M kort«;i delav-Ifudstva. DtUv. opraviitnl do kar prtxiucira|o.
pftpar I« dovotod ths initrMia of tho rking class Work-__ ar« sntttled to all what I Kov produco.
••«oaé-aiaM matter, Doe. t, 1907, At tb« pest offtc« «tCbloMo m. under tb« Act «f Coo«r««a «f Msrsh Srd. 1*7«,
Office: 2146 Blue Island A?e,
"Delavci vseh dežela, združite se".
PAZITE!
na številko v okUpafu-kl a« naha|a poleg vi« Sega naslova, prilepile-nega «podal alt
na ovitku. Ako (259)
)• Številka . .	'
tedaf vam • prihodnjo Številko natega lista po teč« naročnina. Prosimo. ponovit« |o takoj.
Stev. (No.) 258.
Chicago, DL, 20. avgusta (August) 1912.
Leto (Vol.) VIL
Bergerjevo delo.
_ sedanja poslanska zbornice 391 poslancev. Od teh jc lemokratov, 161 republika» L socialist in eno prazno me-
vseh teh ljudskih zastop-je bil socialist Berger naj-pjši član te zbornice in naj-tjši zastopnik svojih volil-
^er je sedanji kongres za kiju gvoje delo začasno in so se na-narodni zakonodajalci razkro-križem sveta na počitnice, se idi potrebno na kratko ome-veiiko delo sodruga Berger-prvega socialističnega kon-na v Zdr. državah. Njego-delo je rekord, s kakerinim se more ponašati noben njegov Htega kapitalističnih strank.
Berger je prisilil od kapitalistov podkupljenega zveznega sod-aika, da se je odpovedal službi.
Razkrinkal je v kongresu lopovščine volnen ga trust a ter tako vlado prisilil, da se je zavzela za do skrajnosti izkorisčevnlne pre-ilne delavce. S tem je člane vol-ega trust a indirektno prisilil, so ugodili zahtevam svojih jkujočJJi delavcev. Izposloval je vstop v Zdr. drža-stirim ruskim političnim begu-pn, katere so hotele oblasti vr-
krempljem ruske vlade. Vložil je 24 predlogov, ki se vsi jo na interese delavskega la. Ti predlogi sicer niso bili tjeti, ker so republikanci in ikratje odloeevail kaj bo ijeto in kaj ne, a bili bi spreje-ko bi bilo dovolj soc. kongres-10v. Imel je v zbornici 18 go->v socialne, poliične in indu-[fe vsebine. To je samo kratek opis Berger-dela v kongresu. Ako bi ;eli podati čitateljem natančen spis njegovega velikega dela v ■sshingtonu. bi napisali lahko cele knjige. Od prvega dne, ko ¿e ^zisedel svoj sedež, do današnjega Tfce, je bil Bergerjev urad v zbor-ličneni poslopju torišče največjega dela, kar ga je kedaj izvršil i ara. kongresman v enakem ča-
Bergerjev termin se je pričel 4. ksrca 1911. in njegovo pravo delo se je pričelo 4. aprila istega leta. ko je bil kongres sklican k ;izr&nrednemu zasedanju. S tem Hna se je pričela za Bergerja najvažnejša doba njegovega plo-dovitega življenja, pričela se je velikega in pozitivnega dela za interese delavskega ljudstva.
! Lopovščine delovnih posredovalnic.
Da je Chieago glavno mesto prevaranstva in drugih vsakovrstnih lopovščin, to se je neštetokrat mkazalo. Danes pa imamo opraviti z novo cvetko, ki bujno cvete •I polju ehicaških lumparij v iz-ksriščevanju proletariata. Sicer je to cvetko dobiti tudi v drugih Hfjih mestih, toda tako obsežnih korenin, kakor v Chieagi. nima n>kjer. Ta cvetka so a gen t ure za delo. proti katerim je začel socialistični kandidat za distriktnega Prardnika William A. Cunea ne-7l>rosen boj. Povod za to sta mu dala delavca J. Swartz in Sam Marcus. Ti dve žrtvi je agentura Freeland, 102 Canal St., z najlepši obljubami pregovorila, da ju ¿« poslala v Keokuk, Iowa, če«, d» ju tara čaka dobroplačano delo. Vse to je storila za drag de-seveda. Toda ko sta omenje-brezposelna delavca do-spela v «eokak. sta bila brez centa in brez dela. Ker drugače nista mo-tU nazaj, sta pri&la pes. Takih frtev je nastotine.
Te lopovske agenture, katerih f Chieagi vse mrgoli, se v svojem brezmejnem oderuÄtvu in falotst-** ne sramujejo ociganiti brezpo-*mega delavca za zadnji cent. Demokratska mestna uprava vse te lopovščin* mirno gleda in niti I mazincem ne gane, da bi obvarovala že itak do skrajnosti izko
riAčevauega delavca še pred večjim izkorisčevanjem. Kavno obratno; republikanske in demokratske oblasti to falotstvo se zagovarjajo in pospešujejo. Dokazov za to tnlitev se ne manjka. Tako je n. pr. prišel zagovarjat zadnji teden dva taka prevarant-ska agenta Tony Blaži, inšpektor delavskega buTeau-a, torej človek. ki je od države plačan zato, da bi pospeševal koristi delavcev, a vresniei povapeiuje koristi delavskih izkoriščevalcev.
Kako zelo ae razlikuje socialistična stranka od republikanske in demokratske stranke, dokazuje dejstvo, da je nekdanja milvau-ška soc. uprava ustanovila mestno iK>sredovalnico za delo, ki je vsak dan na stotine brezposelnim delavcem zastonj preskrbela delo ter na ta način uničila vse prevarante v tej stroki. Toda sijajen u-speh te soc, naprave je pravi trn v peti sedaj vladajočim republikancem in demokratom, zato trdijo, da mesto Milwaukee nima pravice- podvseti takega podjetja in zato delajo na vse kriplje na to, da bi odpravili mestno posredovalnico ter tako iaročili delaželj-ne brezposelne delavce prevaraut-skim pijavkon» na milost in nemilost.	^
Zaslepljeni in nezavedni delavci so lahko ponosni na izbomo ? delo svojih kandidatov!?
SOCIALIZEM V A LASKI.
Lep uspeh socialistične stranke pri zadnjih volitvah za kongres nam dajejo dovolj opravičenega upanja, da ni več dolgo čas,* ko bo tam gori v mrzli Alaski zaplapo-lala rdeča zastava kot znak delavske zavednosti in solidarnosti, ki inuMi prinesti novo življenje on dotnim prebivalcem.
Vsled zgodne in hu<le žitne se vršijo volitve za kongres v Alaski že meseca avgusta, namesto novembra. Pri teh volitvah, ki so se vršile zadnji teden, je dobil socialistični kandidat za kongresraana sodrug Kaziš Krauezunas samo 37 glasov manj kakor naprednjak Wickersham, ki je dobil 789 glasov. Republikanski kandidat jfc dobil samo 156 glasov iu demokratski 151.
Socialistična stranka na Rumun-skem.
V nedeljo dne 14. julija je bil v Bukareštu drugi stankin zbor rumunsice socialne demokratične stranke. Strankin zbor ruraunske bratske stranke so pozdravili tudi delegati iz Srbije, Ogrskega in Avstrijskega. Odkar se je povrnil iz pregnanstva sodrug dr. Rakov-ski v Rumunijo, se delavsko gibanje močno razširja. Strokovno organiziranih delavcev je na Ru-munskem 6000, politične organizacije pa štejejo 1500 Članov. Strankino glasilo "Delavska Ru-mnnija" izhaja dvakrat na teden. Naklada znaša 2600 izvodov. Na kongresu so razpravljali o organizaciji, tisku, taktiki in o a-grarnem vprašanju.
V New Yorku prihajajo dan za dnem nova škandalozna odkritja, od kar je bil policaj Rosenthal ustreljen pri belem dnevu iz mimo njega drvečega avtomobila. Preiskava tega umora je spravila na dan, da je newvorska policija dobivala vsako leto na milione dolarjev zato. da je molčala in ščitila bujno cvetoče obsežne igralnice.
Za nas socialiste niso ti škandali nikako razočaranje. Socialistično časopisje je neštetokrat o-pozarjalo v to poklicane faktorje o škandalozni korupciji lokalnih uprav velikih mest. A vsi pozivi so ustali bob v steno; sicer pa drugače biti ne more, ker je korurapirano vse, od mayorja do navadnega policaja.
Demokratska stranka, ki ima vlado velikih mest v svojih rokah, bi brez korupcije sploh živeti ne mogla.
Delsvski glasovi.
♦
S stališča delavskega razreda zroč na sedanjo politično situacijo, lahko trdimo, da se bližamo naj važnejši in volitvam v zgodovini Združenih držav.
Še nikoli se ni polagulo na delavske glasove toliko važnosti, še nikoli ni bilo toliko pehanja zanje, kakor letos. Vsakdo, ki je ue-značajnež, bo lahko prodal svoj glas eni ali drugi kapitalistični stranki za lep denar; kdor je «leva, bo iz strahu pred svojim delodajalcem volil tako, kakor velevajo interesi delavskih izkoriščevalcev; kdor je neveden domišlja" vec, bo v svoji zaslepljenosti glasoval za eno ali drugo kapitalistično stranko, češ, socialistična stranka je dobra stranka, a ta še ne pride z lepa na krmilo, zato bi bilo nespametno zanjo glasovati. Ti slednji igrajo zelo žalostno ulo-go, ker ne premislijo, da so ravno oni tista coklja, ki ovira na predek soc. stranke, da ta še ne more priti do popolne veljave in moči.
Kako silno bedast je izgovor in razlog, da naj delavec zato ne glasuje za kandidate socialistične stranke, ker ta še ne bo prišla na krmilo vlade, kaže dejstvo, da bi danes sploti ne bilo nobene socialistične stranke, ako bi vsi delavci tako nelogično mislili, ker bi nihče ne hotel glasovati za tisto stranko, kateri večina glasov ni zasigurana. Volilei te vrste svoje nečastno početje opravičujejo s tem, češ, da nočejo svojega glasu stran vreči. Istina pa je, da so delavski glasovi, oddani za kapitalistične stranke, za delavce »e stokrat manj vredni, kakor ko bi bili vrženi proč; kajti, kdor glasuje za kapitalistične kandidate, ta s tem pokaže, da se strinja s sedan jim izkoriščevaltiim kapitalističnim sistemom, da odobrava vse lopovščine, vse podlosti, vse krivi-ee, vsa nasilja, vse oderuntvo, goljufije in lumparije, brez katerih kapitalizem sploh živeti ne more: dočim vsak glas, oddan za kandidate socialistične?* tranke, pomeni protest proti sedanjemu kapitalističnemu sitemu, proti vsakemu krivičnemu nasilju, 'proti iz-koriščevanju, a pomeni ob eneine zahtevo po uvedbi brezpogojne pravičnosti, mednarodnega bratst va in splošne enakosti.
Delavec naj ne sodi jvolitične situacije iz kapitalističnega stališča. Razmotriva naj jo z delavskega stališča. Nezavedni delavci »e štulijo v politiki v vrste svojih izkoriščevalcev in drugih njemu nasprotnih volilcev, «lasi so pri dohodkih, življenju, delu in sploh v sem drugem docela ločenrh od njih. Politika ima vendar namen urejevati življenje posameznih stanov; sicer tudi pri nas politika izvršuje to nalogo, razlika v tem je samo ta, da skrbi izključno za kapitalistih, razredu pripadajoče stanove, a docela prezira delavski razred, ki edini ustvarja vse boga tstvo. Zato hoče vsak delavec sebi slabo, ki glasuje za eno ali drugo kapitalistično stranko, ter pljuje na svoj lastni krožnik.
Kdor je zaveden delavec, kdor je razumen mož in vreden član delavskega razreda, ta bo glasoval za delavsko stranko, neozira-je se ali ta dobi večino ali ne. Sicer pa ni več daleč čas, ko bomo z opravičenostjo lahko upali na zmago delavske, to je soc, stranke!
