavci, kakor tudi neprijatelji (le politični, ker drugih ni imel). Bil je dober Slovenec in iskren Jugosloven. Enako somu bili pri srcu tudi Hrvati in Srbi. Največjo ljubezen pa je poklanjal onemu svojemu ljubljanskemu kraju in našemu tamošnjemu nesrečnemu narodu na Gorškem, v Trstu in Istri, kateremu je po prvi svetovni vojni italijans iknezasistni impirijalizem odrekal pravico za svobodo in živlenje. Z vso dušo in z vsem srcem je hrepenel, da tudi temu delu naše mile domovine za-sija solnce slobode. Bil je tipičen izraz "kraškega fanta".
Negovo in nejgovih sotrudnikov delo bo imelo — to smo prepričani — uspeh. Istra, Trst, Gorica bodo svobodni, ali njega, enega od tvorcev te svobode, ne bo več med ži-
vimi. In kdo ve, koliko drugih slovenskih in hrvatskih prvakov iz Julijske Krajine ne bo več. Usoda. Morali so se žrtvovati da bi drugi živeli svobodni.
Dragi Drago, večna Ti pamjat. » » •
Andrej Čok je bil sin stare kraške družine. Ime njegove družine se nahaja med podpisniki-mešča-ni tržaškega mesta na pergamen-tu, s katerim je mesto Trsta 1212 leta kapituliralo pred beneškim nožem. Tudi to je med drugim eden od dokumentov, da so Slovenci avtohtoni prebivalci mesta Trsta.
Pok. Andrej je služil kot učitelj po raznih tržaških šolah, še pred svetovno vojno je postal učitelj na edini privatni slovenski šoli v Trstu, ki jo je izdrževala "Družba Sv. Čirila in Metoda" v Ljubljani. Ta šola je bila ponos ne samo tržaških Slovencev, nego vseh Slovencev sploh. Centru v katerem je živelo skoro največje število Slovencev, je "Družba sv. Cirila in Metoda" posvetila največ pazljivosti in ljubezni. Osnovana 1886 leta se je ta šola še pred prvo svetovno vojno razvila v eno od najvažnejših kulturnih insti-tncij primorskih Slovencev. Zraven osnovne šole za dečke in osnovne šole za deklice je bila v sklopu te ustanove tudi nižja srednja trgovska šola in meščanska šola z ran-gom srednje šole. Nad 1600 slovenskih otrok, je obiskovalo to šolo, na kateri je poučevalo 36-40 učnih moči. Od 1919 dalje je bila šola last novega "šolskega društva", ki jo je prevzelo od Društva sv. Cirila in Metoda in od tedaj dalje je bil šoli voditelj Andrej Čok.
Ta šola ki je bila med glavnimi stebri tržaških Slovencev za njihov narodni napredek, je obstojala do 1930 leta. In še tega let^ so se vršile predpriprave za naslednje šolsko leto 1930-31. Učenci so se upisali, a 1 septembra je bila po stari navadi maša v cerkvi sv. Jakoba, po kateri bi bili morali učitelji in učenci iti v šolo, na otvoritev šolskega leta. Vse to se je seveda godilo v sporazumu z italijanskimi oblasti. Kakor strela iz vedrega neba se pojavi med mašo v cerkvi karabinjer, ki vroči pok. Andreju kot šolskemu predstojniku — dekret vlade iz Rima, da je šola zabranjena in da se mora zaprti. Lepa slika čisto fašističnih metod. Moremo si predstavljati nered in bri-ge, ki so jih te odredbe povzročile pri otrocih, njih straših in pri učiteljskemu osoblju, katero je naenkrat ostalo brez kruha.
Ko je bila šola zaprta, se je Andrej čok posvetil samo privatnemu živlenju. Bil je preveč ek-sponiran, da bi smel riskirati ka-karšno koli udejstvovanje, obdan noč in dan od fašistovskih agentov in špijonov. Ipak so ga dvakrat zaprli, prvič v Kopru, famo-znem zaporu, drugič, v še famoz-nejši Regina Coeli v Rimu. Ker pa mu niso mogli ničesar doka-
NE ODGOVARJA RESNICI
London. J Takoj v pričet-ku zavezniške ofenzive na afriški kontinent, so med drugimi bila poročila, češ da je Hitler prevrgel iz vzhodne fronte nekoliko svojih divizij na afriško bojišče* ter z tem olajšal položaj na Sovjetsko-nemški fronti.
Toda Sovjetski Informacijski Odbor za poročila, zanika poorčilo "Daily Erp-ress", kot neresnično in pri tem navaja dokaze ravno nasprotno. Namreč da so: 711, 335, 257 in 233 nemške divizije prevržene iz Francije z dnem 31 januarja tg. I., na vzhodno fronto, mesto na Afriško. Povrh tega se zatrjuje, da ni niti najmanjša sila prevržena iz vzhodne,, na afriško fronto. Vsled tega poročila, ki jih je priobčil "Daily Express", ne odgovarjajo resnici, tembolj zavestno ali pa nezavestno povzročajo neresničnost v javnosti.
vovalnosti in predvsem neizrecivega junaštva od navadnega vojaka do častnikov Rdeče Armade.
Toda dokler se govori o zmagoslavni vrednosti Rdeče Armade na bojnem bolju,, ravno tako o gospodarskem, narodnem, kulturnem in društvenem napredku v Sovjetski Uniji, potrebno je danes bolj kot kdaj prej ohraniti te ogromne vrednosti v naši sredini v bodoče. Zaprav ohraniti jih kot največjo podporo k popolni zmagi nad sovražnikom in trajnim mirom po vojni.
zati, je bil ispuščen. Fašisti so smatrali da že sama njegova pojava pomeni moralno podporu Slovencem, zato jim je bila celo njegova navzočnost samo na poti. Brez razloga je bil — skupaj z mnogimi drugimi — še nekaj dni pred vstopom Italije v vojno, zaprt. V poznanem procesu decembra meseca 1941 v Trstu proti -71 osebam radi "veleizdaje in anti-fašizma" je bil z drugimi vred obsojen na 30 let zapora. Sedaj prišla je vest da je že meseca julija umrl v zaporu. Ker je bil zdrav in krepak, je verjetno, da je umrl na posledicah groznega postopanja z njim, ali zastruplje-nja, ako ga niso naravnost ubili.
Andrej čok je nedolžna žrtev. Glavna krivda mu je bila da je brat predsednika "Jugoslovanskega Odbora iz Italije", ki je bil vodja antifašističnega pokerta, pa je vspel da se reši in živi v Ameriki.
Velik in inpozanten po zunaj-nosti je bil pok. Andrej blag in skromen v občevanju. Zaveden Slovenec in iskren Jugoslovan. Bil je vedno čvrst karakter, pošten in objektiven. Vsi so ga imeli radi. Posebno so ga cenili tudi mnogi tržaški Italijani. Dičila ga je dobrota in plemenitost srca. Nič bolje ne karakterizira širine njegove lepe duše nego ta dogodek iz njegovega živlenja: Italiajnski iredentisti iz bivših avstrijskih pokrajin so smatrali Viljema O-berdana ,ki je pripravljal atentat na cesarja Franca Jožefa, pa so ga prijeli in obesili kot svojega največjega junaka in mučeni-ka. Po celi Italiji je bil slovljen kot tak. Oberdan je bil nezakonsko dete matere Slovenke, ki ni niti obvladala italijanskega jezika. Oče Italijan pa je vzgojil sina v ita-liajnskem iredentističnem duhu. Obedan je pred smrtjo zapustil neka pisma in druge dokumente v rokah sorodnikov — Slovencev, misleč da bodo tako najbolj na varnem. Tako je zares bilo. Nekaj let pred današnjo vojno je slučajno vspelo pok. Andreju da pride v posest teh pisem in dokumentov. Znajoč kako veliko važnost bi polagali Italijani na te dokumente — vsaj iz razlogov pi-etete, ako ne iz drugih — jih je vkljub krivicam katere so Italijani storili njegovemu narodu in specijalno njegovi šoli, pa tudi njemu samemu, poklonil nekemu svojemu prijatelju Italijanu, da bi prišli v prave roke. Prevzela jih je mestna občina tržaška v svoj občinski arhiv.
Kako divno so se Ti revanšira,li za Tvojo plemenitost dragi Drej-ček, ti "kolturonosci" barbari. Nedolžnega so Te obsodili in potem ubili.
