ffrl AMERIKANSKI. SLOVENEC flgi
Jj 1 j	PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI	| Im, j
\( ^Mf H ((	Geslo; Za vero tn narod — za pravico in resnico — od boja do zmogel	))	)l
LETN^OSDVOJ { GI^SILO SLOV KATOI. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V, S IF / ^V^merikl J	CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDENJENIH DRŽAVAH.	/} [gEML— )]
_____(Official Organ of four Slovenian Organizations)
STEV ( NO i 21	'
'}	______CHICAGO, ILL., TOREK, 3. FEBRUARJA — TUESDAY, FEBRUARY 3, 1942	--LETNIK (VOL.) LI.
Odločna obrambafflipinov: UsnetTRusov v Ukrajini
MALA FILIPINSKA OBRAMBNA SILA ZADRŽUJE JAPONCE
Ameriške in filipinske čete izredno odporne pri obrambi Filipinov. — Amerikanci postali aktivni na celem Pacifiku. — Britanci izgubili malajski polotok.
Washington, D. C. — O-
brambna sila, ki brani filipinsko otočje pred Japonci, sestavljena iz ameriških in filipinskih čet, kateri poveljuje general MacArthur, je sicer po številu razmeroma majhna in jo japonski napadalci daleko prekašajo v tem oziru, a je pri tem neverjetno odporna in odločna. Dočim so Japonci, kakor znano, ze pred več tedni na severnem filipinskem otoku Luzonu tako napredovali, da se je pričakovalo, da bo celi otok v najkrajšem času njihov, so pa na zapadnem koncu tega otoka, na takozva-nem polotoku Bataanu, ki od ene strani okl^a manilski zaliv, zadeli na nepričakovan odpor, ki jim onemogoča nadaljnje uspehe.
Kakor je v nedeljo objavil vojni (Tepartment, so skušali Japonci skrivaj vtihotapiti z ladjami v marfilski zaliv in od tam za hrbet ameriškim četam večje oddelke svojega vojaštva, toda doživeli so presenečenje. Posadka v tvrdnjavi na otoku Corregidoru, ki zapira vhod v zaliv, je namreč odkrila njih namero ter z velikimi topovi, ki so postavljeni v tej trdnjavi, razpršila in pognala v beg njih ladje.
Tudi drugod na Pacifiku so ameriške sile, na vodi in v zraku, postale zadnje dni izredno aktivne. Tako so. glasom nedeljskega poročila, napadle več japonskih oporišč na raznih otokih ter prizadejale tamkaj ogromno škodo. To je bil tudi prvi slučaj, da so bila japonska oporišča direktno napadena.
Britanska obramba na dalj-njem vzhodu pa nasprotno ni tako uspešna. Tako so morale britanske čete napraviti na glavnem bojišču, namreč na malajskem polotoku, popolen umik. Zadnjo soboto so morale polo-
: AMERIKA IMA IZ-
VRSTNA LETALA
1 _
1 Preiskava dokazala, da so vse kritike proti ameriški avija-tiki neutemeljene.
i	—o_
Washington, d. c. — Pod-■ odbor komisije, ki jo je imeno-' vala poslanska zbornica, da pre-1 išče, koliko so utemeljene kri-j tike proti armadni avijatiki, po-i daja poročilo, da so vse govorice' brez podlage.
Poročilo preiskovalne komisije podaja izjavo, da so mnoga ameriška letala različnih tipov boljša od vsakih tujih letal in v nobenem slučaju niso slabša cd tujih. Ta ugotovitev bazira na tem, da so dosej vse ameriške izgube v spopadih z japonskimi avijatičarji manjše od japonskih. Iste uspehe je zaznamovati v spopadih med angleškimi letalci, ki vodijo ameriške avijone in nemškimi avijoni. V Burmi, kjer branijo ameriški prostovoljci pot skozi Burmo v Kitajsko, pa so japonske izgube v avijonih od osem do desetkrat višje, kot izgube ameriških letal. Te primerjave kažejo, da mora biti ameriško letalstvo boljše od sovražnega letalstva, drugače bi ne bile ameriške zgu-be tako nizke proti zgubam sovražnega letalstva.
tok zapustiti in se umakniti preko ozkega preliva na mali otok, na katerem leži trdnjava Singapor. Zdaj se pričenja boj za to trdnjavo samo, toda, kot zatrjujejo avstralske čete, ki se tukaj bojujejo, bo ta trdnjava drugi Tobruk, namreč, da jo bo-držale, četudi popolnoma obkoljene, kakor so enako obkoljene avstralske čete držale libijsko mesto Tobruk.
SESTANEK KSKJ LEPO USPEL
Udeležili so se ga domalega vsi glavni odborniki (ce) Jed-note. — Govorniki priporočali zanimanje za agitacijo za novo članstvo. — K. S. K. Jednota prispevala tisočak Rdečemu križu. — Premoženje K. S. K. J preko ^$5,000,000.00.
Chicago, III. — (Izvirno) — V nedeljo 1. februarja je bil v šolski dvorani sv. Štefana zopet zelo lep program, ki so ga priredili KSKJednotarji, to je združena društva KSKJ v Chi-cagi. Bila je to nekaka predkon-večna prireditev, katere so se u-deležili do malega skoro vsi glavni uradniki(ce).
Program se je pričel kmalu po 3. uri popoldne. Otvoril ga je predsednik konvenčnega odbora chicaških društev KSKJ Mr. John Terselich z primernim nagovorom. Nato je nastopilo domače pevsko društvo Adrija pod vodstvom prof. Ivo Račiča, ki je pelo dokaj dovršeno naj-
prvo ameriško himno, nato slovansko himno "Naprej zastave Slave" in nato venček domačih narodnih pesmic. Občinstvo je pevce nagradilo z mogočnim aplavzom.
Nato je bil pozvan k besedi domači č. g. župnik P. Edward Gabrenja, ki je pozdravil vse navzoče goste.
Nato so bili predstavljeni in pozvani k besedi vsi glavni u-radniki(ce) KSKJ. Najprvo je govoril Mr. John Germ, gl. predsednik, iz Pueblo, Colo., ki je v daljšem govoru omenjal nastanek KSKJ po zamisli naših slovenskih pijonirjev Potem je (Dalje na 4. strani)
i r-—---\
DOHODNINSKI DA VEK
Posebno je treba povdariti, da mora vsaka oseba, katera ■je .v teta 19H imela po zakonu označeno višino dohodkov, jyoslati davčenemu uradu izkaz o. svojih dohodkih, tie glede na to, fe bi ji tudi ne bilo treba vsled raznih odtegljajev plačati nobenega davka. Torej vsaka samska oseba, ki je imela skupnih dohodkov $750 ali več, in vsak poročeni par s skupnimi dohodki $1,500 ali več, mora poslati davčni izkaz. Kdor pogrebne tiskovine ni prejel po pošti, jo lahko dobi no. davčnem uradu. Obenem se mora povdariti tudi, da pri po-. ročenih osebah, ki živijo sku-naj, pride v poštev skupni dohodek obeh. Ako je torej mož zaslužil na pr. le $1,200, žena pa $300, morata poslati davčnemu uradu skupni izkaz, tudi, ako bi jima zaradi odtegljajev ne bilo potrebno plačati davka.
JAPONCI PREGOVARJAJO j
filipince K podaji
Washington, D. C. — Vojni department je zadnji petek objavil. da je prejel od generala Mac Arthur j a, poveljnika obrambnih čet na Filipinih, sporočilo, da skušajo Japonci s pregovarjanjem pridobiti brambov-ce k podaji. Poslužujejo se pri tem letakov, katere so prvič pričeli metati njih aeroplani 10. januarja, na katerih so apelirali predvsem na MacArthurja, naj pošlje komisijo, da se bo pogajala za premirje, češ, da lahko uvidi, da je njegov boj brezupen in, da je konec blizu. Ko general ni na to dal odgovora, so se zdaj obrnili Japonci z letaki naravnost na filipinsko armado, ,naj odloži orožje in si ohrani življenje, češ, da bodo ■nato Japonci v polni meri varovali Filipince. Filipinsko vojaštvo pa je na to prigo varjen je odgovorilo le s posmehom, kakor poroča general.
"Širite amer. slovenca"
SOVJETSKA ARMADA PRODIRA NA JU&DELU FRONTE
Na nekem odseku v Ukrajini prodrli Rusi celih 55 milj daleč. — O uspehih poročajo tud i s Krima in z drugih delov fronte. — Ojačena napadalna sila sovjetov.
PO KAT. SVETU
—	New York, N. V. — Neki časnikar, ki je bil v Berlinu, v svojem poročilu razodeva, da je odločni in neustrašeni odpor nemških katoliških škofov dosegel, da so morali postati na-ziji bolj zmerni v preganjanju cerkve, ker je drugače grozil resen notranji razdor.
—	Philadelphia, Pa. — Unija katoliških popolnih abstinentov je imela trimesečno kampanjo za nove člane, ki je bila izredno uspešna. Na novo se ji je namreč pridružilo nad .10,000 dijakov v tukajšnji nadškofiji.
—	Vatikan. — Papeški tajnik. kardinal Maglione, je razposlal vatikanskim zastopnikom
j širom celega sveta povabilo, naj I opozoril© Sfcsfe v uViflh pod-I ročjih na načrt za slovesno praznovanje 25. obletnice, kar je bil sedanji papež posvečen v škofa. Jubilej se bo obhajal od 13. maja 1942 do 13. maja 1943.
—	Vichy, Francija. — Ka-! tedrale v Amiensu, Rouenu in Beauvaisu, ki so bile poškodovane tekom bojev v Franciji, se bodo pričele popravljati, kakor hitro bo mogoča. Ostalo je še toliko celih zidov, da se bodo lahko uporabili.
-o
TUJCEM NAMERAVAJO
DATI RUSKO ZEMLJO
London, Anglija.—Iz nizozemskih listov, ki so pod nazijeko kontrolo, se je izvedelo, da imajo Nemci v načrtu poslati v za-padno Rusijo, ki so jo zasedli, nizozemske, belgijske, danske in druge kmete, da bodo tamkaj nadzorovali rusko delavstvo. Vendar pa jim ne gre gladko, kajti več zemlje, ki je označena | v načrtu, so Rusi zopet vzeli na-' zaj.	I
NA STRAŽI V ALASKI
Moskva, Rusija. — Sovjetsko vojno poročilo zadnje nedelje objavlja, da so ruske čete dosegle v Ukrajini izredno velik uspeh, dočim so obenem tudi na (dri^gih delih fronte napredovale.