Generalna stavka v Belgiji.
Izvrševal ni odbor belgijske socialno demokrat, delavske stranke je razdelil na milijone letakov po vsej deželi, v katerih naznanja, da stopi 600.000 delavcev v kratkem na splošno stavko, če vla da ne da splošne, enake in direktne volilne praviee. Stavka je pro-računjena na šest tednov.
Razkošje in revščina.
Različna je pač usoda, ki »premija ljudi na poti njihovega življenja, tako različna, da mora človek čeato zgubiti vsako vero v pravičnosti in vse, kar je z njo v zvezi. Neenaki se rodimo, ueeuako je naše življenje in neenaka je naša ločitev s tega sveta. Težko mučno in neprijetno je življenje, ki spremlja veliko večino človeštva od zibeli do groba; za te mase človeštva po-meni življenje samo delo z vsemi neprijetnostmi, brez veselja, brez uaivanja. Je pa velika manjšina ljudi, katere spremlja smehljajoče izobilje, in njihovo življenje je uživanje od rojstva do groba. Vse neprijetnosti in trpljenje, katero jim pride na delež, so posledice preobilnega in nepremišljenega uživanja, dočim je trpljenje nerazdružljiva dedšči-
na za pretežno večino ljudi.
•
V New Yorku se je minuli teden rodil potomec onemu Astorju, kojemu je usoda "Titanie-a" prišla na delež. Kakor je v oporoki določeno, bo ta novi,Zemljan deležen ogromnega l»ogatstva t peli mi-liouov dolarjev; življenje in potrebe istega mu ne bedo delale prav nobene preglaviee. In kakor se za take "odlične potomce spo-odbi". se novi Astor ziblje v zibeli, vredni $10.00. Zdravnikov in strežnic ima pa toliko, da ena drugi na poto delajo. Takoj po rojstvu ga je obiskala cela četa časnikarskih poročevalcev, ki so ga natanko popisali, fotografirali na vse mogoče načine. Njegovo življenje se je torej pričelo z vsemi možnimi in znanimi ceremonijami hi z prav kraljevsko glorijo.
Povejmo pa sedaj na milione delavskih žen in mater. Ozrimo se iz naj raz k osne j še. opremljene palače "Astorjev" v borne koče delavskih družin, na skrajno siromašne barake trpinov — rudarjev kjer se dan na dan rodi na tisoče proletarskih deteit. kjer »dihu je jo v zapuščenosti brez najpotrebnejše postrežbe delavske žene, ki so ravno tako matere in njihovo materinstvo ravno toliko vredno kakor je isto gospe Astorjeve.
Sicer je nemogoče preskrbeti za vso tako razkošje, kakoršnega uživa potomec Astorjev, a da se za vse preskrl»eti ugodno in človeku primemo in dostojno življenje. Oni sijaj je nepotreben luksus, katerega ima manjšina človeške družbe preveč, tisti mora priti v koče trpečih proletarcev, njihovih družin, to je bogatstvo mora priti med vse ljudi in trpljenje in pomanjkanje bo izginilo s sveta.
. Fiasko portugalskih rojaliatov.
Zadnje tedne so ves napreden svet vznemirjale vesti o uspehih nove revolucije na Portugalskem, katero so vprizorili privrženci in zagovorniki kraljestva z namenom strmoglaviti republikansko | vlado ter posaditi pregnanega kralja Maunela nazaj na prestol.
Ta zadnji upor je bil že četrti svoje vrste, je stal rojaliste največ denarja in jo bil najbolje organiziran; kljub vsemu pa so ro-jalisti doživeli popolen fiasko tudi to pot, kar je treba pripisovati na račun nepoznanja portugalskega ljudstva od strani uporniških voditeljev.
Kakor vsakdo, tako tudi rojali-sti vedo, da kmetje na severu niso posebni prijutelji republike. Sovraštvo do republike pa je bolj inšpirirano od duhovščine in raznih drugih ljudskih izkoriščevalcev, ki so imeli prosto roko v času kraljestva; toda po svoji naravi se pa tudi ti kmetje, ki vedo komaj razločiti republiko od monarhije, posebno ne ogrevajo za slednjo, prvič zato, ker niso bo-jaželjni, dugič pa deloma uvidc-vajo, da je republika tiuli zanje v marsičem boljša od monarhije, glavno pa je, da so ljudje, katerim ljudstvo zaupa toliko previdni in pametni, da ne ščuvajo ljudstva proti republikanski vladi.
Temu nasproti so bili roja list i mnenja, da je kmetom treba samo orožje priuesti in da bodo ti šli slepo v boj za njihovo korislo-lovstvg, a so se prav pošteno ure-zali. Po večmesečnih skrbnih pripravah, so bili rojalisti sigurni zmage. Istega dne in skoro ob isti uri se je res uprlo več vasi proti republikanskem oblastem. Na več krajih so razobesili kraljevsko za. stavo. Ob istem času je prišlo čez špansko mejo več krdel oboroženih kraljevih privržencev s puškami, strelnimi puškami iu topovi.
Med tem ko so kmečke vasi re-voltirale, so oboroženi rojalisti ko. rakali naprej v deželo. A vse je bilo samo za parado. 1'porni kmetje so se takoj podali republikanskim oblastim in rojalisti so bili po dveurnem boju pri Valenci poginoma poraženi. Pustili so na bojišču vse strelivo in orožje ter bežal T nazaj v Španijo.
To je bil n<-dvomno zadnji poskus obnoviti portugalsko kraljestvo in je tem važnejši, ker so rojalisti prišli do prepričanja, da na Portugalskem ni več prostora za kraljestvo.
Delavci, .možj*, trpini, volilei. Na Vas je ležeče ali naj vaše žene in matere vaših otrok še naprej o-atanejo sužnje Va.še nezavednosti ter prenašajo brezmejno gorje, katero jim nalaga njihova socialna naloga, v zapuščenosti in skraj nem pomanjkanju; ali naj vi in vaši otroci še naprej živijo v največji bedi samo zato, da se peščica nenasitnih kapitalistov potaplja v brezmejnem razkošju. Ali se ne čudite sokrive pri tem krivičnem početju, ako vse to prenašate mirno in brez ugovora, ali morda celo glasujete za kapitalistične stranke ki so edino odgovorne za ta krivični družabni red, pri tem. ko imate moč in pravico spremeniti sedanji svoj položaj, ako le hočete. Treba se je otresti le tistih vašo dušo morečih predsodkov. stopiti v vrsto zavednih delavcev in oddati svoj volilni glas za ono stranko, ki hoče odpraviti iz sedSnje človeške družbe revščino in pomankanje — zraven pa tudi razkošje.
■ Nov justični umor.
I Richmond, Virg., 16. avg. — niso se še posušile smrtne srage zadnji ponedeljek v Sin g Singski .Ječi elektrokutiranih žrtev, ni še izginil strahovit učinek, ki ga je ta barbarska morite v napravila pri ljudstvu, že se je danes zjutraj izvršil nov umor te vrste, še ostu-dnejsi, še škandaloznejši, da. pravi ostuden madež na kulturi dvajsetega stoletja je ta justični umor iz katerega diha strupena sapa stanovskega iu plemenskega |sovraštva.
To pot je vladna brezčutnost in brezsrčnost zahtevala sedemnajst 1et staro bitje črnke Virginije Christian, ker je zadavila neko staro žensko. Kakor listi poročajo, je bila Virginija v svoji sobi, .ko je vstopila omenjena starka, zahtevajoč svoje krilo, katerega je dekle po njenih mislih ukralo; toda ta je trdila, da nima krila, a starka se ni dala pregovoriti, prijela je pljuvalnik in ga vrgla v Virginijo. Ta je nato oograbila starko in jo zadavila. Za la čin je morala umreti na električnem stolu.
Odkar je sodišče določilo usodo te mlade morilke, je na stotine prošenj prihajalo na governerja dan na dan, da naj pomilosti zlo-činko na dosmrtno ječo, -češ, da ta vsled svoje mladosti in otročje 'naivnosti, deloma pa tudi zato, ker je bil čin izvršen kolikor toliko v silobrann, nikakor ne more biti v polni meri odgovorna za svoje dejanje. Zahtevalo se je tudi od guvernerja, da vsaj odloži izvršitev za toliko časa, da bodo strokovnjaki preiskali zdravstveno stanje morilke. Tesla brezčuten guverner je ostal gluh za vse pro-šnje. Njegova krvoločnost je morala biti nasičena z umorom. Svoje nečloveško in tiransko stališče je hotel opravičiti z izgovorom, ki v pravi biči osvitljuje nabiranje oblastvenikov v kapitalistični
I družbi, rekoč: "Jaz verujem v smrtno kazen in v sveto pismo.M Neka druga njegova izjava se glasi: "Jaz ne bom posredoval. Zakon mora izvršiti svojo nalogo. Kdor vidi dekleta, mora uvideti, da je pri zdravi pameti."
Guverner Mann ni. napravil časti verski in m* politični družbi, katerih veren in vreden član je.
Darrow oproščen.
Zagovornik bratov Mo Namara Clarence I)arrow je bil minulo soboto prod porotnim sodiščem v Ivos Angeles oproščen obtožbe, da je podkupil (ieorge Lockwood-a, porotnika v obravnavi Mc Nama-I rov.
Državno pravdništvo v Los Angeles, kjer so divjala zadnja leta najljutejši delavski boji med organiziranim delavstvom in kapitalisti, se je na željo svojih po litienih "boss-ov" trudilo na vse načine, da bi spravili I)arrow-a v ječo. kar bi jim podvojilo pogum pri odrekanju in teptanju delavskih pravic. Zato lahko smatramo Darrow-vo oprostitev za važno zmago linijskega delavstva.
CENE POSAMEZNIH ZVEZKOV SOG. KNJIŽNICE
1 iztis------$0.06
10 iztisov------.40
25 iztisov------.85
50 iztisov------1,50
200 iztisov------4.25
500 iztisov-------10.00
Dijak Lukič obsojen na smrt.
Iz Zagreba prihaja vest, da je bil dijak Luka Jakič po štirinajst" dnevni obravnavi obsojen na snirt, ker je 8. junija t. 1. streljal na bana Čuvaja z namenom usmrtiti ga. Njegovi streli so sicer zgrešili barta, a zadet je bil svetnik Harvoič, ki je kmalu pozneje umrl. Jnkič. je na begu ustrelil tudi nekga policaja. Poleg Jnkiča je bilo obsojenih še več drugih dijakov, ker so bili soudetežni pri zaroti zoper bana. Pet od teh je obsojenih na šest let, eden na pet let in eden na pol leta.
Avstrijski vladni teorizem je ne bas malo število svojih žrtev s tem znatno pomnožil.
Prepoved Ferrerovega slavlja.
Španska vlada je zopet pokazala svoje roge, ko je prepovedala vse manifestacije ob obletnici ju-stie. umora nad Ferrerom. Proti vladni odreci je bilo sklicano veliko protestno zborovanje, na katerem je došlo do ljutih spopadov med policijo in ljudstvom. Demonstrant je so klicali: Proč s kraljem! Živela republika! Policija je od<lala več salv na razburjeno množico in aretirala mnogo demonstrantov.
ZA OHIO IN PENNSYL-VANIJO!
Ker nam Štefan Zabrič, ki je
zadnji čas pobiral naročnino po Ohiji in Pennsyvaniji za naš list iz nam neznanih vzrokov ni poslal ne imen in ne naslovov in tudi ne denarja od starih in novih naročnikov, prosimo vse one, ki so se pri njem naročili, d« nam pošljejo prejeta potrdila, na kar jim borno takoj poslali list. Naročniki vsled tega ne bodo imeli nobene škode!
Da preprečimo nadaljno zlorabo našega zaupanja, izjavljamo, da omenjen» Zabrič od sedaj naprej nr z nami v nobeni zvezi in zato nima pravice zastopati nas v nobenem oziru.
Upravnistvo.
Kolikor nam znano, je Štefan Zabrič snoval socialistične klube v raznih krajih. Da pa pojasnimo situacijo, izjavljamo, da on ni z nami v nobeni zvezi več in da zato tudi nima pravice ustanavljati soc. klubov.
