GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV
Sped. in abb. post. gruppo Poštnina plačana v gotovjni
List izhaja z vsemi potrebnimi dovoljenji videmskih oblasti.
Il giornale si stampa col permesso delle Autorità della provincia di Udine.
UREDNIŠTVO in UPRAVA v. Mazzini, 10, Videm-Udini Naročnina: letna 350.— lir, 6 mesečna 180.— lir
Lit. 15.—
VIDEM, 29. MAJA 1951.
Leto II. — Štev. 18
Manipulacija
Fašizem v Italiji je vsaj na videz mrtev že šest lei. Od tedaj se je začel proces zgodovinske revizije tega pojava na italijanski politični vozornici. Začelo se je razpravljati o izvoru fašizma, katerega začetek postavljajo nekateri v dobo »Risorgimenta«, drugi pa ga pripisujejo propadanju parlamentarizma in pojavi osebne diktature, ki jo^je začel glavni predstavnik itaìijaanske politike v zadnjem obdobju: Giovanni Giolitti, oče političnega transformizma in duhovni vzornik De Gasperija.
Pa pustimo to, ker sedanji političen položaj v Italiji še ni dovolj zrel za nepristransko ocenitev vzrokov fašizma, ker se v mnogih primerih še sedaj ravnajo po njegovem nauku. Vendar pa moramo ugotoviti, da fašizem izgublja pri tem postopku zgodovinske revizije vedno bolj značaj one »strašne spake«, za katero je veljal takoj po osvoboditvi. To ne izvira iz dejstva, da se zmanjšujejo njegove odgovornosti in da se skuša zakriti njegove slabe strani, ampak zato, ker se pri iskanju temeljev njegovih slabosti opaža, da segajo korenike tega zla daleč preko rojstva fašizma, v sam mozeg italijanskega političnega življenja.
Kaj je pravzaprav odvzel fašizem Italijanom? Svobodo. Bil je diktatura, v kateri nismo poznali svobodnih volitev, kjer bi si lahko ljudstvo izbralo svoje zastopnike v parlamentu in svojo vlado. Prav tako pa prihajamo do prepričanja, da če je bila Mussolinijeva diktatura odkrita, je prav tako, če ne slabšo, diktaturo postavil tudi učitelj italijanske demokracije. Govori se namreč, da je Giolitti pokvaril italijansko politično ozračje na enak način, kakor je to storil pozneje Mussolini: ne samo, da si je tudi on ustvaril krdelo zvestih poslancev v patlamentu, ki so jih zaradi tega imenovali »ascari«, ampak je imel tudi široko mrežo »svojih« ljudi v vsem upravnem aparatu države, vojske in sodstva v središču in v vseh drugih krajih. Ti ljudje so delali po njegovih željah, da bi se mu prikupili in prejeli ob koncu svoje kariere ponižnih birokratov, kot nagrado za njihovo delo, mesto v senatu.
Znane so in nihče jih ne more zanikati, vse tiste zvijače, s katerimi je ta človek vršil svoje volivne mahinacije, ko je pri Pripravljanju volitev izigraval Politično prepričanje volivcev.
Ni pa bil to ne prvi ne zadnji politik, ki je kaj takega počenjal. Fred njim in za njim so vedno bile volitve v Italiji pod kontrolo notranjega ministra. Zato imamo primere, da vodilni politik ni pridržal sebi predsedstvo ministrskega sveta, ampak si je rajši pridržal notranje ministrstvo, kakor je to storil n. pr. C rispi.
To dokazuje, da v Italiji nismo bili nikoli deležni prave demokratične svobode, ker je notranje ministrstvo, preko prefektov in preko vseh drugih organov osrednje oblasti, od kvesture do karabinerskih postaj, ki so razkropljene po vsem o-Zemlju države, da je notranji minister lahko vedno manipuliral po svoji volji v volivnim apa-
ratom. To pa se ni delalo odkrito, ampak s podtalnimi in hinavskimi manipulacijami, ki jih je fašizem zamenjal z javnim in odkritim delom. Od ene diktature do druge so torej zamenjali samo način postopka. In prav zato, ker je bila Mussolinijeva diktatura odkrita in nasilna, je vzbudila še poseben odpor in je bila prej ali slej zapisana smrti.
Isti aparat, ki je omogočal manipulacijo z volitvami pred vojno, je še sedaj polnomočen, ker od takrat niso bili izdani v tej zadevi kakšni novi, zakoni ali predpisi. Prefekti, kvestorji in orožniški brigadirji so še sedaj tu in imajo iste funkcije, kakor pred 30 leti. Programski načrt krščanske demokracije, po kate-
Pri nadaljnjem obravnavanju položaja svilogojstva v| Beneški Sloveniji moramo vzeti v poštev tudi dejstvo, da murvjno listje pri nas dozoreva pozneje. V furlanski ravrainj se namreč narave vzburili prej, ker je odiprta vplivu obmorske klime, medtem ko se ta v višinskih predelih ne čuti tolike. Spričo legla se naši svilogojci ne morajo prilagoditi določenemu splošnemu roku za oddajo sviloprejkinih semen in pozneje za zbiranje kokonov ob zaključku sezonske dobe. Zaradi tega bi bilo potrebno urediti posebno malo bolj pozno inku-bacijo sviloprejklnega semenal, kar bi lahko opravilo eno samo podjetje za vse predele! Beneške Slovenije. Prav tako bi lahko zbiralo samo eno podjetje kokone celotne proizvodnje raznih maJŠih dolin.