O fronti v Ukrajini se zadnje čase ni dosti slišalo, izvzemši kratkih omemb, da se vršijo tudi tamkaj boji; glavna pozornost je bila obrnjena na fronto pred Moskvo. Sedanje poročilo pa govori, da so v U-krajini na nekem odseku fronte, dolgem 60 mi^i. Rusi prodrli celih 55 milj globoko. Natančen kraj, kjer se je to zgodilo, se v poročilu ne omenja, a opazovalci domnevajo, da je moralo biti nekje na jugu od Karko-va. Istočasno govori poročilo, da so tudi na polotoku Krimu vrgli Rusi Nemce nazaj.
Tz teh' uspehov na Krimu in v Ukrajini se razvidi, da ni zima edini faktor, ki dosega zmage Rusov, marveč, da se je napadalna sila sovjetske armade toliko ojačila, da uspešno prodira. Na južnem delu fronte namreč ne vlada taka ostra zima, kakoršna je na moskovski fronti, kjer v resnici igra veliko vlogo.
-o--
HITLER ! ZAGOTAVLJA NEMCEM ZMAGE
Berlin, Nemčija. — V svojem govoru, ki ga je imel zadnji petek, na dan devete obletnice, kar je postal nemški kancler, je Hitler napovedoval, da bo leto 1942 zopet leto velikih nemških zmag, pripomnil pa je, da ne more zagotoviti konca vojne tekom tega leta. Glede poteka vojne v Rusiji je dejal, da doživljajo Nemci težkoče le zaradi zime in ne zaradi Rusov, toda, ko bo minula zima, "bodo naše armade zopet napadale," je povdaril.
t 0dd#i?-If amerifkega v°j"tTa' ki je nastanjeno na Kodiak otoku. Alaska, da straii ozemlje pred Japonci. Slika je bila vzeta, ko je nedavno prispel tja general Corlett.
VESTI 0 DOMOVINI
Pogodba med Jugoslavijo in Grčijo, govori o načinu, kako bodo pri konstruktivnem delu po vojni, mogle sodelovati z njima tudi ostale balkanske države. — Globok odmev podpisa pogodbe.
( Pogodba med Jugoslavijo in I Grčijo
London, 19. januarja. (JČOf — Ob podpisu jugoslovansko-L grškega sporazuma, je imel predsednik kraljeve vlade g. Slobodan Jovanovič 17. ja-, nuarja govor, v katerem je ome-j nil tudi sledeče: ( Pogodba, podpisana dne 15.
januarja med Grčijo in Jugo-L slavijo, zgolj utrjuje in posve-, čuje tiste prijateljske odnošaje, . ki so že toliko desetletij obsto-. jali med Grčijo in Srbijo in po-. zneje med Grčijo in Jugoslavi-. jo. Srbija in Grčija ste že pred
160. leti sklenili zvezo, ki je bila prva slovesnost vzajemnosti . balkanskih narodov.
Pogodba dne 15. januarja naj , bi bila podlaga za veliko kon-i struktivno delo, ki po vojni čaka Grčijo in Jugoslavijo. Po-* godba govori o načinu, kako bodo pri tem konstruktivnem delu mogle sodelovati z Grčijo in Jugoslavijo tudi ostale balkanske države. Združeni za obrambo balkanskega ozemlja pred tujimi napadalci s skupno močjo Grki in Jugoslovani žele s svojimi sosedi živeti v miru in slogi in Bog naj blagoslovi njihov sedanji sporazum kot prvi korak k ustvarjenju večje skupnosti, ki bi na polju mirnega kulturnega dela združila vse sosedne narodne Bližnjega vzhoda.
-o-
Globok odmev podpisa Jugoslovansko-Grške pogodbe
Washington, D. C., 20. januarja (JCO) — Podpis jugo-slovansko-grškega sporazuma je napravil globok vtis po vsem svetu in zlasti na Balkanu. Vsa poročila iz Angore in iz Berna, ki so jih prejeli ameriški listi ali jih je objavil radio, poudarjajo ugodni vtis, ki ga je povzročil podpis jugoslovansko-grškega sporazuma po vsem Balkanu; balkanski narodi pozdravljajo sporazum med Jugoslavijo in Grčijo kot temelj za novo in boljše življenje balkanskih narodov. Jugoslavijo in 1 Grčijo, ki danes vodite borbo za svobodo in neodvisnost Balkana z geslom "Balkan balkanskim narodom", gledajo vsi balkanski narodi s spoštovanjem in simpatijo. Balkanski narodi vedo, da se borba vojske generala Draža Mihajloviča bije istočasno za svobodo in neodvisnost vsega Balkana. Podpis balkanskega sporazuma med Jugoslavijo in Grčijo ni bil dobro sprejet samo v Londonu, temveč prav tako tudi v Moskvi in v Angori. Tu v prvi vrsti pri-občujemo odmev izjav diplomatskih predstavnikov Jugoslavije in Grčije, g. Fotiča in Diaman-topulosa v washingtonskem tisku in potem značilni dopis g. Raya Brocka "News Times"-u iz Angore, kjer se odraža odmev, ki ga je grško-jugoslovanska zveza napravila na Balkanu.
Vtis v Washingtonu
/ Mimo drugih washingtonskih listov tudi veliki dnevnik "Washington Post" priobčuje članek v zvezi z izjavami jugoslovanskega in grškega poslanika pri podpisovanj u grško-j ugoslovan-ske pogodbe. Poudarjajoč pomen omenjenega sporazuma z? obe državi podpisnici list posveča posebno pažnjo ostalim balkanskim državam, ki bi pozneje utegnile pristopiti k razširjenemu sporazumu balkanske zveze. "Bolgarija", pravi list, "bc morala spremeniti svoj režim in pognati Nemcem prijazni vladajoči razred, če bo hotela biti deležna pri političnih, vojaških in gospodarskih koristih povojne balkanske zveze. Narodi bodo sprejeti v zvezo samo, če jih bodo vodile svobodno in zakonita sesta>yine vlade- Kot Je dejal minister g. Fotič, je cena za rristopitev zelo visoka — plača se jo s krvjo in znojem in ne z delom v udobnem hotelu."
Tisk poudarja, da tako razna "svobodna gibanja", ki so jih v tej državi ustanovile osebe, ki trdijo, da predstavljajo narode, ki so brez borbe pristopili k osišču, ne bodo imela možnosti pristopiti k zvezi, ki jo je omogočila borba in odločnost dveh balkanskih držav, Jugoslavije in Grčije.
"Evening Star" prinaša članek Blair Bollesa, kjer našteva poedine točke sporazuma. G. Bolles poudarja važnost tega prv?ega koraka k uresničenju balkanske Zveze in polaga zlasti važnost na izjavo grškega poslanika g. Diamantopulosa, da so se odnošaji med ustanoviteljema tega sporazuma, Jugoslavijo in Grčijo v tridesetih letih skupne borbe na bojišču in s sedanjim odporom proti silam osišča.
-o-
Angleški častniki in jugoslovanski "komunisti"
Poročevalna družba T. O. iz Beograda poroča, da je beograjski časopis "Obnova" priobčil, da so med mrtvimi po neki bitki našli tudi dva častnika angleške vojske. Njuno istovetnost so u-gotovili po dokumentih, ki so jih našli pri njih. Po koncu vojnih operacij sta zaostala v Jugoslaviji in se pridružila vojski, ki je nadaljevala boj.
To nemško poročilo pri koncu ne pozablja omeniti, da sta ta angleška častnika vodila "bande komunistov", ki vrše po Jugoslaviji teror in se upirajo zasednim oblastem.
— Ko sedamo k zajutreku, kosilu ali večerji, naj nam stopijo pred oči ubogi reveži v stari domovini. Bog ve, ali imajo oni, kako skorjico kruha, da bi jo zavžili? Pomagajmo jim,
zbirajmo za nje prispevke!
»
»mil
AMERIKANSKI SLOVENEC ;
Prvi in najstarejši »lovenski The firet and the Oldest Slovene \ Ud v Ameriki.	. Newspaper in America,
UttMnorUm ltta mL	Established 1891.
nak dsn rasun nedelj, poos-	Issued daily, except Sunday, M on-
deljboy fe dnevom po pxaanfidh.	day and the dsy after holidaya.
■i .h	-
IsdsJs in tiskat	Published by:
EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov orsdafltoa In oprave:	Addreea of publication office:
1649 W. Cermak R«Lf Chicago. 1849 W. Cermnk Rd., Chicago.
Tjlefon: CANAL 5544	Phone: CANAL 5544
Nsročniasi	Subscription:
Za selo leto__$6.00 For one year -- -$6.00
2a pol leu _ 3.00	For half a year . ■ ■ — 3.00
Za MM lata 1	5.75 For three months---1-75
Za Chicago, Kanado in Bvrepo:	Chicago, Canada and Europe:
Za celo let«__>7.00 For one year ---$7-00
Za pol lata_ 3.50 Fcr half a year - 3.50
2m četrt leta_2.00 For three months --- 2.00
Posameans itevilka _ 3c Single copy	- 3c
Dopisi vainaga pomena za hitro objavo morajo bid poelani na uredniitvo mmj dim in pol pred dnevom, ko iaida Hat. — Za sadajo številko v tednu je čas do Četrtka dopoldne. — Na dopise bras podpiss se ne oxira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter, November 10. 1925 at the post office at Chicago. Illinois, under the Act of March 3. 1879.
Z.:
VSE AMERIŠKA KONFERENCA - V/ V RIO DE JANEIRO
Skoraj vsa Evropa krvavi in umira pod peto samo enega človeka. Še tako mogočne države, kakoršna je bila Francija, kje so danes? Človek bi ne verjel, ko bi sam ne videl.
Pa, kako se je to moglo zgoditi? Prav lahko.
Hitler, kot utelešen germanizem, je znal izvrstno izvesti v mednarodnem smislu germansko načelo "divide et im-pera — razdeli in boš lahko vladal". Skoraj 1500 let se že germanizem poslužuje tega načela, zlasti še v zavojevanju in zasužnjevanju Slovanov. Mojsterica v tem načelu glede na notranjo državno politiko, kakor je znano, je bila pokojna Avstrija. Po tem načelu je Hitler znal evropske narode odtrgati enega od drugega, — razbil je n. pr. malo an-tan to — potem je zasejal med nje 'nezaupanje in neslogo, nekatere je še naščuval enega na drugega, in jih tako osamil. Nekatere je še celo pridobil, da so mu pomagali. Potem je s sosedi tiste države, katero se je odločil napasti, sklenil prijateljske, ali kakoršne koli pogodbe so hoteli, jim vse obljubil slovesno, kar so hotele, — saj je itak vedel, da jih ne bo držal, — in tako dobil proste roke za napad, jo napadel, in ker je bila sama? jo lahko premagal in uničil. Tako je delal do seda j V "Evropi.