Tajništvo J. S. Z.
»ROLKTAREC
UST ZA IKTERKtE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
laataik ia uuuiaulj. «•(otlotauki delavska t it ko vat drsita v Chlcsf«. lit.
Nvocalu: Z* Amtrico $1 50 m CBlo Itlo, 15c m •oiltU. Z« K t 10 |2 u c«io Uto, |1 m pot ibU.

PROLETARIAN
Komisija je dognala, da so v zadnji h dvanajstih letih izvozili iz Putumayje 40.000 centov gumija in da je moralo za teh 40.000 cen tov gumija žrtvovati 30.000 Indi jancev avoje življenje. Z Indijan ei so ravnali uradniki kakor s su žnji: nekateri so poginili od la kote, drugim so dsekali glave, ali jih postrelili, ali jrh sežgali pri živem telesu, prej so jrh pa še tr pinčili » satanskimi mukami. O kolo nekaterih delavnic so ležale človeške kosti v tako visokih ku
Owud sad p«bli«k«d Evssr tubsdav by testa Stavk Work«»eir* Pabllthkif Compasy I P*h. da bi vsakdo mislil, da je za Cbksf«. ¡«llMta.	šel na bojno polje. Može, žene in
Olaiilo Slovenske organi»ciJe »,r»ke	rod" b'?
Jugoal. socialistične Zvese »Lb ulr^mkl ""f-* dru^e do An,erlkl	krvi, ako »o nabrali premalo gu
mija. Ali to je bilo še najmanj
Se (trozodejatvo v primeri z dru
12 • j«bt, $1 (or half yew. SET—mmo BATIS on a|r*«mtat
KASLOV <ADDRET^);
MPROLETARk£C"
9146 Blue Island ave. Chicago. Ill
gimi, ki so jrh "kulturni" Evro pejci uganjali. Na stotine mladih žen so pretepli tako, da se rane niso mogle zaceliti. Rane so se priaadile in v njih so <re zaredili črvr, meso je gnilo. Ko ao bile v Svoboda govora.	I takem obupanem stanju, so neka-
Boj za svobodo govora v Zdru- tere postrelili, dnige pa so zapo ženih državah postaja z vsakim dili v domače vasi. Največ jih je dnem obsežnejši. Dasi naša repub- umrlo že med potjo, ako pa je ka-lika v svoji ustavi garantira vsa- tera dospela do doma, je umrla koruur svobodo v govoru, tisku in po prihodu. Matere, katerih otro-zbiranju, »o propagatorji na pred- «i niso nabrali dovolj gumija, so nejših idej, s katerimi se vladajo- bičali do krvi v pričo otrok, da ča stranka slučajno ni strinjala, bi svoje otroke drugič bolj pri često prišli navskrrž z ljudmi, za- ganjale k delu. Štiri mlade Indi stopajočimi. zuikone in konstitu- janee so tiščali tako dolgo pod cijo.	vodo. da dokler se jim čreva in
Boj za svobodo govora sega da- trebuh niso tako napilnila z vodo, leč nazaj v zgodovino naših držav, M» s<> počila. Neko leno so obesi a še nikoli ta boj ni zavzemal to- M* za *,avo ?,a drevo; pod glavo lik obseg, kakor ga ravno sedaj. »netili ogenj, da se je revp ,e Središče tega boja v najnovejšem kla Ppi živem telesu. Druge so po-čaau je bil Sau Diego, CaL, kjer !iIi 8 petrolejem in jih zažgali, se je iz tega boja skoraj razvila Ka<inr 80 uradniki imeli kakršne-praveata revolucija in kjer so se koli 0|1?iJe, so privlekli iz zapora nasprotniki svobode iu napredka kake*a jetnika, ga privezali k posluževali najostudnejših falot- drevesu in streljali vanj kakor v stev pri odrekanju po ustavi ga- tar^°- Casement ni kar nako-ran ti ranili pravic mirnim in po-	ta grozodjestva. kakor mu
štenim državljanom.	morda ta ali oni pravil, tem
Tudi po drugih mestih se je ta T'"' navaja tu,il im,M,a boj razvil do resne ostrosti. Danes 80 uc.inih ta ^"»dejstva. Ca-
sta središči boja za svobodo govo- H?nfnt Je *C <Uv"n°	an-
gleški vladi svoje s|>oročilo. a ta
ga ni izročila javnosti, ker je vedno pričakovala, da bo peruvan-
«tra-
ra Chicago in Pittsburg, kjer je bilo zadnje tedne aretiranih neverjetno veliko socialističnih go-, . . .
vornikov, ki niso druzega zakri- vla(,a sama k47,10va,a s,ra
vili kakor to da so na cestih go-l^	An	«no ogledalce
vonli o socializmu mirnim poslu- '[ genna n	zato nosta An-|^	. ...
" - —	'pleska in Amerika	storili najener
MEHIKA DANDANES.
Par črtic iz zadnjih dogodkov.
(Spisala Žebre iu Žnidariič.)
Sedanji ter lanski tukajšnji do godki so obrnili sploano pozor n os t na Mehiko, o kateri se je drugače le redkokdaj kaj slišalo ali bralo. Koncem pred lanskega leta pa je naenkrat buknila v svet vest: "v Mehiki krvava revolucija ... na stotine in tisoče mrtvih .. . prestol starega dikta torja, ki je skoro trideset let strahoval deželo z železno pestjo, ne maje ... je padel . . .; bratomorna, krvava državljanska vojna se nadaljuje?
Tako in enako m> poročali listi; ti so zmerjali, strašili, zabavljali, slikaJi vstase kot krvave roparje, ki more in požigajo brez usmiljenja vse, kar najdejo ob potu; oni so bili v svojih sodbah zopet milejši, tolmačili so nevednežern vzroke, predstavljajoč revolucijo kot pravično stvar, ki maščuje neštete, po osveti kričeče krivice, ki jih je prizadejal kapitalizem in njega izrodki ogorčenim ljudskim masam. Toda ne brigajoč se za ves časniški vriše, je sledila re-voluoija svoj ostrozarisani tek, pridobivala si vedno novih pristašev, zmagala — a ne ona, revolucija, le njen tačasni vodja, kateremu se je posrečilo zasesti x> r azilih ravnih in krivih potih >redsedniški stolec. a ki ga je revolucija zopet zavrgla kot Efijal-ta. ki je izdal njene principe, ki so bili v temelju aocijalistični, on l>a kapitalist, torej nezmožen žalost it i njenim zahtevam, spremeniti njene -ideale v istino.
< e hočemo prav razumeti cel ta >ojni virvar med rojnimi brati, edaj se moramo zatopiti malo globlje v živelj in dušo mebikan-sk ega naroda in ta namen sva skusila doseči z najinom dopisom iz daljne, tropične Meksike. Obenem naj služi pa vsem najinim rojakom ter posebno zavednim »ralcem in naročnikom "lVole-arca". edino pravega lista za slovenskega ameriškega trpina,
ne pridejo v javnosti v poete v. Slovanov nisva zapazila še nobenega, razen če morda odštejein par Rusov pri svojem poslaništvu.
nikjer tolika, da bi se je ne dalo tortijah (nekako obžgino ^
prenesti, pač pa je podnebje ob sto testo in koruzne ,,-ke' iiekaterih primorskih krajih pre- brez vsake zabele ali kai * tej nezdravo in mrzličasto. |.nega) kot glavno, zravnat
morda še kako gnjiio sadje m Mekaikatfeka industrija je v I tartja kako kost ali navadneS primeri z amerikansko še precej pečen loj. neznatna; največ še se pečajo r i/ V tvornicah isto tako kot žnih državah s predilstvom in ta- far mali zaslužijo tako miniral? Slovencev že celo ne,Avstrijcev I bakom, na severu je tudi nekaj plačo, da se jim že zaradi tZ2 je tu sploh zelo malo in vsi Nem- železarskih središč (Monterrey), ljubi delati, če že odštejemo j ei so po večini iz "Reioha". Av- a ker J« Mehikanec v splošnem tudi od narave niso preveč obdi strija ima sicer tu svoje veliko g,abdelavec, še bolj pa, ker se ne rovani a to lastnostjo. NinjfcfO in svojega konzula, znaj° med	organizovati, so pridnostjo. Zato se posvetel^^
ki se pa vsi po svoji lepi, staro- fato tu<li tak<> «labo plačani, da vsi tem stanovom: da snažno kajski navadi prav malo brigajo nf bi zaslužil že kmalu niti za au- Ije, da proilajajo po ulicah za svoje podložnike, če so v kaki hi in vodo.	joč in kričeč časopise, srečka
atdrtvL Saj imajo končno moža- Bndokopov je tu precej. |*>seb- sadje, končno da goljufajo karji še najbolj prav!' — Toliko no P° severovzhodnih državah kradejo, kjer morejo, kar ni torej o prebivalstvu. Omenim naj ' L>urango, Sinaloa), a ker o teh nič čudnega in se da lahko r končno samo še to, da španski je- h»sera dosti poučen, zato tudi no- loži t i. S tem prislužijo na dan ld zik Slovencem vobče ne bi delal K'61" Pi»»ti več o njih. Skoro vsi ko, če so pridni, do en peso (S tofiko preglavic kakor angleški, so ,a8t ameriških družb.	ta tukajšnjega denarja, tako
ker je Čisto podoben laškemu in Kaj bi bila lahko Meksika, ako bi dejal en goldinar, velja ima-mo Slovani veliko več talenta bi odgovarjale okoliščine, ki so 1.25) in to je potem za U za latinske jezike kot pa za ger- jih vstvarjali ljudje onim, ki jih obleko in — luksms. Od dri manske, ob katerih votli in trdi je naredila narava. AH kakor pov prodajajo vsi brez izjeme iti izgovorjavi si moramo tako lomi- «od, tako je spremenilo tudi tu st> ftli »l>ola od petega do sede ti grla in jezike.	prekletstvo kapitalizma deželo iz desetega leta, oče, mati, sin,
Kar se tiče Meksike kot nara-|raja v pekel.	|in kar je še malega pri hiši. 1
pa sploh ne, kraje, ki bi se dali naravnim bogastvom in rodovito-P in pisati vkIJub temu. da so primerjati z tmjpotepnui imkraji-Lti ter obsežnosti te zemlje. Toli- novi Pre«tolnega mesta svoje : nami južnih t.r (sp1i obmorskih kega nasprotja med bogatim in l>l,b,ike-dr/a v kot V ar» :/. T« l.asco. Cam revežem, me<i dandanes javnim čemu pa ne zahtevajo pot peche. <'hiape .);ixa4'a, Uuerrero in nekaznovanim roparjem in po Ja plače! — bi sedaj menil k( i. dr. Bujno /opično rastlinstvo, današnjh Stavah "postavno" ~ Pa bi poessi že kako kaj pr (naane raie «-osti. »epfiodinii go- oropa ni m, ni alkjtir, tudi ne v »lužili! Delavci mislim, «ia sieu /di, v katerih še ni nikdar pela se- Združenih državah, ker ondi so ne ^do prišli kmalu na to rnigj kira gozdar jeva, le|H> barvane pa- ljudje vsaj toliko na boljšem, da ker »i dovolj jasen odgovor pige. vit ke opi<.e. drzni jaguarji, j s«, večina zave<la krivic, ki se jim "»sebi, ali kdo izmed "višjih1 ost razo hi kiroko<tili ter ne vem, gode in se jim upirajo tako ali Pa le utegnil ugovarjati tako kaj naj bi s,, navedel, se »h» še dol. tako, tu pa misli revež — hvala dobno. Za cel odgovor naj ns?| go upiralo prodirajoči kulturi da- farju za njegove "božje" nauke raie ^ vzgled, ki pa našnjega časa. Ga ni sadja in sko- — da je bilo tako že od nekdaj in ve<ia ni edini in na kater. no ne Živali, ne rastline, ki bi je da mora biti za vedno, ker tako	bilo treba šele domišlj
ne dobil v Meksiki. če ne na seve- veleva lK)žja in papeževa postava. ker « & dogodil komaj pred i
ni.	sm^^h
(Konec prihodnjič.)