Z zakasn.tvijo sat gojenje sviloprejke določenega odbobja v teh krajih bi lahko dosegli še eno Veljka! korist. To gojenje, ki bi lahka zaposlilo mnogo delovne sile, če bi ga opravljali iv večjem obsegu, bj imelo pri taki odložitvi prednost, da bi glavna dela padla v Čad, ko ni drugih večjih kmečkih del. Ta trditev se bo morda zdela čudna, ker je analno, da čimbolj se gre proti 'poletju, tem več dieta se nakopiči kmečkim ljudem. Toda moramo si biti na jasnenu, da je ves način beneškega gospodarstva potreben reorganizacija1, če ga hočemo postaviti Hai podlago gospodarske korjsiti. Treba je namreč preurediti delo tako, da bo injegofv idohodek soraamo-ren z opravljenim delom.
V naših krtajih je n. pr. ljudstvo še vse preveč navezano na pridelovanje koruze, ker je v njean ukoreninjena stara težnja po neodvisnosti in zadostitvi svojih potreb ua prehrambenem področju. Praiv pridelovanje koruze; pa zahteva mnogo dela Za pletje, za gnojenje in za poznejše okopavanje, ki ga je treba opravljati baš v času, ko tudi gojitev sviloprejke zahteva največjo pažnjo in največ dela.
Ker pa se pridelovanje koruze z gospodarskega vidika, nikakor ine izplača, bi bilo treba svetovati ljudem, da jo opustijo in da izrabijo svoje zemljišče za druge pridelke, kakor jel n. pr. krompir ali detelja za živinsko krmo. Prj pridelovanju krompirja bi zaključili pletov in okopavanj,e še meseca maja, ali najkasneje v prv;h dneh junija in potem m treba drugega kakor čakati do septembra, ko se pobere pridelek. Tako bi lahko mesec junij posvetili v večji meri gojitvi sviloprejke.
Pri pridelovanju detelje pa bi lahko o-pravili prvo košnjo proti koncu maja in drugo košnjo v najboljšem primeru 35 ali 40 dni pozneje. V obdobju med obema pa bi se lahko; posvetili svilogojstvu.
Poleg navedena odložitve gojenja sviloprejke, s čimer bi boljše izrabili murvino listje in razpoložljivost kmečke delovne sile, pa bi bilo treba pobrigati se tudj z,a večji poduk kmetov' p načinu umnega svjlo-
rem naj bi preko razdelitve v dežele in upravne decentralizacije onemogočili delo tega pošastnega aparata za pripravljanje volitev po meri, je bil v veljavi samo toliko časa, dokler je imela notranje ministrstvo v svojih rokah levica. Ko pa je to ministrstvo prešlo v roke pobožnega Scelbe, je ostal napoleonski ustroj prefektov zopet svet in nedotakljiv. Rezultat volitev od 18. aprila je pokazal, da so imeli prav tisti, ki so se opirali na centralizacijski ustroj italijanskega življenja in tako si je tudi De Gasperi lahko ustvaril svoje krdelo »zvestih«, kakor piekdaj njegov vzornik Giolitti, katerega je v tem še prekosil.
V takem položaju smo torej imeli priliko, da smo videli med nami njegovo ekscelenco pod-prefekta v dolinah Beneške Slovenije.
gojstm Treba jih je podučiti o boljših načinih gojenja sviloprejke, da bi se pri tem doseglo čim večjo korist. Cesto opazimo pri tem delu Zelo velik odstotek svilo-prejk, ki Zaradi bolezni ne pridejo do tega, da bi stvorile kokon. Povprečno se računa, da se pridobi iz en četrt unče semena, okrog 16 kg kokonov, medtem ko bi jih lahko dobili po 20 ali več kg, če bi šlo vse (dobro. Sami kmetje priznavajo, da je en četrt unče . semena ha splošno popolnoma dovolj za tako količino.
Drug negativen pojav prj tem gojenju predstavljajo številni dvojniki, to je tisti večji kokoni, v katerih so po dve, namesto po ene sviloprejke in ki imajo mnogo manjšo vrednost. Lahko računamo, da jih pride po 2 kg na četrt unče semena. Ta negativen pojav bi lahko popolnoma odpravili z, večjo pazljivostjo in z 'večjo razpoložljivostjo prostora, namenjenega gojenju sviloprejke.
Tudi prostoru je torej treba posvetiti več pažnje in mora biti diovolj velik v sorazmerju s količino švliloprejk v goji, tako, da imajo te možnost razvijati se v primernem prostoru, z nepokvarjenim zrakom!, ki ga je treba često izmenjavati in
Kot iagledla ne gre v sedanji volivni kampanji stvar nič kaj dobro za stranko), ki je sedaj na vladi. Svoj čas je namreč ta stna|nka napravila preveč obljub od katetrih ja izpolnila, vse premalo, da bi si o-hranila naklonjenost volivcev. Zato so njeini organi v manjših volivmih ckrožjjh prešli od sestave imenskih list bodočih upraviteljev najprej na novo politično taktiko, v kateri se osebnosti skrivajo Za strankarsko sigio «i» postavljajo v ospredje strankarsko ideologijo namesto svojo kompetenco in svoje poznanje problemov. Končno se, je prešlo v pravi histerizem m se govori o vsem, razen o tem, kar bi v resnici lahko zanimalo volivcu. Kako daleč so prišli v trim oziru), lahko razumemo iz člankov v| časopisu, ki ga izdaja Katoliška akcija 'v Vidmu.
Iz stolpcev tega časopisa ne prihaja več poziv, da je treba rešitj domovino, demokracijo, krščansko in zaipadno civilizacijo. Prišlj so že do obupnega in histeričnega razpotja: treba je odločiti, če Kristus lahko še ostane v Furlaniji, ali pa bo moral zapustiti to deželo. O tem morajo seveda odločiti volivci in samo Krščanska demokracija lahko dovoli Kristusu bivanje v tej deželi
Borba, ki jo vodijo vse ostala stranice in celo listei neodvisnih bi torej ne bila naperjena proti neki nezmožni in podkupljivi stranki, niti. ne protj ljukileni, ki so pokazali svojo popolno nezmožnost v vsem
Pokrajinski svet
Prvič po vojni se vršijo« v teh tednih \ o-litve v pokrajinske svete. Zato bo dobro če vsaj! na kratko proučimo važnost tega upraivnega organizma in položaj v našto krajih v zvezi z njegovo izvolitvijo.