Toda Hitler noče zagospodovati samo v Evropi. Ves svet mora služiti "nadčloveku" Nemcu, tudi obe Ameriki. Kaj je naravnejšega pri tem, da je tudi v Amerikah začel z istimi metodami, ki so se mu tako sijajno obnesle v Evropi.
Pa je naš predsednik Roosevelt tudi to zasledil. In zato so se vršile konference držav obeh Amerik, prva že L 1937 v Buenos Aires v Argentini kot ""medamerikanska konferenca za ohranitev miru", pozneje druga v Lima in tretja v Panama in Havana.
Med tem časom je pa germanizepi poplavil vse te države z nemškimi "turisti", ki so predvsem organizirali po teh državah bivajoče nemštvo v razne organizacije, ga prisilili s pomočjo vladnih nemških zastopnikov in z raznimi metodami, da so prispevali visoke mesečne prispevke, da je tako to nemštvo samo moralo propagando tudi plačati, in so ga urili v metodah tihega podtalnega boja petih kolon, s hujskanjem državljanov med sebo;\ netili med njimi pre-r pire, agitirali za nazizem, za Hitlerja, proti vojni, za mir, , da, celo ščuvali državo na državo. Tako daleč je v nekaterih teh državah že prišlo, da smo čitali poročila o nevarnosti pučev, da bi prišli na krmilo držav Hitlerjevi plačanci ali saj prijatelji germanizma in tako odprli pot v državo Jiitlerju. Prav kakor so to delali po celi Evropi po vseh državah. Sicer se pa kar spomnimo, koliko tega je bilo še lani tudi tu v naši državi: "Ne v vojno!" "Kako bo Hitler ' napadel Ameriko nad 4000 milj čez morje?" "Smešno je, kar govori Roosevelt o Hitlerjevi nevarnosti tu pri nas", i "Anglija hoče nas izkoristiti", itd. Kar spomnimo se, kako so še nekateri visoki, odlični in vodilni možje nasedli tej propagandi.
Tako je nastala nevarnost, da se ne bi ponovilo to, kar se je godilo v Evropi. Tako je pa nastala nujna potreba, da se vse ameriške države obeh Amerik hitro združijo in izmečejo iz sebe strup nemških petokoloncev in nemške propagande in se postavijo skupno in združeno v obrambo svoje svobode in svojega obstanka. In tako je prišlo do te konference v Rio dc Janeiro, katero je predlagala država Čhile. Zastopnik naše države, podtajnik Sumner Welles je rekel na konferenci: "Ko bi bile evropske države takrat, ko se je hitlerizem prvič, poj a vil, ostale združene in složne, bi si Hitler nikdar ne bil upal nastopiti te zločinske poti, po kateri sedaj hodi. Vse se je zgodilo samo radi tega, ker so te države, mesto da bi bile ostale združene, bile osamljene in stavljale vse svoje nade samo na lastno neutralnost.. . Vse to nam je dalo pa nauk, — za katerega je pa v^elo dolgo časa, smo.se ga naučili... — Zato bo ameriška družina narodov preživela ta veliki prevrat varno samo v združenju, v katerem bomo skupno delali za odstranitev nevarnosti, ki nam vsem skupaj preti."
Ako bo ta konferenca dosegla samo to, da bo povezala vse države obeh Amerik med seboj tako, da Hitler niti ene
AMERIKANSKI SLOVENEC
ne bo dobil, ki bi se dala tako preslepiti, kakor so se dale evropske, je storjen velik korak naprej v tem, da bo vojna veliko krajša in zmaga veliko lažja, vse bo pa rešilo strašne sužnosti krutega germanizma, z njo pa tudi strašnih razmer, ki bi po Hitlerjevi zmagi sledile po celem svetu. Gotovo je, da bi se s tem začela takoj svetovna revolucija in strašno prelivanje človeške krvi in da bi se strašne razmere, v katerih ječi cela Evropa, v stokrat povečani grozoti razvile tudi tukaj.
Torek, 3. februarja 1942
MI SE STRINJAMO! |c
Cleveland, O* 1
Rev. p. Bernard Ambrožič, 1 OFM. je v tem listu z dne 27. J januarja napisal pod naslovom: 1 "PAPEŽ SE UDELEŽUJE 1 VOJSKE"? Izborno je napisal. " Vsak katoličan bi mu lahko s pismom ali. drugače častital, ako bi se zavedali svoje katoliške dolžnosti in odgovornost!, i Pisatelj je hotel nas katoličane malo opomniti na versko stališče. Odtegniti nas je hotel od neprestane misli na vojno, k misli na duhovno vojno, ali na duhovno premišljevanje. Imenitno je zadel in o pravem Času je napisal ta članek. Kdor ga ' ni prečital, naj ga prečita in si ga v mislih razlaga.
Članek zadene nas vse katoličane. — Kaj pa smo katoličani in kaj pomeni, da smo katoličani? Temu bi moral odgovoriti vsak: Katoličan biti, pomeni duhovno živeti. To bi veljalo za duhovno kraljestvo, kar pomeni, za posmrtno življenje, za kar katoličanje smo, prav ka-:or se je glasil omenjeni članek p. B. Ajnbrožiča. — Res je, kar pisal g. Ambrožič, da je večnost, kar pomeni o duhovnem življenju, tako "nemoderna beseda". — Res je, da imajo ljudje dvojno življenje, duhovno in tako je prišlo iz božjih ust. Toda, s čim takim prihajati danes na dan, je še manj kot nazadnjaško. Vse to se naj potisne na stran, sedaj veljajo samo ka-noni- in zmaga in s tem naj se pobije sovražnika in potem vživa svetne dobrote. Bog naj ostane pozabljen in kdor hoče naj vanj veruje, kdor noče, naj ga taji.
In ker je tako, zato so vojne, ker Bog je. Njemu ni treba, da posreduje, če se ljudje hočejo vojskovati, zakar nekateri čvekajo, zakaj da Bog dopusti, da se dela na svetu taka krivica in pravijo, — "če Bog je". — Ko bi le hoteli misliti o Bogu in njegovih delih, ko bi le hoteli malo pogledati v zgodovino sv. Cerkve, pa bi se jim odprla svetlost Boga in njegovih odredb.	t
Vojske so zato, da bodo ljudje spoznali Boga. Vojske pridejo in napuha človeške prevzetnosti, ko se človek dvigne "nad Boga in ki misli o sebi, da je on zemlje gospodar. r jr dopušča vojske, saj se vse zgodi po njegovi volji. Toda, človek je hudoben* je maščevalen in hoče vojske. Po svoji slabi naravi je človek rojen, da se dviga nad drugega. To velja za posameznika in za množice ter za cele narode. V človeku je sedem glavnih grehov, ki se ga vedno
J držijo in med temi kot prvi označen "napuh". Ze Kajn je 1 bil ubijalec brata. — Dokler ' ne bo človek priznaval Boga in njegovih'zapovedi, bodo vojske, ■ bo trpljenje in gorje na svetu.
—	Vojska je tudi tako imenovana šiba božja. Saj molimo v litanijah: "Vojske, kuge, lakoti, potresa, reši nas o Gospod!" Te šibe božje so nekake sestrice, ki se skupaj pomikajo po, zemlji in te so, ki zopet pripeljejo človeka k spoznanju Boga.
—	Ljudje smo. Človek je zelo k slabemu nagnjen in ves podvržen za sama zlobna dela. Iz tega izvira človeško gorje, v ka-ftero so vključene tudi vojske. — Tako nekam je mislil pisatelj p. Ambrožič. Vsaj jaz sodim tako in mislim, da sodi tako sv. Cerkev, katere poglavar je sv. Oče papež, katerega je za naslov imenoval p. Ambrožič.
Popolnoma sem v soglasju s člankom. Naše življenje je te-lovno, to je materijelno, in pa duhovno, to je, da se zavedamo, da imamo duše, ki nemorejc umreti, in bomo živeli večno življenje, če bomo umrli v veri do Boga in skušali kot katoličanje živeti z božjimi zakoni. To je, kar se nas kot takih tiče. Kdor računa drugače, se bo vr^čunaL {Tako nas vera uči. Radi tega, imamo poglavarja Cerkve, to je tiste Cerkve, ki je trpela in krvavela, pa ni bila nikdar premagana, pa naj se ustij o črviči zemlje, naj bodo to vladarji, ali katerikoli drugi reveži te zemlje. Božji zakoni, kakor tudi božji mlini še stoje, ki polagoma meljejo. Ti bodo tudii ostali in vse se bo tako sukalo,! da bo vse prišlo na vrsto, za ene plačilo, za drugo kazen. Vse prepustimo Bogu in ne preklinja j mo!
Nekateri strastno preklinja-' jo, tega ali onega, obsojajoč ga, da je on kriv vsega tega gorja. Tako početje smatram za nepremišljeno otročarijo. Vse, kar so že in kar še bodo počenjali ljudje zlobnega in hudega drug nad drugim, je prišlo iz človeške hudobije. — Če bi pri takih sodbah človek vprašal in sodil sam sebe in sam . v sebi poiskal zlo, bi potem manj vpil nad zlobo drugih.
Najmanj pa morem razumeti to, ker taki, ki bi zelo radi, tako jih je vsaj razumeti, da bi se nehale krivice in vojske, ravno taki, nimajo za sv. Očeta dobre besede in ne za sv.'Cerkev, Id je edina in nad vse človeštvo najbolj zavzeta, da bi se vojske in sovraštva narodov nehala ter da bi človeštvo že na zemlji uživalo mir in blagoslov vsega stvarstva. — Zastonj se gre za
image, če se ne bo šlo za iste \. ;x> načinu, po katerem sv. Oče C priporoča in vsa Cerkev moli i irsaki dan po sv. maši. — Bog ti je in ostane Bog in njega mora- z mo imeti za Boga vojnih trum. \ Kadar bo njegova volja in ga i bodo narodi priznavali, bo On,jI ki je vsemogočen, poslal misli i v srca teh, ki imajo nad vojska- i mi moč, da bodo vojske zopet < prenehale, le v njega zaupajmo. ] Katoličanje moramo soglašati s j tem, kar na sv. Cerkev nareku-: < je. Katoličan ni, kdor s Cerk-'] vijo ne soglaša in odreka to, kar « (mi Cerkev piriporcča storiti. ; Kdor iste ne posluša, ne bo mo- j gel imeti deleža z njo.