•u. tedaj pa gotovo na jugu. Za ter se iz svojega obupnega polo- tedni, mljedeljstvo v našem kranjskem za j a niti ne poskuša dosti rešiti ' smislu so naj pri pravne jše osred- razen kadar vskipi obup že do vr'
rvje države (Mežico. Puebla, Ml- hunca in ga žene v revolucijo. I Kupčijskl patriotizem, choacan, Guanajuato itd.), ker tu| TujeCf ki ^ h .	_ J V^^
r-?- T ('ll< '-^^^HkaSrii^a;^T108,1o je
šaleem. Ta mesta so namreč sprejela ordinanoe, <la pocestni shodi brez policijskega dovoljenja niso devoljeni. Socialisti pa te ordinance enostavno prezirajo, ker vedo, da te ordinance naspro
gičnejše korake, da spomnita pe-ruvansko vlado na njeno dolžnost.
Casementovo poročilo je seveda, ko je izročeno javnosti, zbudi.
tujejo temeljnim določbam ame-P "^T °Ç(>rif?nje- P^»vanslri riške koristitucije in so zato niJ za8toPmk v ^ndonu je v imenu Če ve in neveljavne.
Tega mnenja je tudi glavni chi
svoje vlade izjavil, da so se vsa
o >plošnih tukajšnjih razmerah, ker sva menda e<|tina v celi prostrani zemlji mehikanski, ki moreva podati rojakom ta skromni opis iz neposrednega opazovanja slovenske jeziku.
Republika meksikanska leži kot znano na jugu Združenih držav severne Amerike in njena veli-
ta grozodejstva zgodila že leta koKt ^ PnMižno za tri in pol Au-caški mestni oravdnik ki ^ ^ 11907 <ia & ^ peruvanska vla- f're:' ^ke elezik, ki se govori
S tla je pol iri j a ravna la ne po-' ^a V	^	^ »	^
stavno, ko je aretirala socialistične govornike in zato so bili obtoženci brez procesov oproščeni.
Besneči nasprotniki socializma, na kojih povelje je policija areto-vala socialistične govornike, so nehote ugriznili zelo kislo jabolko. V svoji satanski zlobnosti sedaj najemajo tolpe barab in pijancev, da jim pomagajo pri motenju soc. pocestnih shodov.
pravila. Ali Casement je zavrnil noHtl Je tu	Angležev ozi
I to opravičevanje peruvanske vla- rom" ^"kancev. a tudi Fran-de s tem. da je bil on v onih po- ?°.Za ln Nemca dobii krajinah 1. 1910 in je našel v tem ,1 ne Tnanika tudi Kitajcev, letu pri neštetih Indijancih, mo-KaP°ncev' Arabcev, Italijanov, žeh in ženah, sveže sledove groz-l *rwv* črncev in drugih, a vsi ti nega trpinčenja.
■n blagostanju, ki mora vladati v ^" " ' Z	f Û
Meksiki, sodeč po razkošnih tr-	-,	p>oroea, da ji
govskih izložbah veličastnih po fc Predsedn,k trgovske iJ • 1Mîaainm P^ I obrtne zbornice v Rimu Tur«3
raste vse ono kot v stari domovini, z živinorejo, (posebno s konji in mulami) se peča predvsem Ta-maulipas, od koder jih izvažajo
na.ivre V Zilni/mr dišave, med-Lfanijj, .,:i„u ' ¿¿T	|"»nne znornice v ttimu Turč«
.« P» ko se peiajo na pred S 'p„V 'l^tr ZZt *	H
ram s finim leMMI ter nsjrsilif-L,nih * M»1 Jf Turčiji. <la i dobavi teke 1 liejšim tropivnem sadjem (poma- ^„T h ,reh raesecev 60000 »»^ (« ram-e. banane. ma„Ki. „bnaknti nofah T ™ "" '"^ 30 000 Ma^erjevih itd.) Tako torej, da najde tu lab- . .«TJ" n 100 bnoMMnih pušk. SINK) kw| k* K.....tijo mk po svo.i,,„ Oku- , '1 ■ ^ ' u;"k,'at ,mi>d .........v. 70 frorskih baterij in rt
- K»kor v Združen...... .h J	na JS K": k°lik°r hi ^	^
tako se tudi tu farma zelo izplača. LHm„ ,..t/f * K	bovala za trimesečno dobo voli
bodi* taka * taka. ker J t« ^TmST^t^Z Zt\'*»»»*»*'' ^ /-.Vljetrnke potrebrfme razmero-1a|j pa Mmo ,„„, lu^MJHMt ^ predsednika Giolittija. da naj
*	• b •	ta/ia v\ m/\ imu .	•_ x 1«	1
njo hlače, čez prsi capasto srajco ali
|PMP	. koci
ka tukajšnjega poljedel jat va 8ta|viti v soglasje te skrajne bede "z I1 ^ z (lokrtziIi- «~Pod predsi|
vode, na jugu pa slabe prometne| k0 j,j zav
ma zelo drage; neljuba nedostat-1koeek in niUakor np ^ 8p^|vede preiskavo, in trdi. da ra
viti v soglasje te * onim brezmejnim ko bi zavil v mra , . , , v ., .	mesta, v indij
!Lre!<,;.,kak0?^h f_.Pa vendar|<Iaj hi vk)<l|> kako ,e ofc yra
predvsem na severu pomanjkanje|onim bre2mejnim boir»tiom "Àll|:"ik rimske f^vske in' obrt.
iko bi za vi' -- '	llt,nm"" •• —---11
zveze, razen ee ni farma ob plav.|tIpl m„ta. T in(lijansUi okraj
Hiter napredek socializma v Južni Ameriki.
V Iqirique v Čile, kjer je sredi-
okrvavljena zemlja.
precej, 'ali pa blizu kakega večje- tib	' Y Z T .
,a me.,a. Kar se „e	J.j^ù ÏÏSTÏLt^lZ
v katerih bi ne hotel živeti na
'.avil v mraku na nasprotni ^^ Je v P°Wtičnem življe sta, v indijanski okrai. te- fia-ibrž veIik patriot in navxlu
militarist. Zakaj brez patrioti
t« ^ivio«^ r.--.	j tr*fOvine s sol it rom, so pričeli
"JïJ":^?*™*}- H^ti soeialiati svoje
so kapitalisti zgubili glavo in da
se
Budi tel j delavstva
¡l^ul.^.T"!	I trikrat na teden. V „lav
najpodlejših lumparij, vzdržali na površju.
da bi se
Brezprimerna kapitalistična grozodejstva.
Neštetokrat je bil že kapitalizem razkrinkan zaradi svojega brezvestnega početija. a slučaju, o katerem imamo govoriti danes, bi težko dobil par in zgodovina o razširjenju evropske kulture med "divjimi narodi" je zh nov madež obogatela. Angleški generalni konzul sir Royer Casement je priobčil svoja opazovanja v "ko-Jonizatoričnem" delovanju druž-he,-kk ^fidobiva v peruvanski provinci Putnmav^ giuni. Družba je bila ustanovljena ffx>ndonu
in BO imnnni» '<t>_____a
PB WB PPP	K državnega dolara Od tocji dni
m .e .mennje "IW.n Amazon p tri,,:l pF^ti igT*
glasilki ki izhaja po nem mestu Bolivije, La Paz, bodo pričeli pa izdajati dnevnik. Dnevnik argentinskih sodrugov. ki je obsegal doslej štiri strani, bodo povečali na 6 strani. To je najlepši odgovor vladi, ki je pred dvemi leti silno preganjala socialiste. Glasilo havansirih sodrugov "KI $o-zialista" javlja, da sta se zdru-žili obe socialistični stranki na Kubi. radikalna delavska stranka! in kubanska sodialfetična stranka. Ločile ju niso doslej načelne razlike, temveč le taktične.
Avstrijski državni dolgovi.
Ob koncu leta 1911 je imela avstrijska država 12,460.600.000
( ompanv". Gumijeva drevesa ra «to v širnih gozdovih, ki so last republike Peru. Peruvanske oblasti so dovolile uradnikom londonske družbe, da niso gospodarili le v gozdih, kakor se jim je zdelo, temveč da so postopali tudi z domačini najostudnej*e in najsiro-vejse. Najznačilnejša mesta iz knjige, nad katero strmi vs« jaV. *K*t in ki jo je izdal sir Rover i Casement navajamo:
Ze PrM dvemi leti je gospod Hardenburg težko obtožil družbo Angleška vlada je poslala na to komisijo v Pu t uma vo. da preišče «U so obtožbe opravičena ali ne
200.000
K letnih obresti. Na Avstrijskem je 27,900.000 prebivalcev, torej pride na vsakega prebivalca 437 K 73 h državnega dolga, obresti pa pride na vsakega 34 K 80 h. Ker imajo menda še premalo dolgov, zato so od novega leta sem napravili še 250 miljonov kron dolga. Jeseni bodo pa ti dolgovi zopet izdatno poskočili, za to bodo poskrbeli že gospodje Slovani in Germani, klerikalci in liberal-l ci, ker bodo v poslanski zbornici prav gotovo z obema rokama glasovali za vse, kar bo !e zahteval vojni minister.
Blagor jim!t
Zemlja se je krvi napila, vroče rdeče ljudske krvi, ki jo je sila stoletji prelila, z na do, da v lužah prostost zaduši. Zemlja se je krvi napila. v belo. snežno dejo zavila, zemlja je grob,
v grobu mrtvaški sen spava svoboda.
Blagor trinogom! Zemlja je grob, puntarska kri zdaj miruje, nezadovoljnežev drzni trop redu sveta no kljubuje.
V	grobu spijo mrliči, grobe stra-žijo biriči,
bledim trinogom jasni se obraz. Zemlja je grob.*
v grobu mrtvaški sen spava svoboda — v zimskem ozračju trepeče mraz.
Zemlja se je krvi napila . . .
V	vsaki kaplji je svoboda klila, zemljo kri je rdeča pognojila, grobe je svoboda oplodila . . . kadar pride maj, poženejo kali.
Zemlja je grob. v grobu mrtva spi svoboda . .
V	zraku aolnčnih žarkov zlata luč vzdrhti, žarki o plode v grobeh prelito kri, rdeče cvetice po grobih cvet6,
rdeče cvetice dehtijo,
golgatski grobi se z gromom odpr6,
bledi trinogi strmijo.
x
Žemljica se je krvi napila, v vsaki kaplji je svoboda klila, v maju se bo vsa kri oživila . . . kri bo spet tekla po žilah — rože cveto na gomilah . . .
Etbin Kristan.
Kranjskem niti ne malo bolj raz vajen pes — čuvaj, cele gruče Tn dijancev, otroci, starci, moški ženske, zdravi, bolni, vsi v fanta stični mešanici drug poleg druge ga. tedaj bi dobil o Meksikan skem občem "blagostanju" kmalu drugačne pojme. V resnici, da presega to že vse meje človeških čustev! Po tri družine so primo rane živeti skupaj v eni saini ozki in nizki sobici, ki služi obenem za prodajalno sadja, stanovanje kuhinjo, klet in celo — stranišče. In kdor more živeti v takem, je še srečen! ker večina teh ljudij Prebije dan — na cesti, prodajajoč časopise, sadje in loterijske srečke, in noč — zopet na cesti, tako da se zavije oblečen — ali pravzaprav nag — v svoj koeek stisne v kot kakih vežnih vrat ter čaka pol v snu in pol bdeč drugega jutra. In to ni morda preti ran ost ali pa samo slučaj ki zadene tega ali onega kot izjemo, to je istina. ki jo žive v Meksiki ° **vljenje tisoči in tisoči, dan za dnevom, po leti in po zimi, brez upa na boljšo bodočnost, Tako se indijanski revež rodi, tako živi in tako umre.