Tam pri Obelišku pri Občini nad Trstom si vsakodnevno užival najlepši pogled, ki morda nudi zemeljska obla, in si gledal pod seboj Trst, lep in bogat, sijajen in ponosen, pa daleč tam doli v našo Istro do Kopra in Pirana, in pa široko ažurno gladino našega sinjega Jadranskega morja. Gledal si in obožaval nesrečo ki je zadela Tvoj narod, pa si upal in upal, da pridejo boljši dnevi, da bo zmagala pravica in da bo Tvoj narod živel v slobodi. Boljši dnevi pridejo — v to verujemo — zmagala bo pravica, Tvoj narod bo živel v slobodi, ali Tebe, ki je narod tako ljubil in v katerega je imel zaupanje, ker si ga vedno branil, Tebe več ne bom ed živimi. Usoda. Moral si se žrtvovati da bi drugi živeli in bili svobodni.
Ave, via anima.
Danilo Zelen, slušatelj prava na ljubljanski univerzi. Mladi, lepi, jak in junak. Tudi njega so pogodila zrna italijanske puške. O njem in o njegovem delu danes ne bomo pisali. Samo to omenjamo da ako je res česar ga Italijani dolžijo je zaslužil da mu Slovenci in Hrvati podignejo spomenik sredi belega Trsta. To se bo morda tudi zgodilo ako Bog da in sreča junaška.
Junaki, počivajte v miru. Vaša kri, kakor tudi kri Vladimirja Gortana, bazovških mučenikov in žrtev tržaškega procesa, skupaj z krvjo ostalih tisočev najboljših sinov Trsta, Istre in Gorice, ki so položili svoje živote na oltar domovine in ki so padli v borbi za svobodo, bodo maščevana. Slava Vam!
Vsem ostalim žrtvam, onim tisočem ki so prenašali — a mnogi tisoči še prenašajo muke fašistovskih zaporov in koncetracijskih taborišč, naj bo večna hvala.
Naj bodo vaše muke in žrtve zalog za zmago onih idealov za katere smo se borili in se borimo, a to so pravice in ljudsko dostojanstvo. V borbi proti okrutnemu in nekulturnemu fašizmu ste padli in prenašali žrtve ne samo za svobodo Slovencev in Hrvatov pod Italijo, nego za pravice človeka, za obraz človečanstva.
"Jugoslovanski Odbor iz Italije" prisega da bodo maščevane vse krivice z brezkompromisno borbo
Vesti iz zasužnjene stare domovine
IZPRED VOJAŠKEGA SODIŠČA
(Posneto iz ljubljanskega "jutra" z dne 5. oktobra 1942 v izvirnem besedilu).
Vojaško vojno sodišče vrhovnega poveljništva Oboroženih sil "Slovanija-Dal-mazija", odsek Ljubljana, je izreklo naslednjo sodbo v zadevi proti:
1.	Kogovšku Antonu,, sinu Ivana in pok. Marjane Leskovec, roj. v Smrečju 22. I. 1898;
2.	Marencetu Leopoltu, pok. Janeza in Frančiške Stangar, roj. v Mirni 28. V. 1902;
3.	Skapinu Leonu, sinu Viktorjh in Julijane Skapin, dijaku v Ljubljani 27. II. 1919;
4.	Pezdirju Francu, pok. Ignacija in Ane Rapuan roj. v. Brezovic 7- VIII. 1912;
5.	Ferjančiču Josipu,, sinu Leopolda in Uršule Letinske, čevljarju, roj- 16. II. 1912;
6.	Brajkoviču Bogdanu, sinu Martina in aMrije Braj-kovič, čevljarju, roj. v Pisi-nu 5. VI 1913;
7.	Blaciki Ludoviku, sinu Josipa, dijaku,, (roj. v. Ljubljani 20. IV- 1923;
8.	železniku Leopoldu, sinu Josipa in Angele želez-nik, roj. v Ljubljani 21. X. 1919 in tam bivajočemu;
9.	Siardu Maksu, neznanih staršev, roj. v. Ljubljani, 15. X. 1919, čevljarju;
10.	Logarju Josipu,, sinu Antona in Pepce Lukman rojen v Ljubljani 24. II 1924 bivajočemu v Rožni dolini;
11. Mihelčiču Josipu, pok. Antona in Ane Gomzi, roj-v. Ribnici 14. XII., bivajočemu v Ljublajni. Vsi obdolženci se nahajojo v beg-stvu.
Obtoženi so:
a)	zločina po čl. 4. Duce-jeve naredbe z dne 3- X.
1941,	ker so bili soudeleženi pri družbi, naperjeni za nasilni prevrat političnega, gospodarskega in socialnega reda v državi;
b)	zločina po čl. 16 iste naredbe, ker so bili člani o-boroženega krdela,, ustanovljenega z namenom, da bi izvrševali zločine proti državi;
c)	zločina po čl. 5. omenjene naredbe, ki so delali propagando za odstranitev ali nasilni prevrat obstoječega političnega in družabnega reda v državi.
Zločini so bili ugotovljeni v Ljubljani meseca maja
1942.
Iz teh razlogov je sodišče na osnovi zakonskih členov spoznalo v begstvu se nahajajoče Kogovska Antona, Marenčeta Leopolda, Skapina Leona, Pezdirja Franca, Ferjančiča Josipa, Brajkoviča Bogdana* Blaci-ka Ludvika, železnika Leopolda, Siarda Maksa, Logarja Josipa, Mihelčiča Ja-sipa.
ITALIJANSKA OFENZIVA PROTI NE0B0R0-ŽENIH KMETOM
(Izvirno podtalno poročilo iz Slovenije)
itraža — Vavta vas: Dne
26- 71 so Italijani požgali mnogo hiš v vasi Straža in tudi nekaj v Vavti vasi.
Novo mesto: Dne 1. 8. so Italijani začeli izseljevati ljudi iz vseh hiš, ki se nahajajo v pasu širokem poldrag kilometer na obeh straneh železniške proge. Ob železnici grade bunkerje in kopljejo globoke jame v ob-rambene svrhe. Mnogo mož, žena in celo otrok so odpeljali v internacijo.
Težka voda pri Stopicah: Italiajni so odpeljali 30 moških neznano kam-
Mirna peč: V Mirnopeški fari so Italijani požgali vasi Sentjurje, Polajne in Hrast-je„ baje tudi Globodal.
Malkovec nad Tržiščem: Dne 2. avgusta so Italijani v Prijalovi zidanici zajeli in takoj ustrelili 16 partizanov. Nato so zažgali vso vas Malkovec, t. j. 30 hiš in vsa gospodarska posloplja.
Malkovec: Dne 2- avgusta so Italijani ujeli v Mal-kovcu partizana Povšeta iz Novega mesta. Odpelajli so ga v Mokronog. Pri njem so našli imenik ljudi, ki so v Aržišču in Mokronogu podpirali partizane. Povše bi moral biti ustreljen, a se je v zaporu sam obesil. Sedaj love ljudi, ki jih je Povše imel na seznamu.
St. Rupert: Na gradu Dob je nastanjen oddelek italijanskih vojakov. Ker je iz vasi škarpa odšlo nekaj fantov s partizani so zažgali 5 hiš.
Tržišče: Dne 4. avgusta so se razvneli boji s partizani v gozdu nad Tržiščem.
proti krivici in nasilju, ter za zmago pravice, poštenja, svobode in ljudskega dostojanstva.
"Jugpslovanski Odbor iz Italije", predsednik:
Dr. Ivan M. čok.
V teh bojih je padlo 5 Italijanov; zato so v Tržišču u-strelili 10 domačinov. Kmalu nato je priletelo nad Tržišče 7 italiajnskih letal, ki so vas bombardirala. Od bomb je bilo ubitih 17 vaščanov, a zgorelo je preko 20 hiš.
BOJI V JUGOSLAVIJI
Iz londonske radio oddaje
London, 13 februarja — (Radio prejemna služba) — Velike vojaške sile osišča, Nemci, Italijani in ustaški bataljoni, izvajajo koncentrične napade naozemlje, katero so osvovodili jugoslovanski uporniki, kakor jih nazivajo brzojavna poročila iz Berlina.