Preveč smo zamišljeni samo v novice, kako sedaj -na eni, sedaj na drugi strani kanoni pobijajo življenja mladih ljudi, j Na eni strani se eni veselijo, da jih je toliko tisoč kar na en hip padlo pod kroglami, ali se jih p6topilo v morju, na drugi strani se zopet obratno vesele drugi. To so strahote! To naj nam da misliti. Koliko že cenimo življenje enega človeka in kako grenko čutimo, če se dogodi nesreča, da je ta in ta izgubil življenje. Leta in leta se za njim berejo sv. maše in se oznanjajo obletnica. Ko pa beremo o vojski, pa nimamo srca, ampak le gledamo, v katerem poročiiu bomo našli še večje število ubitih, ali potopljenih v morje. — Toda, to časno življenje je , kratko in polno solza in trpljenja. Blagor tem, ki se zavedajo, da žive v veri do Boga. — Življenje tu nima tiste veljave, daleč, daleč ne kot nas uči in obeta vera. Ali ni res bolj pametno, da bi malo manj dali za to, kar prinašajo novice o vojski in mislili malo na to, da bo vse na zemlji tako hitro minilo, kakor nas uči sv. Cerkev.
Hvala č. p. Bernardu za članek Naj bi se v isti smeri vršili še drugi, podobni Zato imamo katoličani svoj katoliški list, ki bi moral biti bolj posvečen za duhevna -tfPtediBtva in opomine katoličanov, kakor pa za dnevne novosti, ki že tako in tako preplavljajo svet. — Tako mislim jaz. Kako pa mislite drugi čitatelji?
Anton Grdina
-o-
GLAS IZ JUŽNEGA ILUNOISA
Fairmount City, E. St. LouU, Mo.
Želim se zopet malo zglasiti v I Amer. Slovencu ter naznaniti 'našim Slovencem, kako sem se imel tam okolu La Salle in Oglesby. — Ze štirinajst let potujem po Združenih državah, pa še nisem kaj takega doživel. Ko sem prišel 14. tega meseca v mesto Oglesby, že pozno ponoči sem se oglasil pri dobri rojakinji Ambrož, kjer sem dobil prenočišče in tudi lepo postrežbo. Tudi rojak Dornik in Zupančič so mi lepo pomagali ter še več drugih. — Drugi dan popoldne sem se namenil okolu naših rojakov. Pa sem naletel na neko ženo, ki mi je rekla, da bi bilo bolje, če bi "Slovenca" pustil, pa v Prosveti kaj špasnega napisal. Pa sem sklenil, da se bom raje držal kar naših ljudi, ki so krščanski rojeni, izrejeni in po-dučeni in ki spoštujejo zapoved ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe, kajti usmiljenje
in čast bodo že na tem svetu po-..... —~—-— • ■
plačani. — Ko sem šel izlfl Oglesby proti La Salle, sem ne! iz prevelike daljave opazoval, kako so razstreljevali kamenje za cement, za cementno tovarno v Oglesby. Dognal sem, da smo prav po istem načinu razstre-lljevali kamenje tudi na Zgor- ' njem Štajerskem, ko smo delali železnico od St. Vida pri Glan-dorfu preko Hofgestein na ^ Badgestein do Peckstein in na-prej do velikega predora, ki pri-; de na Koroškem ven. Ta že- v leznica je vezala črto Celovec— j Jesenice—Trbiž— in Gorico. To . naj bo samo mimogrede ome- j njeno, pa še drugič kaj o tem. — V La Salle, prišel sem na Pr-vo in Drugo cesto, kjer sem bil • povsod prav lepo sprejet. Pre- r noče val sem pri Francki, ki je e soseda JuriČke. Obe sosedi sta J me uljudno sprejeli. Sestre Ju- j rečko so bolj bolehne in še me- ^ ne bi veselilo, če bi učakal, da bi bile pri boljšem zdravi ju. Prvi dan v La Salle je šlo vse po sreči. Drugi dan sem pa tudi jaz zbolel in sem več počival, kakor i 1 pa hodil okolu. — Tam okoli Pe- 1 ru premogorova sem šel gledat, i če so veliki vozički, pa niso in tudi veliko premoga ne izvleče- <
■	jo. Tudi v tovarne za ure sem J
•	pogledal, kjer dela veliko deklet < : in nekaj fantov. Tretji dan 1 i sem se mudil na 23., 22., 19., 16. i
■	in na 11. cesti. Četrti dan sem 1 bil tam okolu Novaka nekaj ko- -
i .lovratil. Tam sem naletel tudi
■	na precej premožne ljudi. Pre-. nočil sem pa ta večer pri roja-
■	k in j i Kristini Hrvat na 22. ce-
■	>ti, ki je dobra rojakinja in po-
■	strežljiva. Se suhe robe je na-
. kupila ter še nagovorila neko /
•	drugo žensko, da sem še tja šel.
^ Ker sem pa bil že na potu, sem \ se spomnil, da je treba k brivcu. Zato sem šel doli na tretjo cesto. Tam so me prijeli policaji, ker sem baje prodajal brez dovoljenja. Ni bilo drugega izgovora, kakor plačati kazen, ka-' kor mi jo je naložil sodnik, ki je italijanske narodnosti. Ko sem plačal, mi je sodnik dal še J navodilo, naj se hitro iz mesta spravim. Jaz sem pa neubog-. Ijiv človek, pa sem sem šel obiskat Hrvatina na City Board Member iz Tretje warde. Ker ga ni bilo doma, sem ga dolgo čakal, pa vse zaman. Mislil sem namreč, da bom dobil dovoljenje, da bi še prodajal, ker sem imel še kakih šest družin za obiskat in vem, da bi bil še kaj r prodal. Žena tistega Hrvatina i je pa Angležinja in mi je pove-; dala, da me iščejo. — Potem ) sem se odpravil na obisk k do-
-	bro znanemu rojaku Strukel, ki i rad vsakemu pomaga. Tam ) sem bil nekaj časa in čakal ti-
-	stega Hrvatina, pa ga ni bilo, i zato sem se odpravil v župni-i šče, do gospoda Father Jožefa
-	'agrarna. Takoj jih ravno ni . bilo, toda kmalu sem jih opazil i od zunaj, kako so govorili pra-: nlno slovenščino z malimi otro-3 ci. Ko jim razložim kaj je me-
-	sto napravilo z menoj, so bili d takoj pripravljeni mi pomagati. 3 Noben človek bi tako urno ne , iskal pomoči, kakor so jo č. g.
-	Cagram, ki so šli s svojo karo i in poiskali aldermana ter ga > naprosili, naj poizkusi, če bi do-
-	bil dovoljenje, da bi smel pro-] dajati po mestu. Toda, vsi po-r izkusi so bili zaman. Mestni i "čif" je obvestil gospoda, da
(Dalje na 3 strkni)
i,11 ;	g-ssg=5==
Dogodki |
AmU ** II
Odličen dijak
Cleveland, O. — Na Collin* wood višji šoli je zadnji teden graduiral Slovenec Allen Kili-pič, sin tukaj znane in spoštovane družine Mr. in Mrs. Albin Filipič iz Woodworth Ave. V ^priznanje izredne marljivosti je prejel j krasno trofejo, ob enem mu je bila ob graduaciji poverjena naloga, da je imel v imenu graduantov glavni govor. Za nadaljne študije se je vpisal v inženirsko šolo, ob enem tudi napravil prošnjo za sprejem v mornariško akademijo v Annapolisu.
Novice z Willarda
Will ar d, Wis. — Gospa štorklja je vasovala pri Mr. in Mrs, Louis Horvat, kjer so ji postregli z vsem najboljšim. V zahvalo jim je podarila prav brihtno deklico. Mati in mala sta pri najboljšem zdravju. — Tudi pri družini Mr. in Mrs. Anton Ko-kolj so se rojenice oglasile in tudi tam so dobili prav luštno deklico. — Prijatelji častitajo! — L. P.
Rojenice v Clevelandu
Cleveland, O. — Pri družini Mr. in Mrs. Julius Bokar na Kempton Ave. so se ustavile prijazne vile rojenice in jim po-'darile za spomin krepkega sin-kota prvorojenca. — Materino dekliško ime je bilo Marie Skuly. — Nadalje so prijazne vile rojenice obiskale tudi družino Mr. in Mrs. John in Emily Pire na East 161st Street in tudi in jim podarile v spomin krepkega fantka prvorojenca. Srečna mati je hči Mr. in Mrs. Matt in Frances Nemec iz Euclid, Ohio. — Castitke!
Nagla smrt rojaka
Svgan, Pa. — Tukaj je dne 27. januarja za srčno kapjo na-gloma preminul rojak Jakob Dermota, v starosti 63 let. Pokojni je bil doma iz Sestranske vasi pri Trati nad Škofjo Loko na Gorenjskem. Zapušča sina in tri hčere.
Mr. Nadrah v Chicagi
Chicago, 111. — Zadnji teden je nas obiskal Mr. Anton Nadrah, iz Battle Creeka, Mich., kjer je že dolgo let uposljen pri Grand Trunk Rail Road Co. kot ekspertni strojnik za Dieselnove motorje. Njegov sin se nahaja v semenišču v Cincinatti, Ohio, ki bo prihodnjega junija posvečen v mašnika. Prijaznega obiska smo bili veseli in smo zanj hvaležni.
9 Listen to ^ t .
PALANDECH'S RADIO BROADCAST
Featuring a Program of ^
YUGOSLAV FOLK MUSIC Every Saturday, 1 to 2 P. M. STATION WHIP
1520 kilocycles (Top of the DUJ> !
USODNA NAPAKA	(381)	(Metropolitan Newspaper Service)	Napisal: Edgar Rice Burroughs
TOMMY'S ARROW STRUCK. IT	^^^^^^^^^^^^^	^^^^^^^^^^^^^^^^^^
MERELY WOUNDED AND INPUR1ATED	V^lTH A TERRIFYING ROAR TWfc	TOMMY KNEW THAT FLIGHT WAS	WJ Ujf iji^^ll II	FlREP—AN0
THE HUGE CARNIVORE.	SlEEDNG BEAST CHARGED ITS	USELESS, R>R LIONS ARE REMARK-	L** ^.^MtSSED
L _____NEW FOE.-	AKY SWFT IN SHORT CASHES/	^	„	.
Tommyjeva psica sfrčala in ranila ter razburila veliko zverino.
V 5
S strašnim rovenjem je krvaveča zver naskočila novega sovražnika.
Tommy je vedel, da je beg brez pomembe, kajti lev je nenavadno hiter za kratke skoke.
Še enkrat je položil pšico na lok, sprožil in — zgrešil!!
• , /
Torek, t. februarja 1042	_AMERIKANSK1 SLOVENEC__,__Stran 3
[HČPE1JSKI KOTIČEK
"Kaj pomaga človeku vse njegovo delo in obtežnost duha, za katero si križa pod soncem (Pridig. 2,22)?"