Kako so oblečeni, to sem že de-
: "" no*nb ntf. na glavi nič, na stegnih navadno od vrha do
P^Prane hlače iz tankega be. lega platna, na telesu zopet raztrgano platneno srajco, včasih še celo kako suknjo, če mu jo je ravno kdo podaril, vrhu vsega zn noc se raztrgan koe. To je torei odelo indijanskega "kavalirja" iz ljudskih vrst.
Stanovanj v tem pomenu besede sploh nimajo; žive pa se: ob
in brez militarizma bi ne mo^ za dober denar prodajati orodji in svoje mile domovine — v svi ji slepi strasti na profit kapiti zem ne pozna ne domovine, ne smiljenja. ne vere ne pekJa. Italijani so lahko ponosni na sv^ je "odlične" patriote!
Izdatki za angleško mornarico.
Kakor smo že poročali, bodo na*1 Angleškem izpopolnili svojo morJ narico. Drago bo plačalo angleško ljudstvo blazne zahteve mor-nariškega ministra. Mornariško moštvo bodo povišali za 15.000 mož, to bo veljalo 99.000 funtov šterlingov (1 funt šterlingov je 24 K.) Za gradnjo ladij je prora-čunjenih 296.00, za ladjine stroje 315.000, za topove 54.000, za stre-ivo in torpede 97.000, za letalne stroje 20.000 funtov šterlingov.
Seveda angleška vlada ima za brezpomemben militaristicni luk-sus vedno dovolj denarja, a za stradajoče delavce je vsakega ši« 'inga škoda.
Klanje sibirskih rudarjev.
Peterburg, 1. avgusta. Na pod-agi preiskave senatorja Manuhi-na. o klanju rudarjev v zlatih rud. ni kili ob Leni jo uvedeno kazen-
iko j>osto|);m je /oper pod&ftfolftM
<n žandarmerije ritmojstra Te-rosčenkova, ki ima na vesti po ne-| dolžnem prelito delavsko kri.
Ali že imate prvi državljansl papir? Ako ne, pojdite precej iu-ri ponj! Ako ga imate, vzemite) cakor hitro mogoče druzega. De avec brez volilne pravica, je čol nar brez vesla. Kdor M lahko vc il in ne voli, je zlo&nec, ker kriv, da drugi trpe mndi nji
Iz naselbin.
m, — Tukajšnji Sloven-gvobodoraiftfelnosti zelo poča-produjejo, o socializmu pa ni govora. In kaj je temu da so ravno slovenski de« onimi, ki se najmanj > interesov avojejra sta-Kakor po drugih naselbinah, tudi pri nas vse premalo (Mta HL časopisje. Dobij» ljudje, ki sovražijo to časopisih dna duAel Tu sem spadajo duhovniki, ki bodisi iz j ali iz nevednosti, trdi-je soc. iaaopisje pravi strup fcitoltfane. Da taki ljudje, ali ]o kaj j»1 socializem, ali pa oma lažejo, je jasno, kajti katoličan je lahko socialist, bi bila njegova vera kaj v osti. Za to trditev so naj-dokaz Številni katoličani, danes navdušeni socialisti v socialističnih organizacijah, zakaj bi tudi ne bili. saj socia-ne «tremi za tem. da bi odvil vero. pač pa da bi ¿boljial ji bedni položaj delavcev, ielizem daje vsakomur pro-ftost v veri. zakaj mu naaprotova-E ti Sitem. Kdor pozna socializem ^m druge odvrača od njeffa, potem pokaže, da je nasproten interesom ilelavoev!
Sad te protisoeialiaticne ag-ita-«ija od strani katoliške duhovsei-le ae cesto pokaže v polni meri. Take sem n. pr. slišal moža, katerem sem ponujal "Proletar-«t'\ da bi raje videl, da mu hina zgori kakor da bi imel tak list gvojo streho. Drugi se je izda bi raje umrl kakor pa aoeialist. " Možakarjev" 8 i in enakimi izjavami je vse tu pri nas v Jolietu. Ti pač potrebujejo časa. ki bo oglodal
0	starokopitnost in nazad-Tu pri nas v Jolietu se
iina drži tega, kar so jih stari-ili. Za napredek in zboljšan-gvojega položaja se ne brigajo, tje v en dan tavajo v nejas-in duševni temi o tem in O nobeni stvari se nočejo ti sami. Resnica o polo-ki jih obdaja je španska Vse njihovo življenje stoji pritiskom nejasnosti in nego-i. Nič dneva, nič luči, nični med njimi. Tako ne more iti naprej! Vsak zahteva svojo smer. Nihče se smeri ne more ustaviti, sicer lahko kljubuje nekoliko časa, gotovo pride čas, ko more resni-in luč zmagati nad temo in ne-o. čim dlje se kdo upira ivam časa, tem več mora žrt-Iti tedaj, ko spoznanje pride. Eatorej vi Jolietski n drugi ne
1	delavci, ne poslušajte še ij nesmiselnih besed svojih jev, ki vas samo zato držijo
dnosti. da si iz vas in va-nerednosti ustvarjajo udobno e, za vas pa si mislijo: saj za osle je vse dobro''! fcrej brat delavec in suženj družbe, čitaj delavsko ye. oprimi so socialistične ke, ako si hočeš izboljšati bedno življenje, ako imaš «Ta za svoje otroke, katerim m Taled tvoje malomarnosti še fKe godilo, kakor se Tebi, ako fcboi pomagal rešiti delavce iz fttk roparskih kapitalistov.
Jesensk.» volitve se bližajo nadih korakov. Od vas, delavci, bo ako naj se sedanji slabi nadaljujejo, ali naj se kaj na boljše. Oddajte svoje ve za socialistično stranko, je ob vsaki priliki pokazala «toji zvesto na strani de-
M. P.
ki je prava in edina delavska
atranka, ae zelo malo govori.
Glavni vzroki te zmedenosti in nevednosti obstoje v dejstvu, da slov. delavci vse premalo čitajo pravo delavsko čaaopiaj«, ki za-atopa delavske interese ali koristi; tudi pravih poduČljivih knjig in brošur je najti malo med njimi. Velik nedostatek je v tem ozi-ru pa tudi pomanjkanje zmožnih in sposobnih slovenskih govornikov, ki bi nas o tem in onem podučili, kar je delavcu treba vedeti o politiki, o strankah in o vseh za izboljšanje delavskega položaja potrebnih stvareh.
Da pa te vsem tem nujnim potrebam vsaj deloma odpomore, se nam nudi ravno letos najlepša prilika, ko pride v Ameriko sodrug Edbin Kristan iz starega kraja. Mi Wyominški Slovenci moramo napeti vae sile, da pride omenjeni sodrug tudi v našo sredo, nani poda potrebnega nauka o socializmu ter tako pokaže pot, po kateri se nam bo mogoče rešiti iz sedanje kapitalistične sužnosti
Zlasti naselbino Ročk Springs ne sme prezreti, ker je to naj večja slov. naselbina na zapadu Naši rojaki so ukaželjni in zato lahko računamo,na najlepši us peh Kristanovih shodov v tej dr žavi.
Dolžnost tukajšnjih vseh zave dnih slovenskih delavcev je, da zastavijo vse svoje moči v delo in agitacijo v to, da nas obišče so drug Etbin Kristan ter da nam bo tako mogoče prvič sliftati pra vega delavskega govornika v na sem materinem jeziku. Torej na delo! — Premogar!
rjk Wayomin-ga. — Dobro mi je delavsko gibanje v tej dr-faradi tega hočem poročati liko o političnem naziranju yominških Slovencev. Trpam, to ne bo odveč, posebno ob Času, katerega lahko smatrala pravo politično sezono. Go-iki postajajo tako številni or gobe po dežju. Seveda po kajšnjih političnih shodih se vori samo angleški in so zato nas slovenske delavce skoro rez pomena. Slovenskih govornikov pa sploh ni med nami, posebno tu na zapadu ne. Naši slovenski delavci imajo v splošnem jato čudne pojme o republikanski n demokratski stranki in o vsej jolitiki sploh Eni strašijo z de-nokrati. čei, ako ti zmagajo, bo-o slabi časi; drugi hvalijo demo-rate itd. O socialistični »tranki,
Frontenac, Kan«.. — Vedeli me da sem se se pravočasno naroči na "Proletarca", vsled česar la h ko glasujem glede povečanja.
Ob tej priliki mi nehote spomin uhaja skoro za dvajset let nazaj ko je list "Glas Naroda" zače izhajati. Tudi takrat so se slovenski delavci trudili, da bi- po večali omenjeni list. ki je bil ta krat ravno tako majhen kakor "Proletarec", a ki je sedaj dnev nik. Pri tem imejmo upanje, da se bo tudi "Proletarec" iz pove čane oblike na osmih straneh 1 kratkem povspel na višino dnev nika. To upanje nam daje resni ca. da je 44Proletarec" last vseh slovenskih organiziranih sociali stov v Ameriki in zato je nemogo če, da bi se izneveril delavcem kakor se je izneveril "Glas Naro da", ki je bil v začetku tudi de lavski list v pravem pomenu be sede. Koliko navdušenja je bilo med slovenskimi delavci za ta list pa kako tudi ne. saj smo vsi mi slili, da bo list ostal to kar je bil zagovornik in branitelj slov. de lavcev. Žal. da smo se o njem mo tili, kajti isti list služi sedaj ka pitalistienim interesom in je kot tak nasprotnik delavcev. Da je ta list plačan za svoje delo za kopi talističnes tranke, pokažejo vsake volitve, ko stopi list v svojo pra vo barvo na dan. Povedati vse sa mo dobro o ljudeh, ki so znani kot haijfcafrrizenejsi nasprotniki delavskih koristi. Da je Taft Slovanom naklonjen in druge take brezpomembne čenče so za trpe čega delavca brez vsakega najmanjšega pomena. Delavci naj prebero vsak dan sto takih listov kakor je "Glas Naroda" ter zraven tega volijo za kapitalistične stranke, se jim bo vsak dan slabe je godilo in ne bolje.
Skrajni čas je, da delavstvo spozna te svoje prave prijatelje in da se zaveda kaj ima storiti.
Geslo vseh slovenskih delavcev v Ameriki mora postati: "Prole-tarec — dnevnik"! Proletarec je list, katerega delavci vzdržujejo, povspešujejo in lastujejo; zato je jasno, da bo Proletarec ostal zvest slov. delavcem! Vsi na delo za Proletarca! — Anton Flori.
Barberton, Ohio. — Moj namen ni na tem mestu razpravljati o delavskih razmerah v Barberto-
nu, o tem je povedano dovolj v dopisu v stev. 2'A "Proletarca", v katerem sodrug Gradišar ožigosa bedne razmere v tukajšni naselbini. Sodr. Gradišar ni bil dol go v tukajšni naselbini, bil je v naši sredini le nekaj tednov. Kot vesten sodrug je ,u videl, da jc tukaj treba še marsikaj spopolniti; predvsem je seveda treba delavcem poduka. K temn pa je vseka-ko treba pridejati vprašanje kako začeti. Tega se sodr. Gradišar ni ustrašil, temveč Sel je nevstra-šeno na delo. Z vso vnemo je «pod
bujal sodrug« tukajšnjega socialističnega kluba, da naj se «kliče javni shod; to seveda ni bilo brez vspeiha.
Sodrug Levstik, tajnik soc. kluba je sklical irvanredno sejo. V kratkih ter jedernatih besedah je razložil ter pojasnil namen ter pomen izvanredne «eje s pripombo, da socialisti ne smemo mirovati ter se plašiti nazadnjaških elementov, kateri «o še najmanj dvesto let za duhom čaaa. Za na8 socialiste ni dovolj, da nosimo socialističen znak, temveč je potrebno in naša glavna naloga je, da agitiramo in delujemo za razširjenje socializma neustrašeno, da čimprej zašije delavcu — mezdnemu sužnju, solnce svobode, enakosti in bratstva. Klub je soglasno sklenil, da se shod priredi na 21. julija.