Videti je,, da je strategija nemške vrhovne komande usmerjena k uničenju središčne točke odpora, to je, partizanskega utrjenega o-porišča Bihača- Več divizij osiša je istočasno krenilo na pot. Partizani so svoje postojanke utrdilj in se branijo z največjo odločnostjo. Zvesti svoji običajni taktiki, skušajo povzročiti sovražniku čimvečje izgube, kakor hitro pa jim preti nevarnost obkroženja, se umagnejo v svoje divje gozdove in planine.
Govornik nato navaja najnovejša poročila iz ženeve, glasom katerih so se razvneli v bližini Ključa strahoviti boji med partizani in vojaškimi oddelki osišča. Partizani prizadevajo svojim sovražnikom težke izgube. Te vesti zatrjujejo tudi, da so gerilski oddelki zavzeli mestece Iornji Vakuf. V. tamo-šnji težkih borbah je padlo tisoč Italijanov, a Nemci so izgubili 800 mož.
Obudimo spomine
Kdo je napovedaval že ob pričetku prihoda fašizma na oblast v Nemčiji o težki usodi, ki preti svetu?
Kdo je pred tem in potem odločno zagovarjal enotno fronto v borbi proti fašizmu, kot sredstvo za sprečitev težke usode?
Kdo je napovedoval fašistično agresijo proti evropskih in drugih narodov v sve tu, predno je do iste prišlo ?
Kdo je odločno trdil, da je propaganda o "rdečem strašilo", nič drugega,, kakor krinka nemškega fašizma, da se polasti svetovne oblasti in na ta način zapečati za nadaljna stoletja demokracijo, znanost, kulturo, svobodo in narodne pravice?
Kdo je napovedal da je borba proti fašizmu na španski zemlji, borba za varnost, svobodo in obstoj domače hiše in ozemlja?
Kdo je ustvarjal ljudsko fronto,, kot način obširnejšega sporazuma za sprečitev
milijonskih ljudskih in ma-terijalnih žrtev, ki jih bo zahtevala borba proti fašizmu ako se dopusti poraz protifašistične borbe španskega naroda?
Kdo je venomer podcenjeval moč Rdeče Armade, kot odraz sovjetskega sistema?
Kdo je napovedaval nesposobnost generalov in častnikov Rdeče Armade, češ da so mladi, neizkušeni in ne pripravni proti dobro o-boroženi armadi?
Kdo je trdil, kot prirojeno sposobnost nemških generalov in čtstnikov?
Kdo je zagovarjal, češ kaj nas mar stvari ne evropskem kontinentu, saj smo v Ameriki in Kanadi?
j Kdo je zanikal in oviral potrebo ljudske fronte v borbi proti fašizmu?
Kdo še dandanes podcenjuje vlogo Sovejtske Unije v mednarodnih odnošajih kot najmočnejšo oporo za narodno in človeško pravičnost?
Kdo že zdaj ustvarja strah pred zmagami Rdeče Armade,, kot nevarnost za obstoj in neodvisnost drugih narodov?
Kdo še vedno ponavlja besedo demokracija in jo sam neizpolnjuje naspram drugim ako kritizirajo nepravilnost ?
Kdo bo prvi, ki bo odgovoril na navedena vprašanja?
POLICIJA NAPALA STAVKARJE
POMOČ SOVJETSKI UNIJI IZ NORANDE
RANA DEMOKRACIJI
Toronto. — Liga za civilne svoboščine, katero vodijo ugledne osebe javnega udejstvovanja; sklicala je zadnjič javni shod z protestom na vlado, da povrne nad 60 delavskih dvoran U-krajinske Delavsko-Kmetske organizacije v njihovo posest,; kateri so jim odvzeti v pričetku vojne.
Rev. John Coburn, vodja United Church je med drugim dejal: "Zdi se mi nekam čudno, da dokler vodimo borbo proti mračnih sil fašizma v Evropi, na domu pa trpimo tako občutne rane naši demokraciji. aZkaj so odvzete delavske dvorane Ukrajincem, tretji narodni skupini prebivalstva v Kanadi? Iz preteklosti vemo, da ta organizacija ni ogrožala obstoj Kanade, temveč prinesla v kulturnem pomenu mnogo dobrih in izvenre-dnih stvari za skupni napredek. Ta organizacija je imela na 120 muzikaličnih zborov, pevskih zborov,, dramatičnih krožkov in poleg tega poučevala nad sto in sto otrok v njihovem materinskem jeziku. Ali kaj takega predstavlja nevarnost obstoja Kanade, dokler se dopušča svobodno kretanje in poslovanje elementom, ki so v javnosti poznani in se udejstvovali vprid zavra-tne propagande fašizma".
Noranda. — Tukaj smo zbrali za pomoč Sovejtski Uniji,, $69.80. Ta vsota je prilično še dosti lepa ali po mojem mnenju ako vzamemo vpoštev število naših rojakov v tukašnji koloniji, nikakor ni povoljna. Zdi se mi zelo nizka za tak humanitarni namen in izraz naših simpatij našemu velikemu in hrabremu slovanskemu narodu, ki vzdržuje fašistično -navalo in kateri bo to fašistično zver do kraja pobil.
Posebno mi Slovenci bi se morali zavedati, da zmagovalka Sovjetska Unija po tej vojni nas ne bo pozabila in naš narod prepustila kakšnim tujim ali domačim krvopijam. Zato bi se morali malo bolje izkazati z finančno pomočjo za tako ve-levažni namen-
Kot smo že brali v "Edinosti" se je nekoliko naših kolonij po Kanadi zelo dobro izkazalo, kar se tiče sqlada pomoči Sovjetski U-niji. Za pričakovati je ako se bo še v bodoče za taki namen zbiralo, da tudi mi
ne bi smeli za drugemi našimi kolonijami dosti zaostajati.
Sezna mdarovalcev je kot sledi: Po 5 dolarjev: J. Grandovec, J. Modic, F. La-vrič. Po 2 dolarja: J. Flank, K. Pugelj, J. Novak, F. Str-nad, F. Japelj, J. Pezdirc, P. Pugelj, F. Perušek, L. Rozman,, J. P. Stoliza, J. Kajfeš, L. Tomac, F. Oto-nočar, L. Strah, J. Kuple-nik, M. Stankovič in I. S. Po 1 dolarj: J. Cesič, P. Zaj-ma, J. Halajka, M. Kenik, F. Likovič, M. Videtič, F Drobnič, T. Obreza, I. Mer-har, F. Skopin, W. Marshall,, F. Panjan, J. Lilek, F- Ba-rič in Tony Prijatelj. Po 50 centov: Edna Smith in 55 centov Laura Lenfesty. Po 25 centov: Edna Skopin, Laura Perušek n J. Praljak.
Gornja zbirka sestavlja prej omenjeno vsoto, odposlano na glavni odbor v Toronto. Tem potem izrekam najlepšo zahvalo darovalcem z upanjem da bomo v bodoče se vrstili približno z našimi drugimi naselbinami za plemenite stvari.
F. Lavrič.
Walleceburgh. — Tukaj je prišlo do večjih izgredov, ko je provincialna policija naskočila z kolčki in solznimi bombami proti piketom steklarskih delavcev.
Značilno dejstvo steklarskih delavcev je, da so izšli na stavko pred enim tednom s zahtevo glede izboljšanja delavskih razmer in ludi priznanju njihove unije za posredovanje steklarskih delavcev v tej tovarni, kjer je vposleno okrog 800 delavcev in delavk- Toda mesto priznanju opravičenih zahtev in mestu vsaj priprivnosti z strani kompa-nije za mirnim potom pregovorov in poravnanju krivice ki se godi delavcem, provi-ncionalna vlada poslala je nad 200 oboroženih policajev, pod izgovorom za vzdrževanje reda.
Pred leti in danes
KAKO VELIKA RAZLIKA V RAZMERAH DOKLER NI BILO UNIJE IN ZDAJ KO JE TA NAJMOČNEJŠI LOKAL V KANADI.
Windsor. — Radi neizmerne vrednosti ki so jo delavci dobili z svojo unijo pri Ford ' Motor kompaniji, je moj namen povedati nekoliko noslednjih stavkov in predvsem za razumevanje onim delavcem, ki so prišli na delo že pod unijske predpogoje. Namreč tem delavcem ni poznano o delavskih razmerah v omenjeni tovarni, dokler ni bilo vsta-no vi j ene unije, danes najmočnejšega lokala v Kanadi.