Ali je časno vredno težav, katere stane? Časno bogastvo moraš pridobiti le z veliko muko, veliko skrbi ti napravlja, če ga imaš, s strahom le ga hraniš in hitro izgine za vedno. In če bi časno le samo izginilo in z njim in radi njega ne tudi vse, kar bi imel človek v boljšem življenju pričakovati! "Izpustil sem jih, da naj hodijo po srca svojega volji. Gredo naj za svojimi krivimi naklepi (Ps. 80,-13)", pravi Sv. duh o ljudeh, katerih srca so le na posvetno obrnjena. v kakšne grehe in hudobije pa zabrede človek, če ga vodijo njegova želja in naklepi! To je želja grelnikov, ki bo poginila, ker pelje tja, kjer ni ničesar, kar bi bilo vredno kake želje. Modri Salamon je imel in okusil vse, kar more na tem svetu poželeti človeška želja. In ko je okusil ves kras in vso lepoto sveta, se je z gnusom obrnil od njega ter pripoznal:
"Nečimrnost nad nečimrnost, vse je nečimrnost (Prid. 12,8)". Tebi ni treba izkušati. 2e naprej moreš biti prepričan, da se bo tudi tebi tako godilo, ker tudi ti si človek. Le ena želja te more kdaj zadovoljiti, sveto hrepenenje pravičnih. "Preobilno se napolnujejo z obilnostjo hiše tvoje, in iz potoka svojih slasti jih napajaš (Ps. 35,9".
Da bi bil pač poln takega hrepenenja pravičnih in "mož želja", kakor prerok Daniel! Kakor hrepenenje po časnem vedno vznemirja srce ,tako mu prinaša želje po neminljivem mir in stalnost. "Ne boj se, mož želja! Mir ti bodi, bodi srčen in trden (Dan. 10,19)!" To je bila podlaga onega velikega miru, katerega so vživljali svetniki. Niso samole verovali na življenje onkraj groba, tudi pričakovali so ga in edino ljubili. Tako goreča je bila njih ljubezen, da iso vse svoje dni po njem hrepeneli iz vsega srca, iz vse duše in z vsemi svojimi močmi. Kar so želeli, to so tudi resnično dosegi.
BARAGOV SVETILNIK
P. Bernard Ambroiič OFM.
Dve nadaljnji zanimivosti so v preteklem tednu zasledili Sve-tilnikovi žarki, ki se obe tičeta našega Barage in je gotovo na mestu, da se tu nekoliko pomu-dimo ob njih.
"CECILIA" o Baragovem harmoniju.
V Bostonu, Mass., izhaja mesečnik v angleškem jeziku, ki nosi ime "CECILIA". Bavi se s cerkveno glasbo in je podoben list, kakor smo imeli v domovini list Cerkveni Glasbenik. List CECILIA prinaša v oktoberski številki 1941 naslednjo zanimivost:
"Prvič po 65 letih smo slišali harmonij (organ), ki ga je uporabljal Fater Baraga, zapadno-wisconsinski indijanski misijonar. Slišali smo ga v Superior Wis., pri recitaciji, ki jo je priredil muzej Zgodovinskega Društva Douglas okraja.
Ta harmonij so prevažali od ene indijanske naselbine do druge, ko je Father Baraga deloval med Indijanci v tem delu dežele. Nosi letnico 1802 in tga je daroval muzeju John Bordon, pionirski naseljenec v Superioru. Čast, da je igrala na tem harmoniju prvič po 65, je pripadla Mrs. Henry Nelson pri recitaciji 29. aprila.
Father Baraga (Rev. Friderik) je pozneje postal prvi škof v Marquettu. Umrl je leta 1868."
Da j 3 bil Baraga poleg slikarja tudi glasbenik, poudarjajo vsi njegovi življenjepisi. Ni-Hjno pa našli v knjigah, ki o njem pišejo, omembe tega har-, monija. Najbrž je prišel tudi harmonij iz Ljubljane, odkoder jc prišlo toliko Langusovih slik, o čemer smo čitali v zadnjem Svetilniku. Koliko težav je imel naš misijonar s prevažanjem harmonija iz kraja v kraj, si je pa v današnjih razmerah kaj težko predstavljati. Med vsemi bralci teh vrstic bo stvar najbolj razumel Fr. Trampuš, ki je doli v vročem Ekvadorju na
enak način vlačil razne godbene inštrumente skozi pragozde . . .
Slovaški sokolski "SBORN1K" o Baragi.
Bratje Slovaki imajo v Ameriki na široko razpredeno mladinsko katoliško telovadno in vzgojno organizacijo, ki nosi ime: KATOLICKY SOKOL. Organizacija izdaja vsako leto nekak svoj Koledar, ki se imenuje "Sbornik". V letošnjem letniku .najdemo na strani 50 spis pod naslovom: Slovanski škof Baraga, apostol ameriških Indijancev. V prvem odstavku čitamo:
"Slovaška višja šola očetov Benediktincev v Clevelandu ima Klub Škofa Barage, ki je drugače znan kot apostol ameriških Indijancev. Škof Baraga je bil naš Slovan in je napisal več j knjig v svojem rodnem slovenskem in tudi v indijanskem jeziku. Amerika ga časti kot enega svojih naj odličnejših kulturnih pionirjev. Država Michigan se s spoštovanjem spominja njegovih velikih , misijonskih del, ki jih je vršil med Indijanci."
V nadaljnjem opisovanju prinaša Sbornik Baragov življenjepis v kratkih, pa točnih besedah. Za nas postane stvar zanimiva, ko poroča Sbornik, da je po odhodu Baragovem iz Grand River nastopi! za njim službo Rev. Andrej Visoczky. Tu pravi Sbornik takole:
"... Rev. Andrej Visoczky, o katerem piše Baragov životo-pisec, da je bil Madžar. Toda ne škodovalo bi, če bi kdo preiskal njegov rodovnik. Zakaj v tistem času so vsakega imeli za Madžara, ki | je 'prifel sem iz Ogerske. Visoczky je čisto slovaško ime. In če je bil Visoczky Slovak, bi to pomenilo veliko pohvalo za naš slovaški narod, da smo imeli duhovnika-misio-narja v Ameriki že pred sto leti."
Tudi nam se zdi močno verjetno, da je bil Rev. Visoczky
SINGAPOR OGROŽEN
IIHIV /	■	^iofU^]
W v > THAILAND Sfcj	o * Ho
P^	THRUSTS
[ sf & I
ifr < ml^0* ,ND0CH,NA1
burmas ) ftiutil™
1 ^f/ '"l; 11 ViČtoHIA i/ f	GuLfofSioni	/ jffljUJ 11
PO,NT Mi ' Hll Lrnfllwr i
Indian Ocean	• II ' Iff	'i?
mil ihtnihflfovjv. bcota i &
THSnTfviii! I iiiOrAjJl.....'fos
medaniil Pcrak	J^i T^l
v	l.	li nitmi l
k kuala	V%Ai>Y5TAT£S
H\	sL*J£m)h \ LnlSWS?
i j ■, j pv	sjSim hrrr^"0^!^ f -ff f! i i
mm- ^^MK^iiiiii
Viled nevzdržnega japonskega prodiranja navsdol po malajskem polotoku. ki ga kaže gornji zemljevid, so biti Britanci prisiljeni, da so zgradili utrdbe neposredno pred prelivom, ki loči polotok od malega otoka, na katerem je trdnjava Singapor. Pričakuje se. da se bo v kratkem pričel boj sa Singapor sam.
Slovak. In zelo bi privoščili bra-| tom Slovakom, če bi se to zgodovinsko dokazalo. Na drugi strani se nam pa j ako čudno zdi, da šele sedaj — po sto letih — začenjajo na to misliti, da je bil Rov. Visoczky najbrž njihov človek. Kadaj je bil že čas, da bi bili začeli preiskovati in bi dognali, če je bil ali ne. Saj se Slovaki niso šele včeraj naselili v Ameriki in tudi v svojo zgodovino so že precej brskali, odkar so tu. Da šele sedaj začenjajo ugibati o Visoczkem, jim ni v posebno čast.
In zelo radi bi se pohvalili s tem, da so imeli že pred sto leti tu svojega misijonarja. In prepričan sem, da bi se s tem j res pohvalili in bi bili močno ponosni. Razglašali bi v svet in — po pravici!
Nam Slovencem o čem takem ni treba šele ugibati. Z vso gotovostjo vemo, da smo imeli pred sto leti v Ameriki ne samo svojega misijonarja med Indijanci, ampak celo to, da je bil naš Baraga eden najslavnješih indijanskih misijonarjev vseh časov. Še več! Bil je svet mož, o katerem so že za časa njegovega življenja splošno govorili in vedeli, da je svetnik. In za njim so prišli drugi slovenski misijonarji med Indijance kar v ducatih. Izmed njih so že štirje za Baragom postali ameriški škofje.
Koliko povoda imamo torej mi Slovenci, da poudarjamo, kaj je nam v "pohvalo". Slovaški sokolski SBORNIK tudi našteva imena vseh nadaljnjih slovenskih škofov vi ;Ameriki. Ponosen je nanje. Niso bili Slovaki, pravi, pa so bili vsaj Slovani. Zato je nanje ponosen. Kaj bi šsle dejal, če bi bil kdo od njih — Slovak?
Seveda s samo "pohvalo", s samim ponosom na svojo slavno preteklost tudi mi Slovenci ne bomo daleč prišli. Treba je vse to prav izrabiti. Zlasti Barago in njegovo sveto življenje. Imamo sicer med seboj može, ki se z vso resnobo bavijo s tem delom naše zgodovine, imamo ljudi, ki skušajo resno izrabiti Ba-
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Našim dragim naročnikom na Willardu, Wis. sporočamo, da je sedaj sprejel zastopništvo za ves Will&rd naš dosedanji zastopnik Mr. Ludvig Perušek, ki je imel dosedaj svoje okrožje le na Tiogi. Zdaj je sprejel za-' stopništvo za ves Willard in je naš pooblaščen zastopnik, da sprejema naročnine za Amer. Slovenec in Novi Svet, za oglase in druge zadeve v zvezi z našim podjetjem. Vsem rojakom ga toplo priporočamo, da mu gredo na roko in mu pomagajo pri razširjevanju dobrega slovenskega tiska.
Uprava "Am. Slovenca" in "Kovega Sveta".
-,—
| ragovo osebnost in si v njem pridobiti narodnega svetnika. Toda po večini je nas narod zelo zanikern za povzdigo Barage. Vse drugo mu prej roji pr I glavi ko misel na Barago, na tako trdo zasluženo njegovo svetniško čast, na posnemanje njegovih velikih del. To nam ni v čast ne kot Slovencem in tudi ne kot katoličanom.