Ako bi sodili po tukajšnji naselbini, opravičeno trdim, da je bil «hod povsem premalo ter ne-številno obiskan; ali mi socialisti v Barbertonu ne moremo zahtevati udeležbe po velikosfi ter številu rojakov v naselbini, temveč po razmerah. Ako pa sodimo po razmerah, pa lahko izjavim, da take udeležbe nismo pričakovali kajti govorilo se je že par tednov pred shodom, da bodo socialisti sami; temu ni bilo tako, ampak ravno obratno.
Na shodu je govoril sodr. Pe trovčic iz Clevelanda, O., ki se je na povabilo kluba radovoljno odzval. Sodrug Petrovčič je mlad a izvrsten govornik. Sodr. Petrov čic je častno rešil svojo težko na logo, radi tega mn kličem v ime nu soc. kluba: le neustrašeno na prej!
Da ta shod ni bil brez vspeha to ve v Barbertonu' vsakdo. Pro dalo se je lepo število socialistic ni»h brošur, kar bo gotovo koristi lo ter pripomoglo tudi do uspeš nejše*ga napredka socialističnih idej v tukajšnji naselbini. — M Železni kar.
ZA OLEVELAND, 0.
V»i člani alov. soc. kluba v Cle-velandu ae vabijo, da se vdeleie seje dne 25. avgusta. Na dnevnem redu «o važne stvari. Posebno «e vabijo oni, kateri so zaostali z mesečni in i prispevki. Malomarnost sodrugov zaradi obiskovanja sej je kriva, da zaostanejo bolj in bolj, nakar smo prisiljeni, da jih črtamo. Vdeležujte se sej in pripeljite ob jednein seboj svo-je znance in prijatelje!
Na naši zadnji seji smo izvolili novega organizatorja v osebi Jos. Jaucha zaradi odsotno3ti prejšnjega sod. Zabriča.
M. Petrovčič, tajnik.
Rockwood, Pa. — Nimam veli ko poročati iz naše male naselbi ne. Z delom gre bolj srednje, a premog je nizek in zaslužek bolj slab. Kakor drugod, tako tudi tu kapitalistični mogotci ne prizana šajo delavcem z izkoriščevanjem Poleg trdega vsakdanjega dela človek komaj toliko zasluži, da se za silo skromno preživi. Delavci «e pač premalo zavedajo svojih koristi. Dokler se bodo brigali za vse druge neumnosti bolj kakor za svoj lastim blagor, toliko časa ni pričakovati izboljšanja.
Sporočim naj tudi, da je pred nekaj tedni utonil Frank Hočevar pri kopanju. Bil je pri društvu, ki je skrbelo za njegov pogreb. — Jernej Hočevar
Ski dm ore, Kan«. — Ju gosi o
vanski soc. klub štev. 81. v Skid-niore, Kans., se zahvaljuje vsem, ki so obiskali njegovo veselico dne 11. avgusta. Zlasti se zahva 1 j nje J. soc. klubu, štev. 31. a West Mineral, Kans., in pevske mu zboru Istega, ki je s vojini u branim petjem povečal uspeh pri red it ve.
'Jk
Klub štev. 81. bo znal ceniti vzajemnost v sakem slučaju in je zato omenjenemu klubu v enakem slučaju nu razpolago. Za odbor. • Fr. Čemažar, tajnik.
r	;
Stran Ko, \
¡i
Program Kristanovih «hodov v septembru 1912.
1—2 New York, N. Y.
4.	Conemaugh, Pa.
5.	Johnstown, Pa.
6.	Herminie No. 1., Pa.
7.	Braddock, Pa.
8.	Pittsburgh Pa: dopoldne slov. popoldne hrvatsko.
9.	Po mogočnosti v Kees Rocks, Pa. j
10. Olairton, Pa; 11.. M on essen. Pa. 12. Sharon, Pa.
14.	Youngstown, Ohio.
15.	Cleveland in Collinwood.
16.	Barfoerton. Ohio. 18-19 Kansas City, Kans. 20-21--22 Milwaukee, Wis. in
okolica. W. Mineral, Kans. Frontenac, Kans. Mulberry, Kans, Yale, Kans. Skidmore, Kans. Na potu v Wyo, ali v Mis-
25.
26.
27.
28.
29.
30. souri.
Tajništvo Zveze.
ZA HERMINIE, fiTEV. 2. PA.
Vsi člani soc. kluba, štev. 63. J. S. Z. se vabijo na sejo, ki se vrši dne 25. avgusta. To bode zadnja seja pred Kristanovim shodom. Shod se bode vršil 6. sept. v Herminie, štev .1., v slovenski dvorani; zato je potrebno, da mi sodelujemo z ondotnim klubom ter tako pripomoremo, da shod čim najsijajnejše uspe.
Torej vsi na sejo 25. avgusta in vsi na agitacijsko delo za Krista nov prihod ! — Jos. Brie, tajnik.
Za W. Mineral, Kan«.
Vsi člani jugoslov. soc. kluba štev. 31., se obveščajo, da 8e vrši prihodnja redna seja 25.'avgnsta to je četrto nedeljo v mesecu, točno ob polu ene ure.
Kakor je že znano sodrugom se potem vrši seja konsumnega društva ob 2. uri. Sodrugi naj to upoštevajo ter pravočasno pridejo na sejo.
Ob tej priliki se opominjajo vsi oni člani, ki so si iz|>oeodili pri klubu knjige, da iste vrnejo Knjigo so samo posojene in ne podarjene. — John Goršek, tajnik.
in
Za Chisholm, Minn.
Tem potom se vabi vse člane jugoslov. soc. udruženja na Chi sholmu, da se udeležijo skupnih sestankov, ki se vrše v Frank Medeno v i dvorani vsako drugo zadnjo nedeljo v mesecu.
Brez organizcije ni napredka brez sestankov ni organizacije! — Zapisnikar.
Dostavek: 22. avgusta bo na ulici govoril Clarence Taylor iz Baltimora. Slovenski delavci so vabljeni, da prisostvujejo!
Raiiirito tvojo «nanje! Poučit« so o «ocialiimu! Razvedrite si dnhal — "Proletarec" ima vsvoji književni zalogi sledečo knjif« in broinro. Pošljite naročilo i« danos:
LEPOSLOVNE KNJIGE, POVESTI:
Etbin Kristan: "Samosvoj'*, mehka vetba.............................80
"Pad Spevednem pečatom", I. zvezek................................ l.of
II. zvezek................................ jo
Upton Sinclair (poslov. Jos. Zavertnik in Iv. Kaker): "Džungel". Pe-
vast is ehiealkih klavnic.........................................$1.00
Etbin Kristan: "Francka ln drugo".................* ...... .25
Paval Mihalek: "Is niiin tivljaaja"...........................80
"Tajnosti ipanake inkvizicija". (Dosedaj izšli samo »tirje snopiči). —
Snopič po ........................................................
BROŠURE ZA SOCIALISTIČNO PROPAGANDO.
Vladimir Knaflič: "Socializem"...........................,......... 1.50
Enrice Ferrl: Socializem in moderna veda.............................60
"Brftava prihednjoeti" ................................................
"Proletariat"............' ia
Etbin Kristan: "Kavarni secializem".................................15
"Strahovi." (Priporočljivo)......................................15
"Komunistični manifest"........................................... m
"Zakaj smo socialisti"...............................................i*
"Kdo uničuje proizvajanje v malem"..................................15
"Socializem".......................................................
"Kapitalistični razred"...................................i!!.!!!!!. !l5
"Socijalna demokracija in kmetako ljudstvo"..........................5
"Vojna in socialna demokracija"..................................... .15
"Občinski socializem" .................................................
9 "Moderni socializem" ................................................
"Nafta bogatstva" ................................................. ' 5
Pe C. Clinne-ju Iv. Molek: "Socialistični katekizem"..................10
KNJIGE IN BRO&URE ZA PROTIKLERIKALNO PROPAGANDO:
Prof. Wahrmmnd (poslov. A. Kristan):
"Katoliško svetovno nazlranje in svobodna znanost"...............36
"Krst sv. Vladimirja." (V verzih. Priporočljivo.) .....................25
"V dobi klerlkalizma". (Priporočljivo.).............................. JO
DRUGE KNJIGE IN BRO&URE T
"O konsumnlh druitvlh".............................................10
"Narodno vpraianje in Slovenci"......................................if
"Moderni politični razvoj. — Moderni gospodarski razvoj. — Cilji socializma." .......................................................if
"Štiri črtice". (Poljudne zbirke "Več luči!" 5. snopič.) L Nekaj is življenja fajmoitra Kozamernika. 2. Kako dolg rep je imel pee svetopisemskega Tohije. 3. V nebesih. 4. Konec sveta in sedež za "ne-beiko kraljevstvo"..............................................if
"Kako Je lep vojažki stan." (Poljudne zbirke "Več luči!" 6. snopič.).. .M
TISKOVNI FOND.
Prej izkazanih ........ $1251.08
"Mož z batom" — z 99—101 nab. polo, nabrano od društva št.
19. S. S. P. Z. v South Chicagi, 111.
Math Stichauner ........ $1.00
G. Kluth, Chicago.........50
F. Schmidt...............25
J. Krap, Whiting...........15
John Podpeskar. Whiting .. 1.00
L. Arch, Whiting.........25
M. Simku, Chicago.........10
J. Brolih .................25
Jakob Tisol...............50
Alois Kovač...............25
J. Zevnik.................50
J. Pire...................25
Fritz Jos..................25
Vin. Dresljar, Pulman.....10
"Mož z batom" s 102 nab. polo. Nabiralec: Naoe Žlemberger:
M. Winter Womock, 0......25
Ivana Rebolj .............25
N. Žlemberger, Glencoe. O. 1.00 Za "Moža z batom". Springfield, HI.:
Mrs. Mary Kramžar.......10
Math Kerblikar...........10
David Soupuch...........10
Martin Jones
.20
Fritz "Mehl...............20
Val. Kerblikar
.25
Miss Mary Bregar.........20
John Ovca...............10
J. Vehar, Crow Nest, Pa. .. .25
Frank Trinkaus...........25
Toe More. Chicago, 111......50
Jos. Petek. Cleveland, 0. .. 1.00 John Samec, Bingham, Tit. 50 Žebre in Žnidaršič, San Pedro, Mexico...........25
A. Kaska, Johnston City .. .25 Skupaj ........ $1262.18
14 NATURALIZACIJ 8 KI ZAKON" «o imenuj« knjižica, ki j« namenjena za ti«to rojake, ki ie-e postati državljani Zod. držav.
Zakoni za naseljence so fodaljo bolj «trogi, treba je, da si vsak nabavi tozadevno knjižico, ▼ kto-se razlaga, kako se postans ameriški državljan.
Knjižica stane 16 ct. s poštnino n ss jo naroči pri sodr. Pr. Petri-ču, 1830, So. Center Ave., Chica-
f, Dt
Vso te kaj ige in broiure polijemo poštnine prosto.
Pravna in notarska pisarna
220i Grove St, MUvvaukee, Wis.
Pravnoveliavne, konzularno potrjene listine, kakor: pooblastila, pogodbe, zadolžni-ce, pobotnice, izjave, itd.—Sporne in izvensporne sodnijske zadeve: vsakovrstne tožbe, zastopanje pri zapuščinskih obravnavah, testamenti, ločitve zakona, prošnje in pritožbe na politične oblasti.—Odškodnine, dedščine in drugi zahtevki se iztirjajo vestno in v najkrajšem času.—Zemljiškoknjižne in posestne zadeve: intabulacije, prepisi, izbrisi itd.-Kdor ima opraviti z vojaščino, naj bi se v svojo lastno korist obračal vedno le na podpisanega.
IVAN KAKER
b. uradnik c. ln kr. generalnega konzulata chlkaftkega
POZOR BRATJE SLOVENCI! I
Ali ie veste kje je dobiti najboljšo mes po najnižji ceni? — Gotov« v novi prri Slovanski moderno urejeni mesnici
Fcrko Bros., 271—1st Ave. la Park St.
Tu se dobijo najokuanejie sveže in prekajene KRANJSKE KLOBASE, kakor tudi Jetrna in krvava doma,-«ga izdelka ter aajokuanejše PREKAJENO MESO; vse po najnižjih cenah.