Zdi se mi najbolj primerno v kratkih besedah pove-
dati, da so delavske razmere pri Fordu, bile podobne razmerem v INCO,, Sudbury. Nad delavci je vladala pre-todah priganjaštva. Omejen tirana disciplina. Basi so se prepoznavali po svojih meje bil kakoršen koli pogovor ali pa pritožbe, če so zahtevali večjo producijo pri stroju, edina rešitev je bila pustiti delo ali pa izponje-vati ukaz, če tudi je bila očitnost do skrajnosti o proizvodnji pretirana. Toda to ni omejavalo tako kompani-jo, kakor tudi njene hlapce, da so ob vsaki priliki godr-
IZ SUUBURY
To je občutna rana na srcu vsakega demokratičnega človeka v Kanadi, ki jo je potrebno odstraniti. Vsled tega se pridružujem protestu, da se takoj povrnejo delavske dvorane Ukrajinski organizaciji, zaključil je svoj govor Rev. Jahn Co-burh.
DAROVALCI IZ PORT ARTURJA ZA SSSR
Sudbury. — Kakor drugod v tekoči kampanji za pomoč Sovejtski Uniji, smo tudi tukajšni Slovenci storili vsaj delno svojo dolžnost za tako velik namen v borbi za vničenje fašizma. Zbrali smo skupno vsoto $179.00.
Port Arthur. — Za pomoč Sovjetski Uniji,, posamezno so prispevali v ta namen sledeči: Po 35 dol.: Tony Jer-še, 30 dol.: Frank Mali, 25 dol.: Z. K. Slovencev, Tony Cimprič in Ludvik Troha. Po 20 dol.: Ed. Troha, po 15 dol.: Family F. Cimprič, Joe Miklič in Jack Miklič. Po 10 dol: Joe Levstek, L. Oberstar, J. Irebenc, N. Ba-bič, F. Antek, F. Turšič, F. Nemanič, T. Rugelj, J. Ka-mbič, K. Strajner,, F. Levstek, L Bartol, Odsek V. P. Z. "Bled" št. 7, po 6 dol.: Joe Bambi, Po 5 dol.: L-Levstek, Family F. Poje, G. Požek, M. Rozman in John Simonič. Po 2 dol.: G. ša-far, John Jaklič in T. Vra-nešič, po eden dol family J. Cimprič.
Seznam darovalcev je sledeči: Odsek Zveze Kanadskih Slovencev $25-00 Frank aZic $20, M. Bajt $15, Tr-telič Frank $10. Po pet dolarjev: J. Nagode, Težak John, L. Ruparčič, J. Nemanič, T. Muc, J. Slovenec, J. šuštaršič, J. Gorše, J. Smrke, F. Cvar. Po 4 dolarja: J. Karhbič, in J. Lukežič. Po 3 dolarja: T. Kališek, Margaret Kosmrl in Tony Smrke. Po 2 dolarja: V. Jako-pon, K- Fojs, F. Sumrak, J. Gliha, F. Rogel, J. Kosmrl, M. aZic, J. Golobič,, F. Župančič, F. Curhalek, L. ^e-skovec, J. Kambič, J. Zičkar, J. Stariha,, F. Fingust, Fred Dim, F. Silk, F. Korošec, Tony Marolt, C. Sterbek, J. Lesar, L. Račič, J- Mihelič. Po $1: pa Kaucar Stanko.
Skupno gornja vsota znaša, kakor je omenjeno in je izročena tukajšnemu odboru za pomoč Sovejtski Uniji. Poleg tega naj omenim da so naši rojaki, ki so vposle-ni v raznih tukajšnjih rudnikih tudi prispevali v gornji namen in da njih i-men nimamo na rokah. Zato mislim da bi bila skupna vsota višja, kot je omenjena. Torej skupno zbranega od Slovencev v Sudbury za pomoč Sovjetski Uniji, je $198.00. Tem potom najlep-
ša hvala rojaki in rojakinje vsem ki ste darovali v ta plemeniti in nadvse vredni
namen.
J. Nagode.
Ako se do dobra spomi-najmo s ozirom na stavko v Windsorju avtnih delavcev, kjer ni posredovala policija z kolčki, ni prišlo do izgedov in tudi ni ogroževala javnega reda tam. Toda to ni slučaj v Walleseburghu, temveč preračunan način za sprečitev osnovnih demokratičnih svobodščin delavcem akb se to posreči v Walle-ceburghu,, tedaj bi isti način se vpeljevali tudi drugod.
Tak način bodisi z strani provincionalne vlade ali pa z strani delodajalcev, je nazadnjaški .način. Zaprav je to kršenje osnovnih demokratičnih načel o katerih se toliko govori z strani odgovornih krogov, dokler pa v očigled nevpoštevajo to načelnost delavcem. Tak metod se mora odstraniti na podlagi splošne mobilizacije javnega bnenja, za zaščito demokratičnih svobodščin in za pravilen pogon industrijskih potrebščin v borbi proti fašizmu. Ni mno-goče zamisliti pravičnost na strani delodajalcev, dokler se odrekajo osnovne pravice delavcem. Stavka ni povzročena da se le hoče stavkati delavcem, ampak ko so izčrpali vse predhodne is-tance za svoje pritožbe proti krivici, je stavka njihov protest, da se poravna krivica.
DELAVSKO IN NE KOMPANIJSKO UNIJO
Timmins. — Ravno posebnih novic od tukaj niman za sporočiti. Manj ali pa več severni krajsozn iz več severni kraji so znani po svoji legi. črez zimo hud mraz poleti pa vročina. Tako je tukaj pri nas.
Zadnje dni kar ni bilo nič kaj prijetno. Mraz je pritisnil do 45 stopinj pod ničlo. Potem že lahko sami sodite, kakšna prijetnost navdaja človeka v takem mrazu. Toda mi smo se skoraj privadili in na nas ne deluje recimo v oni meri, kakor bi na one iz toplejših krajev.
Delavske razmere so v marsičem najbrž podobne onim drugod. Občuti se primanjkljaj delavcev, zlasti izkušenih rudarjev. Prej je kar cela vrsta delavcev čakala za delo. Danes tega ni. aZprav se ni zdi, da jih niti polovica ni vposleno tukaj v sorazmerju iz prejših let. Dokler so se vrste de-lovcev precej skrčile, se ni so pa pri kompanijskih ba-
sih. Oni so ostali nepritak-njeni in se potem najbolj vidi, kako kompanija ščiti svoje sluge- Nam rudarjem pa le če je mogoče se odreže pri tem ali pa onem kraju pri tkzv. kontrohtu.
Poleg tega kot je razvidno se kaj širi propaganda za kompanijske unije. Po mojem mnenju ni to nič čudnega, tembolj svojstveno za kopanije. Bolj čudno je med nami delavci, ki nočemo spoznati svoj položaj in si prizadevati ga izboljšati ali pa vsaj zaščititi. Torej delavci pogledajmo okrog sebe in si skušajmo pomagati medsebojno z delavsko unijo. Kajti od kompanijskih unij ne moremo pričakovati, da bodo te istočasno ščitile kompanijske dohodke, kakor tudi naše razmere in delovne predpogoje. To je ne mogoče- Kompanijska unija je za kompanijske interese in nič drugega. Dokler je delavska unija za delavske interese.
M. Plut.
najli, češ "little more John". Danes, pa jutri in pojutr-njem za večjo proizvodnjo zahteve niso prenehale. Ako pa nisi ispolnjeval teh zahtev — ulica je bila prva nagrada, ki jo je eden ali pa drugi delavec dobil. Torej nj čudnega da so sestradani delavci padali v nezavest,, ko je šel proti domu iz dela. Z eno besedo prej so bile peklenske razmere, tako u-metno organizirane za proizvodnjo in disciplino, kakor tudi omejitev proti ka-koršni koli pritožbi. Delavec je garal pri stroju ali pa kakem drugem delu ,brez odnehanja vedno v strahu pred naziranjem in izgubo dela.
Odstranjeno je priganjaštvo — odstranjena je nepravičnost
SIJAJEN USPEH BANKETA V VAL D'0RJU
Val Dor, Que. — Tukaj v naši naselbini Val D'Or in Bourlamaque, so priredile naslednje organizacije ^n društva banket: Odsek, S. K. H., odsek HSS, odsek 814 HBZ in katerim se je pridružil odsek podpornega društva "Ljubljana" št. 2 V. P. Z. "Bled",, v prid pomoči Sovejtski Uniji.