Naš Baraga ni nikaka skrita, maloznana zgodovinska osebnost. Bil je postavljen na svečnik kot nosilec kulture in kot predstavnik Cerkve. Bil je član cerkvene hierarhije in ga ni treba cervenim krogom šele razkrivati. Poznajo ga. Če ga ne poznajo obenem tudi kot Slovenca — čigava krivda je?
Nekdo, ki posveti ves svoj prosti čas Baragovi stvari, piše Svetilniku? £al, resnica je, da najdem med raznimi A meri-kanci več zanimanja za Barago kot med našimi lastnimi ljudmi .. .
Resnično je skrajni Čas, da se zavemo Slovenci v Ameriki ene nevarnosti. In ta je: Barago nam utegnejo prevzeti drugi, če se ne bomo prav resno zavzeli zanj mi! Slovenskega svetnika bi seveda radi imeli, toga Bog ga nam ne bo usilje-val, če se samo mimogrede od časa do časa spomnimo nanj . . .
STEKLO ZADRŽUJE TOPLOTO
Heliobiologija se imenuje nova veda ki raziskuje vplive sonca na bitja, med drugim tudi njegove slabe vplive. K takšnim slabim vplivam spadajo neke duševne motnje, razburjenja in :elo vznemirljivi dogodki v gospodarskem in političnem življenju a vsak pozna ne vol j o ter zmanjšano duševno in telesno zmogljivost v poletnih mesecih če sije sonce skozi okna v notranjost prostorov in jih preko-j merno segreva. Vsaj ta slabi j vpliv bo v bodoče lahko odpadel kajti stockholmski zavod za znanstvene raziskave je izdelal novo vrsto stekla, ki infrardeče žarke, toplotne žarke, skoraj v celoti odbija na zunaj pa je podobno vsakemu drugemu steklu. Sestavo novega stekla držijo v tajnosti.
RAZNO
"V" SO RABILI ZE PRED 500 LETI
Crka "V", ki se v sedanji vojni rabi kot za znamenje zmage (victory), je bila prvič v rabi za Časa Španske kraljice Isabele v letih odkritja Amerike, pravi jVilliam j. Dammarell, odvetniški šef države Ohio in znan vodja katoličanov. Svojo trditev je poudarjal fta chikaškem ka-tedralnem sodišču, ki se je sestalo pod pokroviteljstvom nadškofa chikaške nadškof i je Samuel A. Strich-a. — Isabela, je izvajal William j. Dammrell, je nosila znak črke "V" kot znamenje najvišje zmage nad divjimi Mori leta 1492. Veliko vojaško bandero z grbom zmage je bilo obešeno na steni katedrale v Salamanki v Španiji. Spodaj se je bralo: "Kristusu Kralju in Zmagovalcu". Sredi-dišče zastave je pa zavzemala ogromna črka "V" brez vsakega drugega okraska. — Ta črka "V" je originalni znak zmage, ki je znan v zgodovini katoliške cerkve.
-o-
IRSKI MISIJONARJI
Rim. — Kakor poročajo iz ur&da propagande za razširjanje vere, je pred kratk:m odšlo iz Dublina, na Irskem, enoin-dvajset irskih novomašnikov, Družbe afriških misijonov v Afriko. Poslani so bili v Libe-rio in Nigerio, kjer bodo misi-
jonarili med ondotnimi pagani. -°- *
ARMADA SAMO SEST MILIJONOV MOŽ
New York, N. Y. — Sprva se je domnevalo, da Zed. države lahko postavijo armado desetih milijonov mož na podlagi sedanjega načrta. Naborni direktor Hershey pa se je zadnjo sredo izrazil, da po tem načrtu ne bo mogoče dobiti večje armade kot pet do šest milijonov mož. Kakor pravi, bo vseh registriran-cev, vključno žensk, skupno do 58 milijonov, toda za opremo in zalogo enega samega vojaka je potrebno delo desetih oseb; to delo pa pride po večini od regi-strirancev.
IZ m NASELBIN
(Nadaljevanje s 2. strani.) .
pod nobenim pogojem, ker to je postava. Pa so me g. Čagram še z denarjem podrli, da sem lag-Ije prenesel požrešnost tega mesta. Pa so šli g. Cagram še dalje in so me spremili do mosta, da me zopet policaj ni lovil. 2al, da bodo Slovenci v La Salle gospoda Jožefa Cagrama izgubili. Rojaki, to niso navaden človek, to so saiyaritan in boritelj za pravice. Se nikoli nisem doživel, da bi se bil kak človek, pa še dušni pastir toliko zavzel za kakšnega človeka, pa še za neznanca. To je človek, ki je vreden časti in hvale. Toliko potov, potem pa še človeka z denarjem podpreti, namesto da bi jih jaz plačal. Tukaj naj bi tisti rdeči jamrovci pogledali, kdo je vreden časti in hvale. Pri takih bi se ti jamrovci naučili kdo je ki uči ljubiti svojega bližnjega, kakor samega sebe. — Hvala č. gospodu, hvala tisočera! — Hvala tudi vsem prijateljem na Oglesby in tudi v La Salle!
(Dalje prih.)
NAROD ZAHVALJUJE MIN. SNOJA ZA LEPI GOVOR
Uredništvo našega lista je prejelo zadnji dni iz več bližnjih naselbin pisma od naših rojakov, ki so predzadnjo nedeljo slišali govor ministra g Franca Snoja v dvorani sv. Štefana. Posebne so mu hvaležni, ker je tako jasno obrazložil, kako in zakaj je prišlo do tako hitrega pacca Jugoslavije, ki se je dogodil v tistih krajih kjer se vojne marine ne da ustaviti s samimi bajoneti in golimi rokami, a še krepko stoji v nedostopnih goratih krajih, kamor kolo mašine ne more. Tam, po takih krajih se bi jejo junaško jugoslovanski Mihajloviči, ki kujejo novo Jugoslavijo.
Mi omenjamo te zahvale zato da bo g. minister vedel, da narod njegove besede visoko ceni in da mu je hvaležen za požrtvovalnost, da/je prišel na osrednji zapad, da je imel narodu govor, kakor ga je imel.
Poslane resolucije napravile najboljši utis
Resolucije, ki so bile poslane v Washington predsedniku Roo-seveltu, potem angleškemu prvemu ministru Churchillu ter drugim so bile vse že drugi dan sprejete in tajništva visokih o-I sebnosti priznavajo prejem istih in obljubljajo da bodo predložene za upoštevanje, ko pride čas
Podpredsednik jugoslovanske 1 vlade v Londonu g. Dr. Miha Krek, je priznal sam osebno prejem apela in resolucije potom RCA Radigrama in se prisrčno in iskreno zahvaljuje za poslane pozdrave vsem zboro-valcem ter izraža upanje za zmago in po tej dosego odrešitve za Slovenijo in Jugoslavijo.
Chicaiki narodni shod Slovencev pokazal pot
V kolikor se da soditi, je veliki narodni shod Slovencev v nedeljo 25. januarja dal vsej Ameriški Sloveniji novo inici-jativo in pobudo ter pokazal pot, kako je treba začeti, da bo med nami oživel ogenj prave narodne ljubezni ter da bomo začeli ameriški Slovenci res na vsej črti intenzivno delovati za vsestransko moralno, gospodarsko in politično pomoč stari domovini.
Zdaj se že oglašajo druge naselbine in napovedujejo slične shode, kjer se bo skušalo razgibati narodno navdušenje za staro domovino. Brez navdušenih shodov in navdušenih govorni-
POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Rs-dio uro od 9. do 10. ute dopoldne na WGES postaji 1360 kilocycles.
kov tega ne bo. Zato je treba na vso moč v tem pravcu na delu in uspehi ne bodo izostali.
Pomagajmo Ameriki, pokažimo se patriotic ni!
Na vse ameriške Slovence obenem apeliramo, da naj vsak po svojih najboljših močeh podpirajo vse aktivnosti te .dežele v sedajni vojni. Vsak, ki le more naj kupi za svoj denar obrambne bonde. Te lahko kupujete po malem s tem, da kupujete obrambne znamke — Defense Stamps — in ko se vam nabere teh znamk za svoto $25. Vam v znameno izdajo obrambni bond, ali kakor se zdaj imenuje "Bondi Zmage" — "Victory Bonds". Apeliramo na vse slovenska društva, slovenske organizacije, na družine in posameznike, da kupujejo in nabavljajo "Bonde Zmage". Vlaganje v te bonde je najzanesljivejše hranjenje na svetu. Pomagajo k zmagi naše Amerike, k zmagi svobode in demokracije, brez katerih bi bil ves svet ena sama temnica in ječa. Iz vseh ozi-rov je dolžnost vsakega Američana, da pomaga do vseh svojih-možnosti Ameriki do zmage tudi s svojim denarjem. S tem da pomagamo Ameriki, pomagamo tudi naši trpeči Jugoslaviji, da . bo tako čimpreje potom ameriške zmage prišla do svojih pravic. Delajmo torej vsi v tem duhu in naša prizadevanja bodo kronana z uspehi zmage nad be-stijalnimi zahrbtnimi napadalci na svobodo in demokracijo ljubečih ljudi na svetu!
VANDALIZE M
Neki 18 letni fanatik, je napravil pravo razdejanje v cerkvi Matere božje Sedem žalosti $ ?nestu Manhattan, Kansas. Fant j»j tako gioboko "preštudiral" sv. pismo, da je bil prepričan, da mora uničiti oltar in presbiterij v cerkvi, "da bodo ljudje prišli bliže Boga." Ko so ga bili aretirali, je bil poslan v neko blaznico. — Fant je v cerkvi prevrnil jaslice, potem precej velik kip Matere božje in močno poškodoval veliki oltar. Raztrgal je prte in polomil svečnike na oltarju Srca Jezusovega, toda kipu Srca Jezuso-šega si ni upal napraviti poškodbe, ker je kip izgledal "preveč kot živ človek". Rt. Rev. Msgr. Arthur J. Luckey je izjavil, da je nekaj sto dolarjev škode. Pripomnil pa je, da ni bil to nikak roparski napad, ker ni v cerkvi zmanjalo niti najmanjše stvari.
-o-
V Združenih državah se izdela na leto 335.442 električnih šivalnih strojev. Poleg teh izdelajo še 121.756 šivalnih strojev na pogon z nogo in na pogon z roko.
Nove plačilne knjižice
ZA DRUŠTVA K. S. K. J.