Pridite ia prepričajte se sami e naših cenah kakor tudi o kakovosti našega blaga.
NIZKE CENE IN DOBRA POSTREŽBA je naše geslo. Na pozabite nas torej obiskati v naši novi mesnici v Joe. Tratnik*-vem poelopju.	f
MILWAUKEE, WIS.	Telefon: South 3518. Z
Marshall & Ilsley Banka
Podružnica na 374 National Ave. Najstarejša banka v Milwaukee. Plačuje 3% na hranllae vloge
Najboljše obleke
Izdeluje po meri sodrug
J. Krainc
317 Florida St.
Milwaukee, Wis.
Ter popravlja, čisti, pe-gla in barva stare.
N a|bol|ie delo In na|nli|e eene.
SLOVENSKI SALOON
LOUIS BEWETZ,
198 lst Ave., Milwaukeo, Wis.
Izborna pijača, izvrstna postrežba.
Vsakdo nljudno sprejet.
ZA MILWAUKEE, WIS.
61ovnncem in Hrvatom priporoča •
ANDREJ MAKAROVI0 svoj premog, drva in ekspres.
427 VIRGINIA ST. Naroča se tudi pri Ig. Kužljanu —229 1st Ave. —• Telefonska sveža.
Obuvala
trn tnaike: od fl.M do $4.00 trn ftmtke: od $1.00 do $3 m) M otrok*: od lOc do $1.60
Mi vas hočemo vselej zadovoljiti
AHRENS&VAHL
355 Grove St.
Milwaukee, Wis.
Milwaukee — Wisconsin
Borchardt Bros«
Krojačnica, zaloga oblek in drngo moške opravo.
347—349 GROVE STREET.
TUJCEM priporočam svoje dobro urejeno prenočišče in restavracijo, domačinom pa svoj saloon, vsem skupaj pa vso.
IG. KUŠLJAN
229 lat Aye.
MILWAUKEE, WIS.
Avstr. Slovensko
Ustanovljeno
Bol. Pod. Društvo
16. januvarja 1892.
Sedež: Frontenac, Kans.
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, Mineral, Kans. Podprads.: FRANK AUGUSTIN, Box 360, W. Mineral, Kans. Tajnik: JOHN CfiRNE, Box 4, Breezy Hill, Mulberry, Kans. Blagajnik: FRANK STARČIČ, Box 245., Mulberry, Kans. Zapianikar: LOUIS BREZNIKAR, L. Box 38, Frontenac, Kana.
NADZORNIKI: PONQRAC JURŠE, Box 857, W. Mineral, Kans. ANTON KOTZMAN, Frontonac, Kans. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kans.
POROTNI ODBOR: ¿JOSIP SVATO, Woodward, Iowa. JAKOB MLAKAR, Box 320, W. Mineral, Kana. JOHN ERŽEN, Jenny Lind, Ark., Box 47.
Sprejemna pristojbina od 16. do 40. leta znaša samo eden Dolar. Vsi dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gl. tajniku. Vse denarne pošiljatve pa gl. blagajniku.
Zapisnik seje gl. odbora A. 8. B. P. D., Frontenac, Kana., z dne 4. avgusta 1912.
Sejo otvori gl. preds. M. Ober-žan. Navzoči so bili sledeči urad-inki: M. Obrezan, preds.; Frank Augustini, podpreds.; John Čer-ne, tajnik; Fr. Starchich, blag.; Louis Bresnikar, zap.; Pougrac Jursohe, Martin Kotzman in Ant. Kotzman, nadzorniki; ter John Bede-De, expreds.
Zapisnik predoale seje se sprejme kakor je bil prečitan.
Na pritožbo gl. tajnika se št. 1. posvari, da bolj točno in pravilno svoj« račune in poročila pošilja.
Bratu J. Heidinger se dovoli kolekta za enkrat; v nikakem slu. čaju pa gl. urad ne odobruje in ne zabranjuje proste kolekte.
Stvar br. Lipoček-a se vrne nazaj lok. štev. 3., katera se ima pravilno ravnati.
Bratu Fr. Selič se kupi nagrobni spomenik za $80.00; John Be-dene in Martin Kotzman sta imenovana, da potrebno preskrbita za ta spomenik.
Poročati se mora štev. 12., Che-rokee, Kans., da ista povrne svoj dolg, to je, kar je izplačala bolniške podpore nepravilnim potom.
John Pertoncelj zgubi svojo bolniško podporo, ker ni imel potne-ga lisrta, pa je bil stran od lok. štev. 2. Martin Juschnick je deležen bol. podp. glede bolniškega spričevala.
Brat Olepič od štev. 11. se mora izkazati, da ga je obdolženec obstrelil, to je, da bode udeleženec krivim spoznan, predno za moro dobiti podporo.
Bratu Alois Lekše od štev. 11. se dovoli kolekta.
Na pismo od štev. 2. se pismenim potom odgovori v zadevi brata Sev. Wolgemuth.
Ženi br. Anton Škufca, katera je v norišnici, se pomaga s svoto $25.00.
Martin Kotzman prevzame me sto Fr. Starchich-a kot zastavo zastopnik.
Ant. Kotzman prevzame mesto Fred. Markovfcek-a kot zastavonoša.
Bratu tajniku se izplača svota $45.00 za vpis novih certifikatov. Stroški današnje seje so $16.70. Sejo zaključi predsednik Mart. Oberžan.
Louis Bresnikar, zapisnikar.
MATI.
Socialen roman v dveb delih.
Spisal Maxim Gorkij. (Dalje.) •
Zalivši cvetlice in uredivši note, razmetane po pianinu, je pogledovala samovar in pripomnila:
— Treba ga bo očistiti . . .
S prsti je šinil preko motne kovine, približal prst nosu in ga resno ogledoval. Mati se je prijazno zasmejala.
Ko je legla spat in premišljevala o minolem dnevu, je začudeno dvignila glavo z blazine in se ozirala naokolo. Prvikrat v avojem življenju je bila v hiši tujega človeka, a to je ni nič motilo. Mislila je skrbno na Nikolaja in čutila jasno željo, da uredi vse udobno in da vloži nekaj prijaznega m toplega v njegovo življenje. Cenila jo je njegova neokretnost, njegova smešna gotovost, nevednost r najnavadnejših rečeh in otroška modrost v njegovih svetlih očeh. Potem se je njena misel trdovratno vstavila pri sinu, m pred njo se je sopet razgr-
nil ves prvi maj, odet v nove barve, z novim pomenom. In gorje tega dne je bilo prav posebno; glave ni upogibalo k zemlji, kakor top udarec s pestjo, a srce je klalo z mnogimi zbadljaji, dra-milo v njem tiho jeao in vzravna-valo ugpognjen hrbet.
—	Otroci gredo po svetu . . . si je mislila in poslušala neznane glasove mestnega nočnega življenja. Skozi odprto okno so polzeli, šumeli v listju, prihajali vsi utrujeni iz daljave in tiho umirali v izbi.
Zjutraj zarano je omila saraovar, ga pripravila, zbrala posodo in v kuhinji sede pričakovala, kdaj se zbudi Nikolaj. Začul se je njegov kašelj, in vstopil je k durim, podpirajoč z eno roko očala in z drugo pokrivajoč grlo. Odgovorivši na njegov pozdrav je odnesla sa-movar v izbo. Pri čaju ji je pripovedoval;
—	Pri deželni upravi se pečam z jako žalostnim delom — opazujem, kako propadajo naši kmetje .. .
Nasmehnil se je in ponovil:
—	Samo opazujem! Ljudje stradajo, od giadui ubiti legajo predčasno v grob, rode se jim šibki otroci, ki cepajo, kakor muhe v jeseni ... vse to vemo, poznamo te vzroke te bede ... za raz-iskavanje vzrokov prejemamo plačo ... A ne zgodi se nič . . .
—	Ali ste vi — študent T — ga je vprašala mati.
—	Ne, vaški učitelj sem bil... Moj oče je bil ravnatelj tovarne v Vjatki. a jaz sem šel za učitelja. .Na deželi sem začel kmetom razdajati knjižice, in zato so me posadili v ječo. Po prestani kazni sem bil pomočnik v knjigotržnici, in ker sem bil nepreviden, so me zopet vtaknili v ječo, potem pa so me izgnali v arhangeljsko guber-nijo ... Tam sem imel sitnosti z gubernatorj<»m in poslali so me na obrežje Belega morja, kjer sem prebil pet let.
Mati je slišala že mnogo takih zgodb in nikoli ni razumela — zakaj jih pripovedujejo tako mirno. Zakaj nič ne očitajo, kakor da bi vse bilo neizogibno.
—	Sestra moja pride danes! — ji je sporočil.
—	OmoženaT
—	Vdova. Njen mož je bil izgnan v Sibirijo, odondot je ube-žal, s potoma se je tako močno prehladil' da je pred dvema letoma umrl za mejo . . .
—	Ali je mlajša od vas?
—	Sest let starejša . . . Dolžan sem ji velike hvaležnosti ... Poslušajte jo, kako igra! To je njen pianino ... tu je sploh vse polno njenih reči — moje so le knjige .. .
—	A kje živi t
Povsod — je odgovoril Niko-aj in se nasmehnil. — Kjer je treba smele roke, tam je ona.
—	Ali pripada naši stvari? — je vprašala mati.
—	Seveda!
Hitro je odšel v službo, mati pa je premišljevala o delu, ki ga dan za dnem mimo in tiho opravljajo Ui ljudje. Dozdevalo se ji je pred temi ljudmi kakor pred goro po noči.
Okolo poldne se je pojavila visoka in vitka dama, v črnem pl*. šču. Ko je mati odprla duri, je spustila na tla majhno, rumeno torbo, urno segla Vlasovki v roko in vpraAala j
-- Vi ste mama Pavla Mihajlo-viča, kajne?
—	Da! — je odgovorila mati v
zadregi vsled njenega bogatega oblačila.
—	Tako sem si vas tudi predstavljala ! Brat mi je pisal, da bo-dete živeli pri njem! — je dejala dama suemaje klobuk pred zrcalom. — S Pavlom Mihajlovičem sva že stara prijatelja . , . Pogosto mi je pripovedoval o vas . . .
Njen glas je bil zamolkel, govorila je počasi, a kretala se je krep ko in urno. Velike sive oči so se ji nulado in jasno sm-ejale, a na sencih so ie sijale tenke gube, in med drobnimi ušesi so se srebrno svetili aivi lasje.
—	Jedla bi! — je izjavila ona.
—	Najprvo Čašo kave . . .
—	Takoj jo skuham! — je odgovorila mati in poiskavši posodo za kavo iz omare je tiho vprašala:
—	Ali pogosto govori Pavel o meni?
—	Pogosto in mnogo ...
Odprla je etui aa svaljčice, za-
palila si cigareto in sprehajajo se po sobi je vprašala:
—	Ali se močno bojite zanj?
Opazuje, kako trepečejo modri
špiritovi plainenčki pod kotlom se je mati nasmejala. Njena zadrega pred damo je izginla.
—	Torej pogosto govori o meni .. . dečko! — si je mislila in počasi govorila: — Vprašate, če se bojim zanj? . . . Pravdehko mi ni okolo srca ... a prej bi mi bilo še hujše . . . Sedaj vem, da ni sam . . .
Potem je vprašala:
—	In kako je vara ime?
—	Sofija!
Mati jo je ostro ¡»ogledala. Nekaj živahnega in vihravega je bilo v tej ženski ... ,
Hit ro je srebala kavo in dejala uverjeno:
* (Dalje prih.