Kakor vdeležba tako tudi dobiček na banketu, bila je izvrstna. Z tem so pokazali tukajšnji izseljenci svojo solidarnost do bratskega jim naroda in njegove hrabre Rdeče Armade,, ki točasno prinaša največ vprid o-svobojenju sveta od fašističnega zločnstva in suženjstva.
Banketu su prisostovali predstavniki odbora za pomoč Sovejtski Uniji iz Val Dor. Kako su bili presenečeni, ko so čuli izjavo zbrane vsote od darovalcev, ki je znašala skupaj $1.209-00, Izdatki za banket so znaša-' li skupaj $94.94.
Seznam darovalcev je kot sledi:
Ivan Popovič $90.00, odsek 814 HBZ $75.00, Jou WeW Bakary $60.00, Martin Naglic $60.00, odsek HSS $50.00, odsek Ljubljana .št 2 $50.00, Joe Jerbič $50.00 in Josip Sečenj $50.
Po 45 dol: iDnko Lukič. Po 35 dol.: Geo Hrvatovič.
Po $30: odsek SKH, F. O-reškovič in Tomo Ugarko-vič. Po $25: People Phar-marcy. Po $20: Andi Kovač, F. Petanjak, B. Popovič in Tony Jamčič. Po $15: P. Hečimovič, K. Filipovič, L. Filipovič. Po $12: Leo žalo-vič. Po $11: Mark Ferderber. Po $10: Joe žumac, M-Kranjčevič, M. Butkovič, ž. Belčič, T. Zorica, Mrs. Li-ma Stukel, S. Furlič, I. Vu-čkovič, I. Pterušič, Ana Brdar,, G. Ferderber, F. Meden, S. Ljubanovič, T. Ma-ngotič, P. Smičiklas, N. To-mljenovič, P. Kunder,, F- Ja-mičič, G. Kovačevič, D. Ba-lan in Jugoslovenske sestde Po $7: J. Radičevič.
Po pet dolarjev: F. B. Garson, L- Uršič, P. Stark, II a j Brdar, J. Novak, Val D'Or Star Hotel (šestakof), J. Moguš, M. Rauch, P. Ja-vorenka, M. Balen, J. Pla-vetič, M. Brdar, P. H. Va-les, P. Andriševič, R. Loušin,
E.	Loušin, F. Kwihwilo, Hrvatski tabmuraši, L. Peček, I. Turkalj, V. Filipovič, Ivanka Varčaruk, J. Mirosla-vič, J. Prpič, P. Sterk, J. Rauch, P. Stark and family, J. Kebe, P. ščinkovec, T. Novak, T. Pire, J. Grdin in Geo. Mihelič. Po $3: F. Suk,
F.	Kozluf in S. Budni. Po $2: H. čunka, B. Brni, W. Wawaruk, M. Prosesin, R. Legroš, M. Major, M. Brine,
MANIFESTACIJA NARODNE SOLIDARNOSTI
Slovenci, Hrvati in Srbi v Torontu zbrali $1.467 za pomoč Sovjetski Uniji.
Slovenci, Hrvati in progresivni Srbi,^ so zadnjič na javnem shodu poleg zbirke pomoči Sovjetski Uniji, manifestirali svojo narodno solidarnost k proširitvi enotnega sodelovanja v borbi proti fašizmu.
Sodelovale so vse slovenske organizacije in podporna društva, ravno tako tudi hrvatške, dočim pa odsek J. K. Udruženja in SNS, se nista vdeležila narodnega zborovanja. To je najjasnejši dokaz, kakšen jim je cilj in kaj zaprav pomeni reakcionarna in odvratna gonja podžiganju mržnje potom "Glasa aKnade".
Na shodu so enoglasno
F. Peček in M. Belaj. Po $1: so darovali, Josip Zorica, V. Mangotič in F. Balen.
Skupna vsota, ki je bila zbrana na banketu in z odbitkom izdatkov znaša $1.165.06.
Prisrčna hvala rojaki in rojakinje brez izjeme, kateri narodni skupini pripadali, vaš dar v pomoč junaškemu narodu in njegovi armadi, je dar za osvobojenje zasužnjenih narodov v Evropi v splošnem. To je dar za svobodo, napredek in pravičnost, ki nasledi po tej vojni. Toda v teku krvave borbe vse dokler se ne vni-či fašistično zverino, pomagajmo z vsemi močni junaški naord Sovejtske Unije in njegovo Rdečo Armado. Ona nam kaže pot in način borbe proti sovražniku. Sledimo ta izvenredni vzgled v naši slogi in enotnosti.
M. Ferderfjer.
sprejete tri resolucije. Ena predsedniku Kanade Mr. Kingo, druga Kongresu a-meriških Hrvatov in tretja ustavni skupščini, Bihač, Jugoslavija. Kakor ena, ako druga in tretja resolucija naglasa svoje zadovoljstvo, ko je prišlo do enotnega sodelovanja izmed večine treh bratskih narodov,, kot najboljša podlaga za dosego dobrega uspeha v vsih ozirih pomaganjju borbe proti fašizmu.
Ravno tako so se ujemali govori od narodnih predstavnikov na zborovanju. Izmed najvažnejšega se je pripomnilo: "To je pričetek k enotnosti, toda on se mora proširiti, on mora zadobiti podporo vsepovsod. Nič nas ne sme ovirati, a da bi »ne nadaljevali bratsko slogo in soglasje, ker to je edino v našo prid in korist. In to hočemo nadaljevati!"
V imenu Slovencev je govoril brat George Matešič, urednik Edinosti, Hrvatov brat John Herceg in v imenu progresivnih Srbov, brat Bogoljub Stevavnov. Poleg teh je govoril predstavnik mestne uprave Controler Wadsworth in profesor Leopold Infield.
Zastopane so bile sledeče organizacije: Odseka Hrvatske Bratske Zajednice št. 650 in 832; Odsek S. N. P. J.„ odsek V. P. Z. "Bled", dva odseka H S. Stranke iz Toronta in Cooksville, ter odsek Zveze aKnadskih Slovencev, Zveze Kanadskih Hrvatov in Zveze Kanadskih Srbov.
Poroč.
Bodi zahvaljeno unijske-mu pokretu, danes "boss" nima parvic do pretiranega priganjaštva, ki ga je imel pred leti. Ni slišati odvratnega "hurry-up", tudi se vpoštevajo vzroki pri eni ali pa drugi zadevi na delu. Zakaj? Prav gotovo ne iz ljubezni fordove kompanije do delavcev, ampak edino za to, ker so delavci organizirani in kot taki postavljajo najmočnejšo zaščito delavske pravičnosti s ozirom na razmere v tovarni. Do gotove mere vpošteva se njihova beseda in pritožba, ker ne govori eden posamezno, temveč govore tisoče članov. To je tista sila organiziranega delavstva, kadar se govori o uniji, katera izboljšuje delavske razmere na delu, pri stroju, plači, poškodbah itd.
Poleg tega ogromnega napredka fordovih delavcev v zaščiti delavskih interesov, potom svoje unije, so dokazali delavcem črez Kanado v marsikaterih ozirih splošnih zadev v tekoči vojni. Poleg ogromnega napredka v vojni proizvodnji, ki so jo pospešili ne z t ukazom priganjaštva, temveč dobrovoljno iz zavesti važne produkcije v vojnih ozirih, kot člani svoje delavske unije.
Deset tisoč 600 dolarjev za pomoč Sovjetski Uniji
Kampanja za pomoč Sovjetski Uniji, ki je zadobila podporo pri kanadskem narodu v splošnem, tako tudi med delavci v Fordovi tovarni. Unijski lokal št. 200 UAW (CIO) je potom unije zbral $10.600, za pomoč Sovjetski Uniji. Na isti način vršila se je zbirka za vojno posojilo, predtem za Rdeči Križ itd. Torej z neno besedo unijski lokal št- 200 UAW je primer dejstva, da organizirano delavstvo je pripravno v tekoči vojni podpirati borbo proti fašizmu, teko v proizvodnji, kakor tudi plemenitih in potrebnih zadevah. To je najboljši odgovor proti onim obtoževal-cem proti-unijskega pokre- ( ta, ki da služi le za podži-ganje stavk in nemira v proizvodnji za vojne potrebščine. Nesreča je edino v tem, da podžigalci proti unijske-ga pokreta ne omenjajo do-brit strani unijskega pokreta, temveč le obtožbo na ne dostojen način. Toda vrednost unijskega pokreta ki se izraža v tovarni pri delu in tudi v delavski hiši, je močnejša kot so vse odvratne obtožbe.