Trpežne vesane v platno, narejene za 12 let. Velikost inčev, primerna velikost za žep. Tiskane na dobrem pismenem papirju s pivniki, po kakoršnih društva vedno poprašujejo. Na platnice pride tiskano ime društva, ki jih naroči.
50 knjižic----$8.50 — 100 knjižic____$13.75
Pri višjih naročilih dodaten popust.
Knjigama Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Rd.,	Chicago, Illinois
ZLATA KNJIGA
ki smo jo izdali za petdesetletnico
"Amerikanskega Slovenca"
je s stališča slovenske zgodovine in drugače nadvse zanimiva knjiga. Vsaka slovenska hiša bi jo naj imela v svoji hiši. Naročite jo, gA^ stane samo ________________________JvfV-^
Kdor pa želi naročiti tudi Spominsko knjigo ki je bila izdana za štiridesetletnico "Amerikanskega Slovenca" pred desetimi leti, katerih imamo še nekaj na roki, tak dobi obe skupaj, to je Spominsko knjigo od 40 letnice in se- Cf ^ danjo Zlato knjigo, obe za samo_______/ K*
Naročila sprejema:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
S3 "SAMOSTANSKI LOVEC" K?
LUDVIK GANGHOFER
^Stran^	•	*M*KlllAriau SlUVfcWEC	Torek> februarja 1042
Z zijalasto radovednostjo so ga obsto-pia: ta je segel po Hajmov bodež, diTigi je gladil njegov samostrel, tretji spet je šel z roko v tulec in poskušal s prstom ostrino puščic. In vprašanj je deževalo od vseh strani, da bi lovec ne bil mogel nanje odgovoriti niti v eni uri.
Hajmo ni vedel od zadrege, kaj bi po- j čelt bilo mu je kakor divjemu, golobu v j kuJTiiku. Tedaj se je prikazal brat kuhar J-in se mu približal. "Tako? Prišel si torej? In si okrej>čal dušo? Prav, moj sin, prav! To je krščanska dolžnost! Sedaj pa pridi in si pokrepcaj še telo!" Segel je lovcu pod pazduh.* in ga odvedel v stransko izbico poleg kuhinje, podobno napol meniški ce- j lici, napol jedilni shrambi. V pomolu je stala okusno pogrnjena mizica, na njej pa t poleg kositrnega krožnika lesen korec, do vrha j)oln peneče se 'dobrote božje'.
Sedla sta in postrežnik jima je prinašal na mizo toliko mnogovrstnih jedi, da Hajmo še nikdar v svojem življenju ni jedel tako gosposko. Zali lovec je očividno osvojil srce brata kuharja, ki se je široko naslonil z ro :ami na mizo in z zadovoljnim nasmeškom gledal jedca pred sabo.
Za konec je prišel na mizo še ocvrt bobrov rep in Hajmo je vprašal kuharja, od kod je dobil to imenitno žival, ki ni doma v berhtesgadenskih vodah.	)
"Z Donave," je odgovoril brat, "tam živi na stotine bobrov v svojih vodnih domovih. Od Štravbinga daleč dpi proti Velsu ima pasavski škof lovno pravo. Zadnjic nam jih je s tovornim vozom poslal pol tu-cata — same mastne korenjake!"
"Pasavski škof? Ali ie to tam, od koder je prišel novi pater ribičar?"
"Zakaj sprašuješ?"
Hiijmo je zardel. "Samo menim tako — videl sem ga davi pri jezeru."
Fratrove oči šo se zfasvetile. "Naj "ga ljubi Bog ohrani našemu samostanu! Toliko ko ta, se ni še nobeden spoznal na jezero in ribe. Ali si videl ribo zunaj na 'ražnju? Z lastno roko jo je ujel. Pa ga tudi ne pustim obrekati. Jaz sem zanj! Pa naj govore v samostanu o njem, kar hočejo !"
"Kaj pa govore?" je vprašal Hajmo, trudeč se, da bi ne kazal prevelike radovednosti.
"Neumnosti! Preden je odšel v samoto k jezeru, so ga pogosto slišali ponoči krilati v celici, da je vsakemu, kdor ga je čul, šlo skozi mozeg in kosti. In če so potem Stekli k njemu, so ga našli na tleh z raz-mi šenimi lasmi in krvavimi nohti na prstih. In sedaj govore, da ga je obsedel satan,-češ, da ima na vesti strahovite pregrehe in pravijo, da prihaja ponoči k njemu hudič in se tepe z njim za njegovo dušo"
Hajmo je prebledel in za jecljal: "Ali bi moglo biti to res?"
"Veruj mi, Hajmo, hudiču drvijo duše kar tropoma v naročje, tako da sme mimo čakati, dokler ne pridejo same od sebe. Ni se mu treba puliti za nekaj, kar je njegovo. In pri duši, ki je božia, mu pretepanje nič ne hasni."
"Tako?" Hajmova beseda je zvenela čudno razdraženo; zakaj spet je videl patra ribičarja stati pred Gitko, s hrepeneče iztegnjenimi rokami in žarečimi očmi. "Mislite torej, da ne želi patrova pobožna duša nič drugega, ko priti tja gor v nebo?"
"Kaj bi mislil! Nihče nima pred srcem linice, da hi mogli pogledati, kako je tam notri. Vsaka ponev ie pokrita. Pa ugibaj,
kaj se v njej kuha! Nos nam tudi ne odu-ha vsega. Toda kdor se vedno plazi po kolenih, zato še ni svetnik. V nebesa bi utegnil priti tudi človek, ki je trd v nogah. In nazadnje, kaj mi mar! Pater je najboljši ribičar. To mi je dovolj. Seveda, biti je moralo že nekaj posebnega, kar ga je prigna-j lo v samostan. Če se spomnim dvajset let nazaj ..
"Ali ste ga poznali ?" mu je segel Hajmo v besedo.
"Poznal? Ne! Toda videl sem ga nekoč, enkrat samo in nič več ga nisem pozabil. . Bilo je v Regensburgu. Kralj Ludvik — sedaj je že dolgo cesar in Bog naj ga ohra-I ni, dober gospod je — je bil povabljen v gosti k škofu Adalbertu. In takrat so pri-» šli pome v samostan, da bi jim pripravil obed. Šel sem torej in povem ti, čudeže sem delal, čudeže! Divjega petelina, to zverino poznaš menda?"
"Ni lepšega lova, brat!"
"Lov? Mogoče! Toda petelina jesti? Hvala lepa! Vendar sem hotel. 'Brat kuhar', mi je dejal gospod Adalbert, 'samo to ti povem in ti dam na znanje, da je gospoda Ludvika najljubša jed divji petelin.' Čuden okus, sem si mislil. Dober bavarski želodec moraš imeti. In zobe! Teh mu ne manjka seveda — ^kar so okusili vsi so-J* vražniki, ki so se začenjali kdaj z njim i gristi. Divji petelin torej! Toda kako? Povem ti, Hajmo, vso noč nisem zatisnil očesa. In ljubi Bog me je razsvetlil. Iznašel sem takrat kvašo, kvašo! In petelin je pri-1 šel na mizo. Kakšen! Presno maslo, Hajmo, presno maslo!"
"Toda pater ribičar?" je silil Hajmo.
"Saj res! Bil je prelep majniški dan, ko je gospod Ludvik prijezdil na dvorišče škofjega gradu. Vse se je svetilo v soncu Pravo bavarsko nebo: modro, s srebrnimi ovčicami posuto. Ko so prišli — povem ti, Hajmo, to je bil sijaj in blesk od vsega tega iskrečega se zlata in železa! Gledal sem iz kuhinjskega okna. Sama radost in veselje ! Gospod Ludvik je jahal snežnobelega žrebca . .
"In imel krono na glavi ter žezlo v rokah?"
"Dečko neumni;" se je zasmejal frater. "Slabo poznaš svojega cesarja. Ne! V skromni lovski obleki, pač ne slabši pa tudi ne boljši ko suknja, ki jo imaš ti na sebi. Toda njegovo spremstvo! Povem ti, bilo je, kakor bi oživele zakladnice unters-berških škratov. In med knezi in vitezi je bil nekdo . . ."
"Pater ribičar?" je bleknil Hajmo.
"Pogodil! Takrat se seveda še ni imenoval pater Dezert, ampak Ditvald, gracl-nik s Falkenberga."
"Grof!" je v čudu zazijal lovec.
"Ali si že videl svetega Jurija na konju?"
"Da, na sliki, ki visi v valptovi pisami-ei."
"Takšen je bil! Ponosen in lep! Izpod bleščečega se šlema so mu silili črni kodri. Nad ustnicami mu je poganjal prvi mah, obraz ko mleko in kri, ves v smehu — in postava in udje in moč! Njegov konj je kar sopihal pod njim. In liki brezov list je nosil vitez svoj težki ščit, na katerem se je 1 videl bel sokol na sinjem polju. Drugega dne pri turniju, (Srednjeveške viteške igre) samo takole mu je bilo treba napraviti . . brat kuhar je tipnil s kazalcem na Hajmove prsi, "in gospodje vitezi so se kotalili po pesku in moleli vse štiri v zrak. In babe! Kar norele so. Oči so si izzijale za njim. On pa ... Kaj je?"
i
(Nadaljevanje s X- strani) govoril o razvoju jednote in obenem dajal pobudo za nadaljno delovanje za Jednoto.
Za glavnim predsednikom so imeli navdušene govore na občinstvo še ostali prisotni gl. u-radniki(ce): Mr. John Žefran, gl. podpredsednik iz Chicage*, Mr. Math Pavlakovich, 2. podpredsednik iz Pittsburgha, Pa.; Mrs Johana Mohar, 5. podpredsednica iz Sheboygan, Wis.; Mr. Louis Železnikar, pomožni taj-jiik iz Jolieta; Mr. Math F. Slana, gl. blagajnik iz Jolieta ; Miss Mary E. Polutnik. 1. Tjad^ornica iz Lorain, Ohio; Mr. John Pez-dirtz, 3. nadzornik iz Clevelan-da; Mrs. Agnes Gorišek, 2. porotnica iz Pittsburgha, Pa.; Mr. Joseph Russ, 3. porotnik iz Pueblo, Colo.; Mr. John Oblak. 4. porotnik iz Milwaukee, Wis.; Mr. Wm. F. Kompare, 5. porotnik iz So. Chicage; Mr. Ivan Zupan, urednik Glasila; Mr. Joseph Zore, vodja atletike KSKJ; Mr. J. Jerich, urednjk Am. Slovenca, in zadnji govornik pa je bil pozvan k besedi Mr. Joseph Zalar, glavni tajnik KSKJ.