Pokrajinski svet v videmski pokrajini bo sestavljalo 36 pokrajinskih svetnikov, od katerih jih bo 24 izvoljenih direktno, v enakem številu volivmih okrožij; ; ostalih 12 pa bo izvoljenih iz preostankov glasov, ki se bodo iz vseh volivmih okrožij stekli v centralo v Vidmu.. Pokrajinski svet bo potem izbral iz svojih vrst ljudi, ki naj bi tvorili pokrajinski odbor. Gre torej tudi tukaj, samo da v večjem obsegu, za postopek kot ga, poznamo pri izvolitvi ob. črnskih svetov in občinskih odborov. Razlika pa« je ta, da obč. odbor izvoli župana pri pokrajini pa nam vsili prefekta Rim.
Kljub temu pa so volitve pokrajinskega sveta zelo važne, ker je mnogo večje vaz-
adaptacijo prav lahko odgovarjali temu namenu.
Tudi v zdravstvenem oziru« bi bilo treba ljudstvo poučiti, da bi s pravilnim ravnanjem preprečili širjenje kakšne bolezni. Marsikje, ko menjajo živalicam »ležišče«1, primejo te z rokami in jih tako prenesejo v nov prostor1. To opravilo bi morali izvršiti s posebnim preluknjanim papirjem, da bi «tako ne škodovali zdravju živalic. Tega pa ljudje ne delajo zaradi ne. vednosti jn pomanjkanja.
Končno bi bilo treba ob konou sezonske dobe pobirati kokone ma kraju proizvodnje. V ta namen bi lahko vnaprej določil*, kdaj bo prišel za to določeni kamion v eno ali drugo vas. Na ta način bi bjla ljudem prikrajšana pot, ker nimajo ne časa ne možnosti), da bi sami nosili kokone do predilnice v Tricesimo, ki je često oddal-ljena odi 20 do 30 km od posameznih vasi v Terski ali Karnahtskj dolini.
Seveda je treba pravitao urediti tudi R-liačno vprašanje in plačati znesek za kokone že ob predaji, ker je nemogoče zahtevati od kmetov, da naj čakajo po cela leta na to plačilo, kakor se sedaj često do-
kar mi v zvezi s prebiranjem rožnega« venca in s spominskimi svečanostmi v čast pretekle slavo, miti ne proti1 «nasilnemu vmešavanju duhovščine, ki bi. hotela popolnoma obvladati politično življenje nar roda.
>Masoner,ja jp šla v napad, da bi zrušila vero ljudstva! v «njenih samih temeljih, da bi udarila pastirje jn a tem razkropila ovce: ini tega ne bomo dopustili,« tako krričijo. »Če hočejo orni pregnati lz naše «dežele Kristusa], se bomo mi, pravi pastirji, borili brezkompromisno za to, da bo on imel pravico ostati med nami«. Seveda so pri tem pozabili povedati, od katere strani prihaja taka gonja, ki naj bi odvzela Kristusu domovinsko pravico v videmski pokrajini in gia obsodilo naj izgon. Pozabili so morda za«to, ker je stvar izmišljotina prav teh ljudi1, ki trepetajo že ob samj mj. sli, da bo treba dati cesarju, kar je cesarjevega.
Ničesar nimamo pripomniti k tej borbi. V* katerikoli civilni državi bi bjla nesmiselna in če bi jo začeli, bi imela porazen učinek. Morda pa bo v naši deželi le dala kakšen sad. Todla to je istočasno tudi .največja obtožba, ki jo lahko kdo postavi proti tistim1, kj so do sedaj vladali Italije in kj so krivi, da se nahajajo Italijani v tako veliki zaostalosti, da se lahko vpljva nanje tudi s takšnim načinom propagande.
Po dveh tisočletjih in tam o tukaj praktičen primer «njene zrelosti.
nosti uprava neke pokrajine, kot pa u-pravljanje posameznih občin. Če pogledamo bilančni obračun za preteklo leto, opa-ziino^ da so dohodki in seveda tudi izdatki pokrajinske uprave dosegli okrog 1.500 milijonov lir. To pomeni, da so zelo velike haloge, ki jih mora pokrajinski sv«et izpolniti predvsem pri javnjh delih v območju pokrajine, pri raznih izboljševalnjh delih, zdravstvu in na mnogih drugih poljih. Skrbeti mora celo za upravni sedež prefekta, kvestorjai in pregledati ter odobriti občinske proračune.
Naše doline so razdeljene med pet vplivnih okrožij: Vzhodna Benečija je vključena v votivno , okrožje Št. Peter ob Na-«diiži-Povoletto» razen «občine Praprotno, ki so jo vtaknili v čedadsko «volivno okrožje. Zapadna Benečija pa je še bolj .razdeljena in sicer med «volivna okrožja« v Centi, Humjnu tai Poutebj, Zlasti v huminskem votivnem okrožju je razdelitev najbolj nesmiselna in so prjsle že številne pritožbe proti takemu samovoljnemu drobljenju; tudi slovensko prebivalstvo vasi Breg in Flajpane je odločno nasprotno t&idbnji razdelitvi.
Naj bo že tako ali tako, gotovo je, da bo na volitvah 10. junija eden izmed številnih kandidatov v vsakem okrožju zmagal in bo «šel v pokrajinski svfet v Vidmu zasto«-pati tudi prebivalstvo Itn&ših dolin in braniti «njegove koristi.