Naj nas le vodi ena zamisel in vnetnost do svoje delavske unije, kot medsebojne varščine za naše lastne interese.
J. Miketič. ...
PETINDVAJSETA OBLETNICA RDEČE ARMADE
(Nadalje iz 1 strani) ku, da zbere svoje razbite sile, da se okrepča'na račun od lašujočega času ter da vnovič ne le nadaljuje svoje krivične vojne avanture, temveč da za dalj času drži v suženjskih verigah milijone nedolžnega ljudstva v zasedeni Evropi.
Ako je bila kdaj boljša priložnost za otvoritev druge fronte, je danes — zdaj. Zdaj je napočil čas za akcijo zavezniških armad! Zdaj je napočila priložnost za invazijo evropskega kontinenta, ko Rdeča Armada zadaja fašistični sili tako činko-vite udarce na celi bojni črti. To je priložnost da zasači sovražnika v njegovi krizi na bojni črti, njegovem odstopanju ne dajajoč mu času da zbere vnovič svoje razbite in poškolovane sile za nadaljevanje vojne. Vsako odlašanje ob sedaj ni priložnosti, ne samo da škoduje občim stvarim osvobodilne borbe proti fašizmu,, ampak daje priložnost da zbere svoje sile in se pripravi za nove ofenzive.
Iz tega sledi, da je Lord Beverbrook imel prav, ko je zahteval v angleškem parlamentu takojšno akcijo. On pravi:
"Zda j je potrebno udariti proti sovražniku brez kakršnega koli obotavljanja na evropskem kontinentu. Invazija evropskega kontinenta je odločilna bolj, kakor pa
ob strani bojevanje proti sovražniku. Zdaj je čas in takojšna nujnost za drugo fronto."
To so naloge zaveznikov, ravno tako vsih svobodolju-bečih sil sveta kot največja čestitka in simaptije nasp ram ogromni dajatvi vprid protifašistični borbi, narodov Sovejtske Unije in njene Rdeče Armade.
Fašistična sila ni strta, kakor pravi Stalin. Ona bo skušala zbrati svoje sile. O-na bo ustvarjala nezaslišani teror in nasilnstvo v zasužnjeni Evropi. Fašizem ne bo odložil orožja v kompromisu. Vsaka zamisel o zado-bljeni zmagi in ne moči fašistične sile,, je porazna zamisel — škodljiva — interesom osvobodilne borbe. V sled tega očitnega dejstva je potrebno ravno zdaj odločilnih akcij na evropskem kontinentu, da se zada' z združenimi moči Rdeče Armade iz vzhodne in zavezniške s zapadne strane, končni in smrtni udarec fašistični zverini.
V tem pravcu je naša dolžnost delovati, kot najboljša čestitka rojstva Rdeče Armade, ki je dala vprid narodnih in človeških interesov ne samo milijone ljudskih in materiajlnih žrtev, ampak fundamentalno podlago za popolno in končno zmago za svobodo, ravnop-ravnost in človeško dostojo-nstvo sveta.
PRVI STREL
(Iz dnevnika komandirja Cankarjeve Čete v Španiji)
POLOŽAJ V ITALIJI
OGROMNE IZGUBE ITALIJANSKE VOJSKE
New York, 11- februarja (NWT). — Današnji New York Times prinaša vest nemškega radia,, zabeleženo od United Press, glasom katere je v Rimu izšel seznam izgub za mesec januar: — 10.285 ranjenih in .27.000 pogrešanih; število mrtvih "šeni ugotovlejno".
Za Balkan in druga zasedena ozemlja priznava Rim 251 mrtvih, 415 ranjenih in 57 pogrešanih; v Severni Afriki 440 mrtvih, 592 ranjenih in 4.520 pogrešanih. Za isti mesec navajo naslednje izgube na morju : — 131 mrtvih, 324 ranjenih in 867 pogrešanih. Letalstvo je izgubilo 75 mrtvih, 110 ranjenih in 108 pogrešanih.
Tudi italiajnska trgovska mornarica je imela izgube. Tu navajajo za dobo od meseca junija 1940 do konca januarja 1942 najbrže pomotona za 1943 — op. JIC) 1.892 mrtvih in 493 ranjenih.
New York Herald Tribune prinaša iz Berna naslednjo vest (AP) : — Ruske zmage, izguba laškega imperija v Afriki in bombardiranje laških mest razkrivajo v fašističnom časopisju dvome italijanskega naroda o izidu vojne.
Mussolinijev časopis "II Popolo d'Italija" je opustil svoj stari slogan — "Vin-ceremmo" — Zmagoli bomo — in ga prvič zamenjal za "Non vinceranno" — Ne bodo zmagali. Ta sprememba starega gesla je povzročila nešteto šal, ki se vse nana-
Registracija bolničark
Ottawa. — Izdan je ukaz, ki zahteva registracijo vsih bolničark 17, 18 in 19 marca. Računa se da je okrog 40.000 bolničark in da jih je dosti napustilo ta poklic vsled enega ali pa drugega vzroka.
Ukaz ne določa izjeme razen onih bolničark, ki so že vposlene pri armadi. Razen tih vse druge spadajo pod registracijo brez izjeme če se nahajajo v šoli ali pa katerem drugem poklicu.
šajo na ruske zimske ofenzive in na napredovanje angleških in ameriških armad v Severni Afriki.
Propadanje italijanske morale in zaupanja je videti tudi v tem,, da lira izgublja svojo vrednost napram denarju drugih dežel, katerih državljani liro še vedno sprejemajo v zameno za svoj lastni denar. Vrednost lire propada posebno hitro, odkar so Angleži zavzeli Tripolis.
Londonski radio je včeraj v oddajah za Jugoslavijo našteval italijanske izgube; v celoti so Italijani izgubili v Rusiji dozdaj že najmanj 150-000 mož, mrtvih, pogrešanih in ranjenih; na vseh frontah pa so od začetka vojne sem izgubili 500.000 mož vpoklicanih v Italiji in poleg tega še 200.000 kolonijalnih vojakov. Ko so Italiajni začeli vojno leta 1940, so imeli pod orožjem 1,250.000 mož; tri petine te vojske so jim zdaj že skopnele kakor sneg na soncu.
Švicarski časopis "Der Bund" pravi, da je Musoli-ni sporazumno z Berlinom reorganiziral svojo vlado,, da ne bi prenehalo sodelovanje s strani italiajnskega naroda, katerega moralo so vojaški neuspehi osišča silno omajali.
0. ILIJA JUKIČ 0
Oljčni nasadi so skoraj zakrivali ob vznožju žubo-rečega potoka mesto Tama-rite„ kakih 60 klm. vzhodno od mesta Lerida v provinciji Aragon v Španiji- Ob vznožju potoka na pročelni strani, skrbno obdelan park z visokimi jablani, na drugi strani se pa vrstijo ulice ena za drugo priljubljenega mesteca, ki leži tu notri kot v nekem zatišju.
Ne daleč od mesta je lep nogometni prostor. Večkrat se je zbrala mladina in je dajala prav imeniten užitek gledalcem nogometa ali pa kake druge narodne zabave, kar je na kratko pomenilo "fiesta". In to je pomenilo za Špance izvenrednost, da so se v splošnem vdele-ževali "fieste", če tudi se je slišalo zamolklo grmenje topov iz bojne črte okrog Teruela. •
V tem mestu vstanovlje-ne je tudi četa Ivana Cankarja, dne 7 novembra leta 1937. Vstanovitvena svečanost se je vršila na istem nogometnem prostoru, ki je služil tako za Tiesto", kakor tudi za razne druge vojaške potrebščine, zlasti ve-žbanje. Prav posebno bil je priljubljen Slovencem. Ker tukaj so se prvikrat zbrali od raznih strani sveta na španski zemlji, manifestirajoč svojega naroda solidarnost v borbi proti fašizmu, že iz prvih let njegove agresije. aNjmlajši med temi pa je bil Štefko Rogina- V svojem 17 letu, po poklicu krojaški pomočnik. Oče in mati, sta umrla v njegovi rani mladosti, ter je po njuni smrti sprejet v sirotišnico. Na ta način je prišel do ro kodelstva,, ki ga je nekaj let spopolnjeval zatem na Jesenicah v Sloveniji, odkoder se je podal v Španijo.