Vsi govorniki so povdarjali zgodovinska dejstva o KSKJ. kot prvi slovenski podporni bratski organizaciji v Ameriki, d ima v tem velike nedoseglji-' ve uspehe in zasluge za sloven-, 3tvo, katolištvo in posebno pa Se v zavarovalninskem in dobro-'Iclitem. otfiru med Slovenci v Ameriki.
Veselo vest smo čuli iz ust glav. tajnika Mr. Zalarja, ki je povedal na shodu, da sega premoženje KSKJ že preko pet milijonov dolarjev. Dalje je KSKJ določila, da se daruje en tisoč dolarjev Ameriškemu Rdečemu
Križu, s čemer je ta najstarejša slovenska podporna organizacija/ pokazala dejansko svojo do-moljubnost do Amerike.
Posebno pozornost je vzbudila med občinstvom Miss Mary Polutnik. glav. nadzornica iz Loraina, ki je zapela prav moj-stersko par slovenskih pesmi in pokazala, da je v tem oziru prava umetnica. Za njo je zapel še glavni predsednik Mr. John Germ par narodnih pesmi sam. Na koncu pa sta zapela skupno "Kje je moj mili dom?". Za posamezne in skupni nastop sta žela oba ogromen aplavz in vsestransko priznanje. S tem je bil program izčrpan.
Po programu se je servirala večerja, nakar se je razvila domača zabava. Za ples je sviral znani Foysov orkester.
Pozneje so obiskali zabavo še kegljavci iz Chicage, Wauke-gana. Milwaukee in Sheboyga-na, ki so imeli tekmo med seboj. Zabava je potekala prav prisrčno v vsestransko zadovolj-nost.
SVETOVNO VLADO SKUŠAJO USTANOVITI
Washington, D. C. — Neka organizacija, ki si je nadela ime "World Fellowship, Inc.," je poslala zadnji petek vsem kon-Ngrešnikom po pošti poziv, naj /sprejmejo skupno resolucijo, s katero bi se podvzela inicijati-va za ustanovitev enotne vlade za "združene narode sveta." Resolucija zahteva, naj bi se dalo predsedniku Rooseveltu popolno pooblastilo, da uresniči to idejo, ter, da se nakaže v to svrho znesek ene miljarde in sto milijonov dolarjev. V kongresu pa ni bilo posebno navdušenega ■ odmeva.
NE OSTANITE BREZ
j "Baragove Pratjke"
ZA LETO 1942.
Pratika je zanimiva in gre hitro se ne bo v prihodnjih par dnevih pomujal, bo najbrže ostal brez nje. Pratika stane samo:
30 centov
kar je poslati v gotovini, Money Ordru, ali pa v znamkah po 3c. na: ^
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
( Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam
>	in Vašim Otrokom
Kranjsko-Slovenska Katoliška @ Jednota
» Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki... Posluje že 47. leto. s Članstvo: 37,500. , Premoženje: $4,935,000
SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 125.19%.
' Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljii, | pošteni In nadsolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLO-, VENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
i	K. S. K JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do 60.
» leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje. |	K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate
sedanje dobe od $250.00 do 95,000.00.
K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če še nisi ] član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj.
Za pojasnila o zavarovalnini in za vse druge podrobnosti
se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na:
>	GLAVNI URAD
351-353 No. Chicago Street, Joliet, Illinois
S prijateljem po svetil
Dober zanimiv list, ki daje pouk, je najboljši človekov prijatelj. Dober list bogati človekovo znanje. Dober zanimiv list dela vam tovarištvo ob dolgih zimskih večerih. Tak list bote imeli, če si naročite družinski mesečnik
' ^^H NOVI SVET 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois
STANE LETNO SAMO $2.00 — NAROČITE SI GA SE DANES!
mmmvm
J. M. Trunk:
Vojna bo menda trajala še « i deset let. Naj bo še kaj dru- j gega pri že dolgočasnih vojnih \ poročilih.	j
Avgusta 1. 1921 sem bil na . poti v Ameriko petokrat. Tudi I tokrat sem misli, kakor večina ; "izseljenih", da bo morda par let, zdaj je že 20 let in utegne i pri tem ostati. Hvala samemu i Bogu, da je ostalo.	<
Vozil sem se na parniku "Be-rengaria", nekdanji nemški Faterland. V kabini nas je bilo štiri glave, jaz in trije Judje. Beseda je dala besedo, nemško smo pomarnjali o tem in onem. Najprej se Judje niso dosti za me zmenili, še manj jaz za nje, ker ne sovražim Judov, dosti pa mi ni za nje. Jaz sem katoliški duhovnik. Pa pravi Jud iz Cin-cinnatija: "Poznam enega v moji bližini . . . er ist ein feiner Pfaffe, rad se z njim pogovp.r-k jam ..." Ali naj bi vzrojil, | ko prihaja Jud s "Pfaffe—s farjem"? Saj imam nekaj možga-I nov, dasi so bolj prazni. Dobri Jud pač ni slišal druge označbe za katoliškega duhovnika, in ni ^ videl v izrazu "Pfaffe—far" no-[ bene žaljivke, in tako niti jaz. ^Jud ni znal drugače se izraziti.
>	Well, korak vodi do koraka. ,' Nedolgo od tega sem pri neki
>	vrlo dobri družini, dobri (?),
^ no — ravno slaba.ni, svetniških j i družin je pa malo na tem sve- I i tu. Otroci so Amerikanci, pa le malo čebljajo tudi "po kranjsko". Ko smo tako marnvali. je | naneslo, da je hčerka (odra-I ščena že) rekla v najbolj spošt-I Ijivem tonu: "... saj ste Vi far!" Oče in mati planeta kvišku in se zadereta nad hčerko: "... tako ne smeš reči, moraš reči ... Vi ste duhovnik ... . j father ..." Hčerka ni vedela J kam. Jaz sem se seve od srca smejal, malo me je pa le tudi piknilo. Iz dogodka sem jasno spoznal, da sta cče in mati govorila o meni le kot o farju, hčerka je mislila, da je to pač ime, kakor je "father" v angleščini, in zato je dobrodušno j rekla: "... saj ste Vi far", i [ Malo pa me je dirnilo, ker sem | spoznal, kako se celo v dobrih i (?) družinah govori o duhovni- j ku le kot o — farju. Hčerka je | bila- nedolžna pri tem, starši ! hm . . . ? Spomnil sem se pa besed: " . . . sovražili vas bo- J do" in če tudi ne kažejo na zu-jl naj tega sovraštva.
Še ena in ista. Zopet sem v I družini. Beseda teče. Ni slaba j družina, velja za klerikalno. Marnvi nanesejo na to in ono. Žena nekaj pripoveduje, vse je nedolžno, pa mora omeniti pri tem tudi — duhovnike, in izu-
sti : " . . ja> ja . . far je . . "Mož jo suni v rebra, ker vidi, da je to žalivka tudi zame, dasi ne gre za mojo osebnost. V družini 30 tako govorili, in duhovnik je bil vedno le — far, in far je {skočil na jezik. Ne zamerite amerikanskim otrokom, če vas tako imenujejo, niso nič drugače slišali, ampak starši, starši ... tu je druga umra.
Amerikanski otroci. Križ je z njimi, pa ne zameri. Pride in reče dobrodušno: "Boš re-kou no mašo". Nasmehni se, niti popravljati robe ne gre., ker amerikanski otrok te ne bo razumel. Amerika je pač. • Meh za smeh. Zopet slišijo amerikanski otroci, da je žena le — baba. Pri Hrvatih je vse O. K., pri Slovencih ni ravno O. K. Pa govorijo tudi Slovenci le o — babah. Otrok sliši in ima za O. K. Slovesen banket je bil. Vsa elita naselbine zbrana. Razne govorance. Amerikanski fant, dober fant — come il faut — tudi "drži" govor in apelira na pričujoče "ladies", govori pa "po kranjsko" in dobrodušno pravi: "... obračam ali apeliram na naše — babe! "Vse se spogleda, fant ne ve, čemu nastane kihanje in si "ladies" zakrivajo nosičke v robce. Tako ie slišal od mladih dni, v dru-jžini je tako slišal, in na slovesnem banketu je apeliral na dražestne — babe!
In vse to Amerika stri.
-o- '
78 KONVENCIJ TEKOM ENEGA MESECA
Chicago, 111. — Tekom meseca februarja pričakuje tukajšnje mesto, da bo imelo rekordno visoko število posetnikov v celi svoji zgodovini. V\tem mesecu se bo namreč vršijo v Chi-cagi nič manj kakor 78 konvencij različnih organizacij.
-o--
Širite in priporočajte I i a t 'Amerikanski Slovenec!"
©Društvo sr. Jožefa
itev. 53. KSKJ., Waukegan, I1L
41. leto pri K. S. K. JednotL Društven- seje se vršijo vsako drugo nedeljo ob 9:30 zjutraj, v šolski dvorani.
Vsak slovenski katoličan, odrasli in mladi, naj pristopi k naši napredni K. S. K. Jcdnoti.
Skupno društveno imetje znaša nad $21,500.00. Članstvo šteje 540 članov (ic).
Za nadaljna pojasnila obrnite se na društveni odbor:
John Mtks, predsednik J&seph Zore, tajnik, 1045 Wads worth Ave., North Chicago, 111. Joseph Petrovič, blagajnik.
vwwwwmvwwwwwmww* mwwmww^
I DR.J0HNJ SMETANA i
j (	OPTOMETRIST
i |	Pregleduje oči in predpisuje očala J
23 LET IZKUŠNJE
' >	1801 So. Ashland Avenue J
t; |	Tel. Canal 0523 J
J	Uradne ure: vsak dan od 9 J
>	zjutraj do 8:30 zvečer.
DRUŠTVO SV. VIDA
štev. 25, KSKJ.
CLEVELAND, OHIO
Odbor za leto 1942: Predsednik: Anton Strniša;
Tajnik: Jos. J. Nemanich.
1145 East 74th Street Blagajnik: Louis Kraje.
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Asesment se prične pobirati ob 1:00. Na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu.
V društvo se sprejemajo katoličani od 16. do 60. leta v odrastli oddelek; v mladinski oddelek pa od ■ rojstva do 16. leta.
MICHAEL TRINKO IN SINOVI
PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS
(Pleskarji in popravljati ometa in sten)
2114 West 23rd Place,	Chicago, Illinois
Telefon Canal 1090 Kadar imate sa oddati kako pleskarsko (plasterers) dalo, pokličite nas in vprašajte nas za cene. Nobene sam ere od nas. če daste delo potem tudi drugam. Priporočamo ee pa, da daste rum kot Slovencem priliko, da podamo na Se cene sa delo. Pleskarska dela rriumo točno in za iste jamčimo.