Upaano, da bo izvoljen človek, kj je pošten in se zaveda potreb naših krajev ter se bo tudj ma^ potegniti v svetu zanje. V -položaju, v katerem se nahajamo sedaj, se je treba predvsem zavzeti za pravičnejšo razdelitev raznih davčnih bremen, ki vse preveč težijo ha ramenih naših ubogih kmetov. Ker pia je kompetenca pokrajinskega sveta tudi v tem/, da lahko ustanavlja kmetijske in obrtne šole, upamo, da se bo novi svetnik zanimal tudi za to, da bi se v'uasihj gorskih občinah posvetilo več palžnje te vrste šolstvu in da bi tako pomagali pridnim ljudem do potrebne izobrazbe za boljše izkoriščanje svoje zemlje. U-pamo; da ta| svetnik ne bo pozabil tudj na možnost aktivnega' razvoja tujskega prometa, ld ima zaradi bližine velikih mest, kot so Trst in Videm, predpogoje za ugoden razvoj. Seveda jie Za dosogo takega razvoja potrebni«' splošno izboljšanje in ureditev cest jn oskrbeti vse vasi z dobro pitno vodo.
To so vedkio isti problemi, ki 99 nerešeni vlečejo iz rodu v rod!, za katerih rešitev se vedno kaj obljublja, naredi pa se ne «n jkoli nič. čas bi itorej že bjl, da bi tisti kandidati, ki bodo izvoljeni v naših volivnih okrožjih, ne samo obljubljali, ampak pomislili tudi na izpolnitev teh svojih obljub.
Za naše može brez djela
ni susidja
Cjelo zimo su našje možje, ki so dižo-kupauj; hodjl tu kasnun podpisuat za mjet susidjo. Usak dan so muorli podpis napravit; za tiste ljudi, iki so blizu ufjc.iha, nje bluó tulk težkuo, a za tiate, ki so« muorli še hodit po vič ur, zavuj tega, ki njeh uas je deleč od ofieiha, pa je težkuo jih sada pomjjerjt, ku so zvjedali, «Je use poti, ki su aaprauli su ble za nič. Glih u tele« dni sje zvjedalu, de Previdenza Sociale je zavar-nila prošnja za susidje nfljet skoraj urim djelucam, čepru su mjel pmvicu do nje-hu. Trjeba je povjedat kakuo se gardiuó runa tjst oficih od1 Previdenza Sociale, kj pred leu zavarnit prošnje, ki su jih dje-luci napraulj, su čakali narmanj tri mje-sco potem ku su usi hodil na kamun podpisuat. Pravju, de tisti, kj su prej dal djelu hjesu plačal kontribute, ki bi jih muorli na »Prevjdeucuc Mi .sada nejčemu se pruot tistimu lošti, samuo čemo povjedat, zaki čaka tulku cajta za ljudem povjedatj al maju al «ne pravieu. Nje blu trjeba stuort podpisat an u upanju stuort žjvjet. Naj sada Previde ne use adnó plača susidje an naj se stori plačjat kontribute od tistih imprež. Polič pa naj iščejo t.ikeri sp krivi.
Se o svilogojstvu
kjer je treba držati vedno enako toploto. Seniki, ki so v «naših krajih zaradi vremenskih nepriljk zjdani, bi s primerno
gaja..
Obtožnica proti " ‘
Stran 2
-»MATAJUR«
Štev. 18
IZ VZHODNE BENEČIJE
GRMEK
Demokristjani s suojim obééanjam so lepuo ščedli naš kamun potlé k| so nam pustil no zanno dugà. Ljudi usi houorjó od v c ta cj on ul, ki bojo ina 10 juna an par nas niajó za zbrat može, kj so se ložli u tri liste. Ta stari minjštnatorji, bi radi vj-dal spek njih partjt naj bi niou kamunsko bruzdu u rokah, čepru do sajdlà nje napra-vu druhega ku škodu ljudem, ki tulku so muorli tarpj©t zavuj tegai, ki njesu poglavarji anali djelat dobni za. svoje občane. Zadnje votacjoni smo mjeli upainje na tiste može, mislili smo, de njih obečti vanje buo'Jo zarjes daržal, saj smo jih Sul tud od1 oltarja, a na konc srno bli tradijie-nj, ker usi vernò, de njesmo u pretekle ljeta tulku taš plaòjàl an tulku mižerje tarpjel. Mi njesmU še pozabil kako so takrat, ki so nas tu skopac ujeli, hodili u naše gorske vasi tisti debel go-puodi, ki so nuoč an dan brusili kola oi suojih auto-niobilu an nam pravili, de mi smo bratri an da kot bratri nam buodo dal use tuo kar naim manjka. Obečjal so nani cjeste, Suole, napeljavo uodé, merikanske pakete, djelo za use naše moške, pomagilo za te boge, zdnavenje za te bolane an takuo naprej. Ljudi, ko su vidali tiste lepuo o-blečene gaspuode, z novimi automobili, so m j el upanje, zaki med sabo so houorili, de tiste, ki so bogat ku tisti, ki so propagando djelali, buodo buodo višno pomagal ta reune naših gora. A na žalost nje bluo vič takuo, ko so mjeli puno votou demokristjani an so dobil kamun; tisti gospuodi se njesu vič parkazal. Naši ubogi ljudi so bli pa lepuo poinouženi še od tega, ki so mjel preji, ker se nje u nobednim cajtu plačuvalu tulku tas ku u zadnjih pet ljet. Sada, ki so spek votacjoni, so začel h raaim hodit spek tisti gaapuodj, začel so spel brusit kok od njih automobjlu za naše ljudi tu skopac ujet,. A tale krat na bo takuo; naši ljudi jim poprašaju, de naj povejo prej kam su šle tiste obečuvanja, ki so takrat) naprauH an kje so bli za pet ljet cajta. So ed žuoldal oni, tam dol po lltdme ali tu Rome, njeso tjel niti prit pogledat naše vasj, naše cjeste jim njeso ble useč, ker bi s« muorli potrest tist velik trebuh, ki so ga mjel. Saj če bi hodil h nam tu vjležjaturo, njeso bli pustili tako jamnaste cjeste, bi jih višno postrojih A h nam njeso mjeli vič potrjebe; voti so bli Zanjé že dani, njim je interešalo, de bi se postrojilo an ašfaltirali cjeste, kj na morje peljejo, cjestd, kj peljejo u diruhe kraje kjer je buojši ajar ku par nas. Ajar je par nas dobar ku kar so votacjoni, tuo oni mislijo, a so se zmotil. Ljudi Grmeka njesu vič tulku naumni z-a jim vjervuat, saj vejo kulku so mogli napravit z usem tistim obečuanjem: obečuanje se na muore jesti, za jesti je potrjebno mjeti djelo, ki poglavarje njesu dal. Potlé, ki »o nam obe-čjal, de nani buodo cjeste naprauli, so pustil, de se use porušijo; še tisto, kj so, ker usak dan postajajo buj slabe. Suole jih nje an otroc sa muorajo še posl užit privatnih hiš. Djelo pa nje bluo za nas an tisti ki so tjel suojo družino preži vjet, so muorli iti dleleč u Belgijo, u Francijo djelat, kjer so postavljeni nimar velikemu periku-Iju u minjerah. Takuo so rešil naše probleme, takuó bi jjh rešil še naprej, če bi oni mjeli zmago pri votacjonah. A ankràt sam se gre tu skopac. Naši ljudi jih poznajo dobro sada, ker so sami poskusili kaj so morii živjet z usemj tistimi obečja-vanji. Odperli so oči še tisti, ki so do malo cajta od tega, še mjeli zaupanje do demokracije krištjane.