Mladoličen, kakih pet sto pal in dvej unči visok, toda vedno veselega obraza. Nikdar ni bilo opaziti neko nemarnost ali pa tarnanje. Štefko, izvrševal je vse kar je prišlo potrpežljivo in obračal vso pozornost na vojaške stvari. Le ena zamisel ga je vedno trla že spričet-ka. Kedaj pa bomo dobili puške — je večkrat vprašal. Ali bomo šli kaj kmalo na front? Ali bom jast dober za front? To so bile tako očitne skrbi Štefka, do katerih ga so toliko bolj navdajali šaljivi prigovori starejših, češ: Štefko, ti si premlad. V kuhinjo boš šel pomagat. Taki šaljivi prigovori so ga vznemirjali d,a si je iskal dostikrat zadoščenja pri komandirju in polit-komisarju Cankarjeve čete rekoč: "Poslušaj me sodrug. Prigovarjajo mi da sem premlad in da bom šel v kuhinjo delat,, mesto na front".
"Prosim te ... . nikar ne dopusti tega . . •"
"Jast hočem na front, saj sem vendar za to prišel v Španijo".
"Nimam očeta niti matere, oba sta umrla".
"Niti svojcev nimam . . ."
"Le ena želja me navdaja, čim prej priti na fronto . • ."
Tako je nadaljeval Štefko z solznimi očmi o svojih željah in doživljajih iz otroških let, ki so bila polna le žalostnih trenotkov. Toda, nikdar ni pa pozabil vprašati ob priložnosti: "Ti, kdaj bomo dobili puške". Neka posebna čut ga je navdajala do orožja. Tudi računajoč, ko bo dobil puško, bodo odstranjeni šaljivi prigovori, ki jih ni rad poslušal. Zato je dostikrat pripomnil rekoč:
"Veš ... za mene boš izbral kar najlepšo"
"Takrat bomo videli, kdo je premlad".
Z tem se je tolažil Štefko. Namreč, ko bodo po-skušnje na strelišču, tedaj bo pokazal svojo vnetost do puške, če tudi je ni imel nikdar prej v rokah.
Proti kraju novembra meseca nekega dne opoldne, dobil sem poročilo od komande batalijona,, da je prišlo orožje na postajo. Vsaka četa naj pošlje po eno desetino vojakov, da se ga natovori na tovorne troke in prepelje v taborišče. Ne-vem ali bi bila kje veselej-ša novica tako za Štefke, kakor tuid za druge od novice : "Orožje je prišlo". Zato se mi ni zdelo bolj imenitnega, kakor poklicati Štefka, ter mu razodeti novico in povelje z,a deset vojakov. Poslal sem veznika v taborišče, da pogliče Štefka, naj pride v komando čete. Ni bilo dolgo, ko je urnih korakov prisopihal in kar po domače se postavil rekoč: "Kaj pa je sodrug"? Kar na kratko brez ovinkov sem odvrnil,, puške so na postaji- "Kaj praviš — kar nekam vzrastel je — puške" ? "Juhu — puške so prišle! Od ranega jutra sem kar nekam čutil nekaj takega," je pripomnil ves izven sebe od veselja. "Na ... to izroči Janezu Pereniču, vodniku tretjega voda, da ti odeli 10 vojakov". Takoj grem, . . . takoj grem", še enkret ponovil je pred odhodom-
Že od daleč je kričal: "Janez, deset vojakov za na postajo!"
"Puške so na postoji. . •" "Na, tukaj imeš listek od komandirja . . ."
"Gledaj ga no ... to pa ni kar samo z seboj. Tukaj se pravi povrh tega,, da ti pripelješ deset vojakov na postajo od naše čete", pripomnil je vodnik trejega voda. "Tako je" — odvrnil je kar nekam veselo in ponosno tudi Štefko.
STALINOV GOVOR OR OBLETNICI RD. ARMADE
k strojnici.
Nekoliko podučnih šol o strojnici, ki jih je Štefko z izvenrednim uspehom zasledoval, sestavljajoč strojnico v 17 sekundah, bila je izbornost tudi zatem na strelišču. Izmed 15tih na prvi poskušnji, dobil je prvo nagrado. Od petih strelov, štiri je zadel v tarčo. Toda Štefka ni navdušila nagrada ,ki jo je dobil, tudi ne čestitke njegovih tovarišev, ki so ga prej šaljivo zbada-li, a vendar vsak izmed njih imel ga rad. Vsak je čutil skoraj enako s ozirom na Štefka. Mlad in pa izvenre-dne lastnosti in pripravnost za poduk. Štefka je zdaj trla misel, kako da mu je unesel prvi štrel. Kaj je vendar pravi vzrok ? Kako naj spoplni svoj pristop in se prilagodi k strojnici? Niti eden sterl,, ne sme biti zastonj. Te misli so zdaj trle Štefka, ki si je hotel na vsak načn pomagati, da iznajde vzrok.
Veš kaj sodrug, kar nekam nejevoljno je pripomnil Štefko. "Hudir prvi strel mi je pa unesel". Zdaj pa ne morem nikkakor dobiti ta pravi vzrok, je nadaljeval. Kar potrpi Štefko, tudi to skrivnost bomo iznašli, sem odvrnil. Na drubem in tretjem poskusu, Štefko se je odlikoval zaporedoma od prvega strela iz strojnice in predvsem proti bojnim letalom,, ko je iz Brigadne šole dobil drugo nagrado za streljanje strojnicom.
(Nadalje iz 1 strani) Leningradu in predvsem pri Stalingradu, ne bo nikdar pozablejna. Ona je v tej junaški obrambi mest,, vasi in ozemlja Sovjetske Unije, položila fundamentalno podlago zmage nad fašistično Nemčijo. Kajti v tej dobi razbito je 112 necističnih divizij, ter od teh 700.000 u-bitih in nad 300.000 vjetih, namreč V času sedajne ofenzive. Dokler pa od pričetka vojne, Rdeča Armada je vrgla iz bojne vrst 9,000.000 nacističnih vojakov in častnikov, vključujoč ne manj od 4,000.000 ubitih- Ravno tako činkovit poraz so dosegli nacistični priveski, Ru-munija, Madžarska, Italija in Finska.
Nacistična sila dobila je občutne udarce na bojni črti. činkovitost teh udarcev sega precej globokp ,v ste bre tej sili, ali to nas ne sme zanašati, temveč spomniti se moramo velikega učitelja Lenina, ko je rekel: "Na prvem mestu nas ne. sme preslepiti zanos zadoblejnih zmag, drugič zmago potrebno je konsolidirati in tretjič sovražnika potrebno je popolnoma poraziti".
POPOLNI PORAZ SOVRAŽNIKA
Sovražnik pretrpel je porazne udarce, toda ni poražen. Nacistična sila preživlja očividno krizo vsled u-darcev Rdeče Armade, to pa ne pomeni da je ostala brez odporne moči za nadaljevanje borbe.
Borba proti nemških inva-
zorjev ni končna, ona je komaj dosegla svoj višek k prelomu svoje sile. Vsled tega bi bil neumen kakro-šen koli zaključek, da bodo Nemci odstopali tudi eden kilometer ozemlja brez odporne borbe.
Pred nami je še trda borba proti surovega in krutega sovražnika, še pri moči-Ona bo zahtevala še dosti času, požrtvovalnosti in mobilizacijo vsih pripomočnih sredstev za nadaljevanje borbe.
Mi smo le v pričetku o-svobojenja Ukrajine iz nacistične zločinske oblasti, poleg tega milijoni Ukrajincev se nahaja v suženjstvu,, kakor tudi Belorusov, Litvincev, Latvišev, Estoncev, Moldavcev, Kremia in Karelija. Nemški invazori so še v posesti teh krajev, dajajoč še odporno borbo z proti napadi itd., kar pomeni da sovražnik ni strt, če tudi je zadobil občutne u-darce,, ki so prepolovili njegovo bojevno silo v vojaštvu in tudi materijalu. Toda on bo skušal zbrati vnovič svoje moči, vnoči vprizarjati vojne avanture za posest naših krajev. In ravno zato mora biti naša pripravnost toliko bolj odločna, pripravna in zbrana z vsimi silami za končni obračun.
Naj živi naša velika domovina! Naj živi slavna Rdeča Armada! Naj živi partija Boljševika, kot vzbu-jevalka in organizator zmag Rdeče Armade!
Smrt nemškim invazor-jem!"