Milwaukee, wu.: Val, Kaxbornik, 414
Virginia 8t.; Ig. Kuiljan, 229 —
1st Av.; John Kraine, 317 Florida 8t. Morgan, Pa.: Louis Glažer. Mulberry, Kan«.: John Lekie. Oregon City, Or«.: John K urnik. Puoblo, Colo.: C ha« Pogorel«*. Pullman, IU.: John Levstek, 11262
Stej.heneou Ave. Red Lodge, Mont.: Louie Yeller, box 47 Call,
Rock 8pringe In Rellanc«, Wyo.: Jernej
Verčič, box 152, Keliance. Roalyu, Waih.; John Zobec, box 19. Roundup, Mont.: Martin Mežnarftič. Springfield, IU.: Frank Bregar. Stauton, IU.: Anton Aus*c. St. Louis, Mo.: Val. Sever. Btruthera, O.: Math Urba». Sublet, Wyo.: John Ostroinik, box 117. Superior, Wyo.: Luka Glower, box 341. Sweetwater, Wyo.: Pavel Hribar. Waukegan k ¿forth Chicago: John Gantar.
Youngatown, O.: John Petri«, Potovalni zastopnik za Pen nay) va
nijo, W. Virginijo, New York in «ploh za celi East: Frank Podboj.
Bodruge v tistih naselbinah kjer ie nimajo stalnih zastopnikov, prosimo, da «e zglasijo za zastopniitvo. Prija vijo naj se kar potom dopisnice na upravništvo 1'Proletarca", na kar jim poiljemo vae potrebno.
Upravništvo.
NA PRODAJ imam 4 loto po 30X133 čevljev na 56th Street in Moon St. Cena: samo 220 dolarjev vsak. — Joe More, 2815 W. 22. Plače.
ZASTOPNIKI PROLETARCA.
Adamsburg. Pa.: Jos. Mostar, box 120. Aurora, I1L: John Blasehitz, R. F. D.
4, box <J3 A. Aurora, Minn.: John P. Novljan, b. 78. Broughton, Pa.: Jakob Dolens, box 181. Buxton, Iowa: John Kraievec. Canonsburg in Meadow Land«, Pa.: John Koklich, box 276, Canonsburg,
Chicopee, Kan«.: Anton ftular, box 209.
Chiaholm, Minn.: Jo«. Drobnich, box 152.
Claridge, Pa.: John Mlakar, box 68.
Cleveland, O.: Anton Gradisher, 1158
E. 61st St. Clinton, Ind.: Viktor župani iL box 17 R. R.
CoUinwood, O.: Dominik Blümmel. Columbus, Kana.: Martin Jurečko, R.
R. 3, box 60. Conomangh, Pa.: Andrej Vidrich, box
523; Frank Pavlovi«. Detroit, Mich.: F. C. Oglar. Dunlo, Pa.: Frank Kaučič. Ely, Minn.: John Teran, J. flkerjanec. Franklin k Oirard, Kana.: Fr. Wegel. Frontenac, Kan«.: Anton Katzman,
John Bedene. Oirard, O.: Anton Strah, box 372. ♦ Glencoe, O.: Nace tlemberger. Greensburg, Pa.: Frank M«tko, Key
•tone Hotel. Herminie, Pa.: Jos. Brie, Hibbing, Minn.: Frank Hitti in Henry Delle«.	J
Gilbert and McKinley, Minn.: Anion Stprle.
Jenny Lind, Ark.: Frank Gorenc. Indianapolis, Ind.: Filip God i na in J. Markich.
Irwin, Pa.: Fr. Perko, R. F. D. 2, b. 110. Kanea« City, Kan«.: Frank Ale«. Kenosha, Wia.: Fr«nk 2erovec. La SaUe, 111.: John Rogelj, 1216—3d 8t.
Martin Novlan, Jakob Brej, Lloydeil, Pa. in okolica: Anton Stra iiiar.
M. JOVANOVICH 84 — 6th Str, Milwaukee, Wis.
PRODAJA SlFKARTE. Pošilja denar po pošti in brzojavno. Izdeluje: Obveznice — Pooblastila — Prepovedi, potrjene po notarju in ces. in kr. konzulatu. EDINA HRVA&KO — SLOVEN SKO — SRBSKA AGENCIJA
Milwaukee, Wis.
Sodrug
LOUIS BE&GANT 257 — lit Avenue priporoča Slovencem la Hrvatom everf dobro zaloteni SALOON.
Hrana in jetika.
Podlaga jetiki je slaba prebava, ker prebavljalni organi neče-jo več r edin o delovati. Zdravnik se trudi, da ustvari v bolniku dober apetiif, da organi izope«t normalno delujejo. Zdravnik pošlje bolnika v zdrave kraje, zapove mu. da mora biti na solncu itd. Jetika, kadar prvič prime človeka. se da ozdraviti, in najboljše zdVavilo je hrana. V mnogih slučajih je zguba apetita prvo zna-raonje te grozne bolezni. Najbolje zdravilo za njo je Trinerjevo ameriško grenko vino. To očisti preba vljalne organe, jih naredi sposobne za delo in poživi živce. Po lekarnah Jos. riner, 1333—39 So. Ashland Ave. Chicago, 111.
ANGLEŠČINA.
Mi poučujemo angleMino in lepopisje ie peto leto. Učimo potom dopisovanja. Dobri uspehi. Lahka metoda. Uči-te se doma. Pouk traja do iest mesecev. Šolnina nizka. Piiite po pojasnila ie danes.
Slovenska Korespondenčna Šola, 1380 E. 40th 8t., Cleveland, Ohio.
(Prejinji naslov: 6119 St. Clair Ave. S. B. 10).
Dr. W. C. Ohlendorf, fl. d!
Zdrami* sa notranje boieam in ranocalnik.
Iadravniika preiskava hreznlai*.^ ,
Lt.« bolniki d.; p,4eJ0 ¡J*«»
ALOIS VANA
— udelovateJj —
sodovice, mineralne vode In raznih neopojnlh p(ja£,
1337 So. riak Si. Tsl. Canal laU
LOUIä RABSEL
moderno urejen salun U 4SI GRUD »E.. KIOSKI, «U
Telefon 1199.
L STRAUB
URAH
1010 W. 18th St Chicafa,
Imm valje nalogo «r, verifca, ps_
■©v is dragih drago tisi. IsviftaJ» fefl vnakovrataa popravila v tej
M. A, Weisskopf, M, D.
ïxknàem zdravnik.
üraduja od a—11 prtdpoldn« in od fc—9 zvečer.
1842 So, Aahland Ava.
Tal. Capa! 476 Chioaco. IU
POZOR! SLOVENCI! POZOR!
SALOON
a modérai* kerlji&a Breie piva v eodikik ia 'tlJT-at
«itte aa
Pij»*« Ur Pofeaiki d»b«
MILWAUKEE, WIS. IN OKO LICA.
Vsem svojim prijateljem in znancem naznanjam, da sem se preselil iz 1730 St. Paul Ave. na 118 Muskega Ave. v velik in lepo urejen saloon, kjer se vedno dobi sveže pivo, izborno žganje, staro in pristno vino ter unijske
Vsi moji znanci z mesta, kakor (carl strover tudi iz Rabine, Kenoahe in drugi*1 bljižnih mest, naj vzamejo "transfer" na Clybourn Ave. do 13th St. in naj vprašajo za svojega starega prijatelja
FRANK HRŽlC-A.
MARTIN POTOK AR,
1625 So. Centra Ava. Chicaf»
AVSTRO-AMERIKANSKA
črta.
nizke cens(
Velike ugodnosti:
električna luč, izvrstna kuhinja, viiu zastonj, kabine tretjifa razpreda na parnikn
Kaiser Franz Jožef I. In Martha Washington
Na krovu sejovorijo vsi Avstro-oeersk jeziki.
Družbeno ladjevje pernikov na dva vijaka:
Kaiser Franz Jožef L, Martha Washington,
Laura, Alice, Argentine, Oceanic;
NOVI PARNIKI V DELU.
Za vse informacije se obrnite na ¿lavne zastopnike
PHELPS BROS. & CO.
6li'l Ajt's, 2 Wiiiligtu St., N» Tilt.
ali pa na drage uradne zastopnike
v Združenih državah in Canadi.
Attorney at Law
Zastipa II vsak sedittih.
St. sobe 1009
133 E. WASHINGTON STREET,
* CHICAGO, ILL. Talafon: Maip 3999
Vse oči obrnjene na Milwaukee
Ako se zanimate za napredek človeštva pazite na Milwaukee, kjer socialisti kontrolirajo mesto in county in vršijo veliko delo. To pa najlažje storite, ako se na rocite na "Milwaukee Leader", nov. soc. dnevnik. Leader je izvrsten in metropolitski časopis, ki prinaša vse novice, največ pozornosti pa posveča delavskim interesom.
Naročnina za celo leto znaša $3.00, 25c na mesec. — Naslov: The Milwaukee Leader, Milwaukee, Wis.
ROJAKI l ^•ukeo-n
^^^ k očete piti doki ^«P pijače in ae zabavi po domače pojdite!
B. Mahnich-u,
711 Market Street, Wanke«M.
Pri njem« je vae najbolje. Kdor ne vrjame, naj se prepiča.
Dobra doniaea kuhinja.	odprto po dnevi in po noči.
"BALKAN"
v KAVARNA - RESTAURACIJA -IN POOL TABLE-
M. Poldrugač
1816 So. Centre Ave.
ZDRAVLJENJE V S DNEH "¡Ä
BREZ noža i IN BOLEČIN
1 It doesnt pay to neglect your Health ¿JHOfc
če pridete domov bolni, Če imate glavobol, bolečine v prsih, grlu in ' potem obolite za nekaj tednov T
Dr. Richterjev
PAIN-EXPELLER
poznano staro domače zdravilo vas reši bolečin, ako ga takoj rabite.
Imejte vedno steklenico doma. Vsi predpisi so natisnjeni na omotu. 25c. »n 50c. steklenice.
Čuvajte se ponaredb in pazite na sidro in nade ime.


F. AD. RICHTER ö CO.. 21» Pearl St.. New York. N.Y.
Dr RlehUr]«T« (longo Ptlol« •lajtejo. f**. all so«.)
«	,1T<110 "«■»»*»••♦. vodenico in bol.ui tiMlk
r. jm|
t> Popravite Vaše zdravle
♦ lridli*jmoj urad in govorite zaupno. Govorimo va^aike Dahnil
Ozdravim poaitivno ielodec, pljuča, ledics in neprlllke v Jetrih. (Za neuapelno zdravljenje ni treba plačati)
TAJNE ------
moške bolezni
Zfuba safosa, belezni v
ledicah in jetrih zdravim kitro za etalno in tajno, živiene one-
mofloeti, slaboet, napor, zastrupljenje in zguba veda
Zastrupljenje
in vseh drugih kotnih I bolezni, kakor priUe, lueije onemogloet itd.
Ženske bolezni I
beli tok, bolečine v asa-ture, garie, otekline, p^ dju in druge organske | bolezni zdravim za etal-
PLJUČA
naduho, Bronchitia, sr«
ne boleanl in pljučne t n-.i.».^	50
zdravim po moji najno (Preiskovanje »o
Tej« metodi	brezplačno) (Nasvetizaston)
BR.ZINS, 183 med Randolpb in Clark vlllCarO
Odprta: a zjutraj de 8 «va*or. Ob asdsljah e4 • «Jutr. d« 4 pop.
tiskarna
Mmmmmmm
GLAVNICA
ggjgi SUVJC C00PFIATIVF PRIKTF.RY
INCORPORATED
Delnice se prodajajo po $10,00 ena in jih je moči odplačevati po $1.00. Priatopajte k temu zadminemu podjetju, ki bo nosilo dvoj. no koriat in ki bo trdnjava delavake proevete.
Vsa pisma je naaloviti na
nm PETRICA. 1830 Sa. Ceatre Ave.,
CHICAGO. ILL.
t
Naii vložniki prejemajo 9% obreeti, ki m prlpl.ujoj, kapitalu DrV*
dni januarja In Jull|a	P ^
Ve« denar, vložen na ali pred 10. v meaecu, vleče obreati od 1. istesa ZaČRiti promet 1 mmi i« dam, Mfari tudi tamo 1 aain dalarjaa.
INDUSTRIAL SAVINGS DANK
Î007 Blue Island Ave., Chicago. 111.
fwli)— W « W. I tobdih tdprli id I. (t I. i,tiir. I.m.. m j.zik, |
1 ■ ■ »V^VI