DREKA
Velika čuda se je arzglasjla po našim kaoiune on med usemi našimi ljudmi. Kot usako ljeto so mjeli Drečanj na majenca, 13. maja procesijo z obljubo n» Staro goro. Zlo so se čudili ljudje, kader so vi-dali dreškega šjmidiika iti' par nogah naprej an nazaj do Stare goré. To je bla za Dre. čane velika čuda, vidat ha hodit tako du-go pot par notuili, ki potlé, ki jma ko-mlinsko misuištracjon tu rokàh, se je saldu uozu z autamobilom. Mjerno je šu an par-šu an ko je biu tna Stari gori, je takuo molu, de je blo zarjes lepuo ga vjdat. Mi mislimo, de naš šjndik je takuo molu za-tuj tegà, naj mu| Mali Božja odpusti grje-he, kj jih je aa.pravu teljh zadnjih pat ljet, ko je imou kamunsko bruzdo tu svojih rokah. Grjeh, kj ga je napravu je ta, de njesmo mjel nikdar takih velikih taš ku u teljh zadnjih Ijetah an nikdar njesmo
mjeli takuo zaduženeha kamuna ku ga ma mu sadà.
Ko je bluo za zbrat nove može, de bi se jih postavilo kot kandidate novih vota-cjonu, šjndik si je pustu čut, de on bo še naprej za šindika zaki «a čejo poglavarji u žpjptre an tu Uidimo. Pri tem hovorenju se nje premislu, de za šindjka ga rnuore-jo postavit dreškj ljudje; gaspuodi Špjetra in Uidnia nimajo nič ki za se interešdt u našim kamune, a sairni Drečanj muorajo se zbrat svoje može, či čjejo rešit suoj ka-mun odi velikiha dugà, ki je biu napra.vjeii telih zadnih pet ljet. Sindjk se je pustu čut še tuole: de či on se bo še postavu za kandidata, se muore notre lošti tiste može. ki sam zbere an takuo je tud napravu, saj so na uficne že zapisal tiste može, kj so tjel postavit, a ljudje jih niso potardil an jih njeso bli kontent tako, de so usé zva,r-gli. Paršlo se je u našim kamune celò do teha, de kandidat od šindika postavjen je škočnu pruoti kandidatu, ki so ga ljudje zbrali, zavuj tegà, ki je tel na usako vj-žu mj et on adàn stolič kamunskega ko-ei-ja. To je zarjes smješno; mi usi vernò, de po drugih kamunah se usak brani iti na kamun za miništratorijaf, za ne mjet zanzera od ljudi, ta pa se nje bau zamjere, Zaki se je troštu kjek druzeha. Ljudje dre-škeha kamuna so lepuó napravili zvrječ dol nič ur jedrne može an na mjesto njih postaviti poštene može, kj buodo znali djelaii kamunske interese an rešit dreškj kamun od velikega dugà. Za take buodo tud votàL
SOVODNJE
Brali smo vičkrat na taljanskim žornalu, de u naši vasi nam je governo postavu luč letriko pni de ,mi smo usi zavuj tega zvjiesti mu. A to nje rjés, governo nam je pru mialo dau, an še tisti, ki majó lu8, so samo taki, kj so mohli dati dva pala, denar an, idvajst Idlni djelai. Sevjedai, de use to njesu iniohle dat te buohc družine, ker jih je puno takih, ki ujemajo še košček svetà, kje pa šele »ude? Takih družjn jih je dosti, )aj tistim luč nje zasvetila n j eh hiše. Muorajo nimar s petroljem se svetit ali' temo mjet. Zatuo mi poreč m 6, de žor. nali ujemajo kaj za hvalit; za hvalit vino ga muora parvo pokuààt, potlé 9e ga po hvali al je dobro ali ne; takuo tud oni naj pajrvo pridejo hledat od hiše do hiše, de bojo vidali kakuó nam sveti De Gašperjeva luč, potlé naj pišejo an hvaleju.