London, 11. februarja (Radio prejemna služba). — Vsi zavezniki poznajo o-gromne žrtve našega naroda, katere dopirnaša za skupno zavezniško stvar od Koroške pa do Bitolja in te žrtve ne bodo pozabljene. Srbi, Hrvati in Slovenci bodo zopet živeli skupaj v novi, večji in srečnejši Jugoslaviji, v kateri bodo vsi eno-pravni.
Stari red v stari Jugoslaviji je izginil za vedno in se ne bo nikdar več povrnil. Nov politični in gospodarski sistem, katerega zavezniki pripravljajo za Evropo, bo
tudi naši državi nudil varnost in nas bo odrešil ogromnih stroškov za oboroževanje.
A zavezniki nam bodo nudili materiajlno podporo za popravilo porušenja v naši zemlji.
G. Jukič je naglašal tudi, da nacistom ne bo uspelo pokvariti dobrih odnošajev med Anglijo in Sovjetsko Rusijo. Sir Archibald Clark je dobro opisal razpoloženje Angležev napram Rusom, ko je povdarjal, da ima britanski narod željo in trdno odločnost za tesno sodelovanje z ruskim narodom, v vojni kakor v miru!
Tako se zbralo deset do-brovoljcev za na postajo. Štefko je medtem, kar vriskal v taborišču, katero je postalo navdušeno o novici orožja. Veselega obraza odkorakala je desetina z šte-fkom, prepevajoč pesem: Regiment po cesti gre, pa naš Štefko zraven je . • ."
Črez nekaj ur so bile puške že v taborišču. Navadne in tudi lahke strojnice z vsem potrebnim priborom. Na vsaki je bil lepo vrezan znak "srp in kladivo", izdelek iz sovjetskih tovarn, ter poleg tega posebej priložena karta,, ki kaže dejstvo puške na različno razdaljo.
Po rednem imeniku so se delile puške vojakom z vsimi drugimi potrebščinami Toda Štefko ni dobil nava dno puško. Dobil je lahko strojnico "Maksim" izdelka. Posebna vnetost do pu ške, hladnokrvnost in previdnost, so bile lastnosti pri štefku, kar se je pozneje izkazalo kot pravilna ocena
Tako je postal Štefko znan v četi, batalijonu in Brigadi. Prav posebno se je odlikoval na bojni črti v prvih spopadih z sovražnikom, pri vasi Monroyo, Santa Barbara in vznožju Mo-rella. V najbolj kritičnem trenotku boja, ranjen je bil v nogo, dne 2 aprila 1938. Toda strojnico ni odložil. Nastopajoči fašisti so padali pred njegovim ciljem, kakor snoplje- Do dobra gredo njemu zasluge obvarovanju desnega krila Cankarjeve čete, kjer je sovražnik skušal pod vsako ceno prodreti v naše zaledje in nas z tem odsekati od drugih edinic. Njegov pomočnik Valentin Potočnik,, ki mu je za silo prevezal rano, dokler je Štefko neprestano streljal iz strojnice, ni mogel nagovoriti ga, da mu izroči strojnico. Le ko so prišli sanitejci in ga izvlekli i zbojne črte na varno, je izročil strojnico Potočniku z žalostnim toda odločnim pogledom rekoč: "Na vzemi jo ti zdaj in varuj naše vojake. Saj se bom kmalu povrnil med vas . . • Pozdravlejni sodrugi, držite se hrabro!"
ZESTOBA MESTO VLOGE JUDEŽA
Timminščani - Pustni torek je tukaj
Odsek Zveze Kanadskih Slovencev priredi maškaradni ples pustno večer dne 9 marca v Poljski dvorani na 6th Ave.
Le šepetaje se doznava, da bomo najbrž imeli kurenta, ploha pa nebomo vlekli saj ga še nimamo in običaji niso takšni tukaj. Bo pa ples za mlade in stare, lepo in grdo našminkane marškare. Vstopnina je samo 25 centov, dajajoč z tem priložnost vsim k obilni vdeležbi, da se skupno zaba vamo in iz stare navade po do mače razveselimo na pustni torek.
Vstopnice so že v predprodaji. Dobiti jih lahko pri člani in članicah Odseka. Nabavite si čim prej vstopnico, ki velja tudi obenem za srečni dobitek
Uljudno vabimo vse Slovence in Slovenke, Srbe in druge Slovane da se vdeleže plesne in maškara-dne zabave. Pridite v čim večjem število in se bolj od bližje seznanite z kurentnom in drugimi na-šminkanimi postavami. Pričetek ob 8 uri zvečer.
Odbor Z. K. S.
St. Catherines. — Spet se oglašam iz tukajšnje naselbine in to z protestom proti človeku, ki tako nedostojno piše v "Ameriški Domovini",, proti partizanov v starem kraju. Namreč on pove: "da se ne bodo ameri-čki slovenski fantje borili za slovenske partizane itd".
Toda dragi rojak, ali je kakšne razlike izmed človeka komunističnega ali pa katoliškega prepričanja? Je ni rojak. Kakor enemu tako drugemu teče rdeča kri po žilah in točasno borba v starem kraju, je borba ne za premoč prepričanja, temveč le enotna borba proti sovražniku, ki vničuje v nezaslišanem nasilstvu eno in drugo. Vničuje z eno besedo vse v splošnem.
Jast, ko to pišem sem Slovenec in so moji pogledi na svet lahko drugačni, kakor pa tvoji. Toda to me ne vznemirja, da ti bi po človeškem sočutjo v sili pomagal. Nikakor si ne morem zami-šlajti "Juda",, ki je izdal Kristusa za 30 srebrnjakov, proti človeku ako noče slediti mojim nazorom- Smatram njegove nazore za njega ravno tako vredne, kot so moji za mene. Ako pa nastaja med istemu kakor-šna koli razlika, tedaj bodimo toliko človekoljubni, da to razliko razsodimo na podlagi one vrednosti, ki prinaša narodu in človeku večjo vrednost; boljšo pravičnost in svobodo.
Dokler se ti prijatelj to-gotiš proti komunistom, pozabljaš vpričo dejstva, da so ravno komunisti na čelu ako hočeš Rdeče Armade od njenega vrhovnega poveljstva,, pa morda do najnižjega. Zatem se je potrebno spominiti na one žrtve še pred vojno, ki so pretresale civilizirani svet, strašnega početja proti komunistom v Nemčiji, Italiji, Franciji in malo ne vvsih ostalih državah. Zakaj?. Mar zato, ko so vedno opozarjali svet pred fašistično nevarnostjo? Ko so zagovarjali enotnost
naroda že v pričetku fašizma. v Nemčiji? Ali so to bile pregrehe proti interesom katolikov in drugih raznih struj? Gotovo je da niso bile pregrehe, tembolj nujna potreba že v onih letih. Toda razne struje politične in verske v mnogih ozirih, so pomagale proti komunistični gonji,, ki jo je izvrstno vpeljaval fašizem, da se polasti svetovne dom;-nacije nad vsimi drugimi narodi. Ta očitnost danes sega globoko v potoke krvi prelite edino vsled razkola med narodom in narodi- E-dino vsled enostranke in krivične politike v svetu, ki je , bičala "komunizem", a na stežaj odpirala vrata fašizmu in fašističnem privržencem, kakor jih navadno ra zumemo "petokolonci, kviz-lingi, apizerji in monakov-
ci."
Današnji dan zahteva e-notnost ljudstva brez izjeme, na njegove nazore in prepričevalnost. Enotna borba je tisto najmočnejše sredstvo v borbi proti fašizmu,, proti katere sikajo razni strupeni argumenti in obrekovanje z "rdečim strašilom". To se dela z preču-nano potezo z strani onih elementov, ki še dandanes hočejo povrniti svet v stare pregrehe in si tako vzdržati oblast v svojih rokah.
Toda vsak pošten tako katolik, kakor tudi komunist, socijalist, demokrat ali pa kdor koli, nima danes izbire v borbi za prednost svojih nazorov, tembolj zvesto nalogo, da sodeluje z vsimi enotnimi in zedinje-nemi silami sveta,, za vničenje sovražnika vsega človeškega kulturnega in civiliziranega napredka — fašizem. Vsaka druga obtožba ali pa obrekovanje, je le zavestno ali pa nezavestno vprid sovražniku. Zato, pokažimo zvestobo v borbi in tudi v delu, nikakor pa i-grati vlogo "Judeža".
Anton Hren, Dobropoljec-