DOLENJI MARSIN
40 ljebna Matalja Miarsera udova Jureti-ča, ki imaj hišn tu naši vasj, je šla u kokošnjak za ga dizinfetat z nim likujdam, de bi ne kokoši usatale boljezen. Med tjem, ki je Mia tist dižinfetant, je poštarka la tudj hor poj sjenet kj je biu lam blizu. Nasrejča je tj eia, de seaiuo sje hitro Zaunelo z ohjam. Tu malo cajta oheuj sje razširiu po seniku takuó, de je zgorilo use smuó an neke deske an napravilo nu škodu, ki jo šacajo, de je 100 taužent lir.
ARBEC
Se bližaju nove votacjoni za postavit nove može tna kamun, de buodo ministrai. U naši vasi sje zbralo nih par mož, d« su si ložli u usé lište kandjtatu. Today žalostno je, de tisti, ki so se ložli na vedo vič kuj tulku opraviti, aaki njih posipilitat nam ne dje sigurnosti, d'e buodo zarjes mjeli tisto skarh za dobili napravit za ljudi našega kamuna. Mi nejčenio s tjem ponižat tele može, toda ne muoremo mučat tuo, de bi set lahko zbralo bujše, kj par nas njesu manjkali. Mozjé de maju dosti izkušenj), ki su bli i*o s vjet e za «e kruh zaslužit an si takuó (nardil tud nu kulturo, so bli spuščeni, fiepru so tjeli ifode volje uzet fnkajrik za kandidaturo sprejet. A tuo njeblo nareto zaki taki ujeso tjel se lošti u tiste lište, ki majó samó politiku tu glaj-vi. Tj eli so napravit no listo, de bi mjela može useh vasi kamu-na a«, de bi mjeli samo adno skarb: tisto za minišlrat an za napravit vič kj se( muore za dobru naših ljudi, ki na žalost u štjer ljetah demokr-ščanske niintštracjoni so ostal usi obupani. Lište, ki so se postavile ne odgovarjajo volje ljudi, ker majó; samo 'politične imtereše. Lišta, ki (ji pravijo lišta od indipendentu, usi vejo kaj >k ri va tu aadi, sej možje, ki so u njej nam povejo lcajšno forniu maju. Od dragih injo trjeba guorit, njeh sjmbol nam ljepo kaže katjerem partidu pripada-ju. Toda nii upamd, de Paši ljudi, ki so usi tdljeluci an kuinetj, bodo znali pri vota-cjoniah dati tisto leejon tistim, ki njeso kopači napravit naše potrebinja.
SV. PETER SLOVENOV
Dvje sami lište kandidatu so blé postavi ene u mašim kamune. Politična farba od obeh vemo kajšnia je. Ni diference, kjer »indipendenti« maju tiste škope, ki jih m-ajó ta druhi. Zatuo ljudi špjietarske-ga kamuna buodo muorli zbrati kandidate, ki so zvezani m/ed ujemi iz enim samim idealom: tist za pokazat, de u Špjetre su usi Taljani.
SREDNJE
Že oidi raunine dol po Furlaniji vidimo hor nad Gorenjem Trbilju tu' mašem ka-munu, blizu kunfina, 700 metru vesoko goró, kteri se prau Hum. Od daleč jo gledat bi se zdjelo, de ta gora nje nič kaj posebna, .de je dnaka druhim goram, a nimar se tulku hovori o nji an od kulku je uredna, Pravijo, de Humi je ves sestav-j on od karbona, an rjes od zunaj se na vič krajih ljepo vidi an tudi nektjeri ljudi bližnjih vasi ga hodijo nabjemt an ga nu-cajo za ogenj.
Meid uojskó ljeta 1943 j® Njemcem; ki so kot okupatorji bili u naših krajah, paršlo na njeh ušesa glas o karbona u Slav-jenščini ami zatuó je palàia na to mjesto komiujon Njemcu an Taljanu an takuo so natančno pregledal to goró. Takrat so Tatjani prauli, de karbon je rjes u Humiu, a de nje še zadost zdrov za kopat; Njemcj pa so prauli, de je cznotra Huma zarje.« zdrov, te pravi karbon alb zatuo so tjeR sobto začet sondjerat an kopat. Usé bi se brez težkoč arzkrilo, če ne bi bluo tu u adnim kritičnem cajtu uojské.
Taljanska komisija, ki je morbi u tistjm cajtu iz strahu, de bi ne Njemci kopali karbon, jata, de karbon nje še zdrov se potem ko so okupatorji odšl*, nje vič intere-Šala zanj, naspruoti pa so usé načarte za-varnili. Ljudje useh vasi okol Huma z nestarpnostjo čakaju, de bi se kajšen zarjes zauzeu za to rječ, de bi se na konac zvjediala resnica, an upajmo dobra, de ne bi biu Hum samo sladke sanje dostih lju-di, posebnuj dižokupanih. Ta kompit bi se ga muorla zauzet nova miništracjon kamuna, ki 10. junja bo kličena za naše interese djelat.
Bl’za se cajt parve sječne za naše Irau-nike an sainožeti an zaluó buo višno prau, dc povemo našim kumeitam nekatiere le-či gor mez to sječrio. Par nas maju kametj nauado, de malo parv.ič čakaju za začet sejč, ali kosit travo. Tuo zavuj tega. de bi dobru zazrela an de bi na mjel v.gube par sušenju Za 'isl cajt, ki se čaka. je rjes, se ima kaj 'ič sena ^ buj slabu, zale: se travs menja u slamu.
1) Irauo jo muormo pokosit u tistim cajtu ku evetiju najlepše a® najvič rož:c. Pardjelk sena buo rjes buj majhan pri l>ejzu, a buo pa močno vič rendimento imil, kjer nuotre ostaneju takuo use uste sostance, ki sc narbujše za krave redit, Na pr'nier, na naših senožetah ali traunikah rnste najvif tista visoka traua, ki ji usi pravimo .»altissima«; tista traua je u caj-tah vesoka še vič ku dan metar, an bi se ijji praulc tud, de ta je dna varsta divje a:ži. Ku razdreje klasje, ki ga imà ta traua je puhna sjematì, ki su taki ku oves ali venas le nikaj manjši su. U tiste semena je zbrana sostameja traue, caki u plantonu njei pru nič, pru takuó ku pšenici ali žitu, ki se zbjera lisa sostaneja u klasju an tuo, ki ostane je le ku slama, ki na vejà nič an je dobra samuo za stejo naši žvimi, Zatuo sjeme klasja te visoke traue (altissima) kadar je ta malo previo suha, spade proč pri hrabljenju an takuo par-nesemó u senik ali spravimo u naše kope... slamo. Kuo je par »altissimi«, takuo je tud par drugih suort trau, ki potle kadar odoveté, narediju sjeme u katjerim se zbere usa sostaneja an ta se vje, de spade proč kuó traua je previč suha.
Damiti sje trjeba na tist principi, de je trjeba začet s sečnjo ku ta velika Part trau eveté an de njesmu deléc od tistega cajta ku se buo začela sušit.
2) Druhj dobar nasvjet pri košnji bi biu tud ta, de posikarbimo, de se posječena traua suši počas, takuó, de se uodà pozgubi
TER
Na velika dižgračja ne točala za neà od naše uasi. Tu noči od 15 teha mjesca bratri Dante a n Uigjo Mola rol, (Fladon) naši paezani, so z njih kamjonaini uozili ta na poti, ki od Sačilja na peje tu Meštre. Z njeini so šli z njem družim kaimjonam še bratri Cadó odi naše doline. Tu Sačilje so be usi, ki so se ustavili Ka se spočiti no mar an tu kumpaniji popiti ne kafé. Te parvi so partili pruti Benetkam-Mestre bratri Cado, za njeml so partjli malo mi-nudou pótim Še bratri Molaro, ki kar su revuli blizu Godlega San Urbano (povineja Treviš), ne jim pruotimi šla z ejelom ve-ločtadoni na makinja, ki na nje zbasala luči, takoviš bratri Molaro, ki so reštali abaljani od luči njeso vidali, ki ta pred njemi o bi ustavjen kamjon od bratre Cado. Dižgračja e tjela, ki bratri Molaro so trušnilj tu te kamjon ustavjen z njeh ma -kinjon an pótem te je uarhló tu fosat. Pri tej dižgračjj Danfe e reštu martou ta na puošte, bratar Uigjo e rešitou par mj-rakou žiu. Po dižgračjii, Dante so a paiv nesli tu Ter, kjer so mu nardili funeral. Par funeralju te bo tikaj judi, kj ve se ne uaordamo, ki n0 bodita jih tekaj za ka-cea druzeai Te parvi so be tu semetjerehe, no te zadnji so mjeli šnje veljestj od uasi. Ranek Dante e biu mlad nu pouno poznan po usej Terski dolini. Prej e biu za karabinjerja! pótim so a ložli todeski tu dan karnpo de končentranient. Dvje Ijeti naznt e se oženou, takoviš o pušča neà' otrokà, ki on ma no ljeto, no ženo.
BRDO
Barjeni so mjeli pouno strahu ne mjeti še ta na novi konsej komunal jedan kose-jer ti, ki te ko jim to8ali)| drui bot, nu so merkali za veljestj ta na to lišta, ki na bo uerbala. Itako dan od te dvia kandidaila, ki so ta na lištu od demokracije kristjane, Zet Keri prej e bi se luožu ta na li-što indlpendonte, nu póteni e šou ta na li. što od deniokmcije. To ne more z,apiaati prej za no lišto, nu pótem za tu druo. Leč na djé, ke se dan on stori no rječ itako, o ne more veljesti nikamar. Itako bal na uerbala demokracija krištjana, Brdo bi muoru reštati kuj z dan konsijer. Se dan
IZ ZAHODNE BENEČIJE
Njivar, Miko Zvan e bi se zapisou prej ta na lišto inidipendetou, nu pótim e šou ta na demokracijo krištjano, no itàko se njeà kandidatura na bi imuorla priti anulana. Za druo sousje judje, ki to obrenče ta na lišti so judje po poti, nu to ne more vje-dati ka lišta na bo uerbala. Zavrh u bo ledu še tai na tele eleejoni mjeti spekat 5 lconsejerje, nu jim morejo prit; zavuj. teà, ki ta na lištu od dlemokracije kristjane nu majó tri kandidat«.
Se zla mjeti šindika potem so ugnali, tiho tiho, ledati suose uasi kaiko to ma storiti za mjeti dah od suojih kandidajtou. Zavrh o ma sa m tri kandidate ta na demokrar cijo krištjano eto, ki te drue uasi no majó kuj dva, e zatuo e be pretendou mjeti nukaidà dan Završan za šindika. Itako Se Ter o leda mjeti šindik dara Terjani, nu za jo rejči rjes, sousje možje, ki so kandidati no bi tjeli beti kopani. Judje no merkajo pouno obe dMai Kuljno nu še Lendarja. Selakor boé te mladi Kulin o le Lendarja zaiviij tea no djejo, ki šindik o ma beti mlad| za morjeti iti pousod za ledati ge to more mjeti kej kaida za naš komun. Barjem; bi merku lošti Si-niko (Dolič), ma o Če mjeti seboljo rat za ledati od ;(nei restati kuj z dara konse-jer, Njivarji no bojo merkali daržati te, ki no majó. Podbrdo o če mjeti še dan Podborjen nj kadla za šindika nu o merica Molarja. Ma tc o je še kandidat za eleejoni provimeja! nu leč na ne pasti, ki dan konsejir provindjal o bodi še šjndik 1‘i asesor. Itako Podbrdo o ne b1 moru mjeti oi sperancu, nu za rejči rjes bal c revóu mjeti dan konsejer provincjal e bi meru ni jeti rat.
PEDROZA
Fanieja Pelljgoja Orfai ne ba al j etana od rojstvu nehà ljei>eha siniča. Kar.-itiu e Ila tu Podcjerku Belligoj Anton močno poznan tu niašj krajah. Belligoj Anion, ki on je star 67| ljet e s t jele m, karstiu tehà 53 otrokà, tu ejelim suojim živenju. Te to je zarjes dan primat au mil ve pensar mo, ki to nje može tu naših krajih, ki «o tekaj otruok karstili.
U tej olcažjaui ne ba napravjena na velika fiešta. Mi z našim krajam ve augura-mo, ki sjnič on mati adrau an bruan.
počas, de se na pride, de se samo opeče od sončnfh ražjou an notre traua je še dest umilaina, ker takuo traua bi Višno spek oživjela«. Zatuo je narbujšei, de ila odnesemo sena u senik ali gai spravimo u kope, ampa, de ga pustimo almiainja adino nuojč u lonlcah, de takuo uré pru počasi. Buojš bi bluo ga pustjt u lonicah dvje noči, ku gai diati u senik pairvič umjd, kjer bj lahko se uhrjelo an tuid če bi n,e pestu pru črno ali z mufon, ku vič krat se vidi, de seno čepru našim očmi zgleda de Je ljepcy žviut» .na bo tjela ga Jesti, zaki rajema tistega gušta, ku tisto seno, ki je bluo Ijepuo parsušeno an s suojhn caj-tom. Na smjemo zabit, de žvina je buj delikatna ku mi par suo j emu guštu, an če vi sta. vidali, de kajšna kraVa nje tjela jesti seno čepru je bluó ljepo, zeleno, de za nas ljepo dišalo, ga nje tjela jest pru zaki nje blo dobro posušeno • aili de tista traua je rastla u djiemci,
Takuo usi vestà, de senu o saj ne sinje opejčt, ampà ga je trjeba dobro posušit an počasi.
PODBRDO
Malo dni od teà, e pusitu tole zemjo, nau drahi pajezan Pez Paskuale. Par fune-raljo so bli usi domačini, ki ne a če mjeti simprj tu njeL i;kordo, zaki te bi dan dobar človek. Naj mo bo iahlui domača zemja.
TAJPANA
Propaganda % votacjoni ne parslà še par nas ta na koto. Maj njesmo vidali tu našim komune tekaj pohajanja, čuli tekaj čekaroč. Màsmo tu te zadnje dni, kar so judje vidali kezje; so možje, ki so se postavili ža kandidate. Judlje sousje se začudili, kar so vidali, ki tu našim malim komune so be presentane nič manj kuj štjeri lište. Pàruo lišto so jo presentali domači judje brez partida, no jej pravjo lišta od indi pendente; druha lišta to je ta od demokracije kristjane; ta trenča to je kominiormišta a-n ta četarta paj od ne speeje »socjalište«. Lišta cjela na je kuj ta od demokracije krištjano, ki na ma 16 kandidate, a na ma to mančo, ki tu njej njeso loženi možje od Brjezej an Debe-leša. Ta od indipendente na mà 15 kandidate od usjeh uasi, inankuj Tajpana. Lišta od komuniste na ma 11 kandidate, to veni-čo part Veškuoršemi. Lišta., ki ne se dala za štemu besjefdo »socialismo« na ma 8 kandidate, ki so škuažej usi Tajjpanjeni. Tale to je na rječ zarjes raouà m naše judi an ne moremo skriti nje velik sinji-likat politik. To če beti kuo zbrati, zaki usjeh skup, to je 50 može, ki so se ložli za mjeti 20 puošte zaj konsejerja. Ne moremo šnje m jati mo idfejo kuo no judje če zbrati. Šarok skjeranient usjeh teh može, ki no merkajo pritj ta na miništracjon komiumal, e judi pustou nu mar konlužjo*-nane; an dosti to če beti (jih, ki no ne bojo vjedali kehal zbrati. Tuo zavuj teha, ki tu lišti demokracije kristjane to je može, ki so simpri pravili, ki so socjaljstji; tu listi od komimlbrmište so raotre možje, kj usak človek, ki on .je pozna, bi tou rejči, ki so demokracije'krištjane; te može od lište, ki so jej ložli ime »socialismo« ne v jemo ljepo zanje, kuj ve moremo rejči, ki Še taj na nià demoki-ištjane notre. Lista od indipendente na ma inotre može, ki ne nejčejo mjeti čefš s partidi; a še ta na ma suo mančo, ki raa bi tjela beti ta, ki na njenia tu njej majedneha Tajpanjena. Lišta od demokracije kristjane na je ka-pežjana qdi dveh maještrene. Fjlip'č tu Viškuorši an Nouak tu Taj p ani. Dani tje-leh dveh, ki na mej uodinjati ta l;šta o bi muoru deventati šjndik. Lišta od korito lormište na ma a kapo perida Zuss na tu Viškuorši an Nicotra. Ta od indipendente na mà Robaca an Uigjo Sedbla (Zuanočo) tu Platiščah. Ta od socialiste na ma Bluza rja au Berrà tu T1ajpani, Od usjeh t.jeh, ki smo povjiedali, «o koj težje od indipendente, ki njeso nuaj mješali reči od komuna. Te druzje so usi provali več ali mankuiji. Infates ve usi vjemo, ki Filipič tu Viškuorši e bi pouno ljet Podesta. Perlt Zussino e bi n/ekej ne ljeta Komparih pre-feticih, Berrà (fornar) e bi 'dvje ljeti šindik od demokracije krištjiane. Usj težje so be provani od naših judi Gemo v'dati čez 15 dni kako to če veljesti, judje no tekaj čakajo, zaki ne be 'tjeli rado vidati može ta na komune, ki no nardita kej več koj težje prej.
Odgovorni urednik: TEDOLDI VOJMIR Tiskala: Tiskarna Lucchesi - Gori«a Z dovoljenjem videmskega sodišča 8t. 47