PRIMORSKA
DELAVSKA EKOTHOST
GLASILO ENOTNIH SINDIKATOV ZA SLOVENSKO PRIMORJE IN TRST Leto 2., šter. 9 - Cena 4 lire	TRST, četrtek 14. februarja 1946
Delavci so se bodli za demokracijo. Internacionalizacija Trsta ne predstavlja rešitve, ki bi bila o skladu z demokracijo.
Zato nam niti ne omenjajte internacionalizacije, ki bi pomenila kolonizacijo!
■»■■■■■nBMnMBmHHnaaMaHMHanHNaaagBaMKnMnBaHmMaBKHHaHi
Uredništvo in uprava: Via Carducci 6 ____________ telet, 82-50 — Rokopisi se ne vračajo
Pristanišče, industrija, mornarica in ladjedelnice so nastali, živeli in napredovali za časa kapitalističnega razvoja avstrijske države. Ta razvoj je kasneje dosegel imperialistično fazo, za kar je Trst predstavljal odlično izhodišče, bodisi kot pristanišče, ki je Služilo za izvoz avstrijskih industrijskih proizvodov ,kakor tudi ladjedelniško središče, kjer so se gradile trgovske in vojne ladje za avstrijsko mornarico, pa tudi kot odskočna deska za imperialistično ekspanzijo proti Albaniji in Bližnjemu ter Daljnjemu vzhoda. Povoljni zemljepisni položaj Trsta, spretnost in podjetnost mestne buržoazije ter strokovna sposobnost delavcev so odlično služili avstrijskim načrtom. Delavci so se morali težko boriti, da so si preskrbeli vsakdanji kruh ter dosegli prosveto in osnovne svobo-Ičine. Bili so strnjeni v svojih organizacijah, se upirali gospodarjem ter se stalno in neumorno borili.
Avstrija je propadla ob spopadu imperia-lizmov in zaradi sredobežne sile narodov, katere je zatirala. Naša pokrajina je pripadla Italiji in naši delavci so postali žrtve izkoriščevanja italijanskih kapitalistov. Posebno za časa fašizma se je tako zmanjšala življenjska raven vsega našega ljudstva, da je bilo le malo evropskih dežel, kjer bi delavci živeli tako slabo Med novimi mejami je pristanišče obubožalo, industrije in ladjedelnice so podlegle krizi ter se ohranile pri življenju edino le s subvencijami in državno pomočjo. To pa je bila osnova, ki je morala kasneje nujno služiti kot izhodiščna točka za nove imperialistične, fašistične pohode proti Balkanu in srednji Evropi. Mi 'dobro vemo, kam je privedla ta politika: k prebujenju in uporu podjarmljenih narodov, ki so se dvignili v obrambo svoje neodvisnosti in narodne svobode, v borbo vsega ljudstva naše pokrajine, da bi končno uničilo fašizem in da bi po razpadu Italije tudi pregnalo nemškega okupatorja.
Delavci Trsta in pokrajine so aktivno sodelovali v tej narodno osvobodilni borbi, ki je zahtevala uničenje naeifašističnih sil, ki So vladale na vseh poljih življenja. To je bil edini način, da bi se osvobodili od onih, ki so iz naše pokrajine, posebno pa Trsta ustvarili središče imperialističnih nasprot-stev, ljudske nesloge in žarišče vseh mogočih spopadov. Delavci so z demokratičnimi in resnično miroljubnimi silami na čelu upravičeno upali, da se bodo odstranile reakcionarne, šovinistične in imperialistične sile, ki so povzročale vse pretekle nesreče, in da se bo vzpostavila ljudska oblast, osnova italijansko slovanskega bratstva.
Sedanja uprava v naši pokrajini, ki jo predstavlja ZVU, bi morala biti samo začasna. Demokratične sile morajo nadaljevati borbo proti domači reakciji, ki jo podpirajo italijanski ter jugoslovanski izseljenci reakcionarji. V zadnjem času se je pojavila v odprti obliki tudi mednarodna reakcija. Odkrito se je postavil problem internacionalizacije Trsta, in celo vse pokrajine.
Dovolj smo že dokazali, da internacionalizacija ne predstavlja rešitve, ki bi bila v skladu z demokracijo. Delavci so zelo občutljivi v političnih vprašanjih, toda internacionalizacija je naperjena tudi proti vsem gospodarskim interesom mesta. Finančne mere, pomoč, poizkusi reševanja gospodarskega vprašanja, razne olajšave, kapital, ki je bil določen Trstu od strani tistih dežel, katerim je v preteklosti pripadalo mesto in ki je določen vsled važnosti mesta kot šahovska figura v njihovi imperialistični igri — vse to bi moralo priti sedaj iz dalnjega im-peralističnega izvora, ki ni nič manj zainteresiran, da bi nas politično podjarmil. Na ta način bi imeli vse razen neodvisnosti in politične svobode. Če bi se uresničila internacionalizacija ah neodvisna Julijska država, ki predstavlja le isto stanje v drugi obliki, bi se izkoriščanje nadaljevalo. Na ta način ne bi ničesar dosegli.
Kje bi vendar uporabili ta inozemski kapital? Morda v industrijah, podobnih industrijam tistih dežel, iz katerih bi ta kapital prihajal in kjer morajo dnevno vreCi na ulico tisoče delavcev? Morda v ladjedelnicah, da bi gradili ladje in tekmovali z ladjedelnicami onih dežel, ki bi nam dajale ta kapital na razpolago? Te dežele imajo dovolj ladij in jih bodo imele vedno več. Jih bodo morda uporabljale samo kot staro železo? Ne, ne; tuji kapital ne bi prihajal k nam, da bi podpiral našo industrijo, niti našo mornarico. Te bi morale izumreti, a z njimi tudi naš delavski razred.
Isto velja tudi glede možnosti, ki nam jo prikazujejo o oživljenju našega pristanišča in trgovine. Vse to je lažnivo. Internacionalizirani Trst bi se nahajal blizu Reke, ki je pod jugoslovansko oblastjo. Reka bi uživala državno zaščito z enotnimi •pristaniškimi, prometnimi in prevoznimi tarifami, Trst pa bi bil zaprt že na Opčinah. Nikdar se ne bi mogel dvigniti kot emporij, marveč bi izgubil del svoje tranzitne trgovine, ki mu jo lahko v tej meri zagotovi le sam obstoj pristanišča v najožjem smislu pod mednarodno upravo.
_■ 2 gledišča delavskega interesa bi se pojavilo v zaostreni obliki izkoriščevanje, kakršno vlada v kolonijah. Zato s0 delavci odločno nasprotni internacionalizaciji Trsta. Za tako rešitev so le nekateri najvišji zastopniki naših izkoriščevalskih krogov, ki so vedno in brez vsake sentimentalnosti delovali najprej z avstrijskim kapitalom in državo, nato z italijanskim kapitalom in državo, posebno z časa fašizma, in so vedno dobro zaslužili. Danes so pripravljeni sodelovati z mednarodnim kapitalom in mednarodno reakcijo Računajo, dab odo mogli vedno dobiti toliko policijskih sil, da bi podjarmili delavce in jih prisilili na najnesramnejše izkoriščevanje, da bi mogli le oni sami in z njuni inozemski magnati uživati dobičke. Kadar se na eno stran postavljajo razni Co-sulichi, Economi in podobni, se bodo delavci, demokrati in vsi oni, ki ljubijo svoje ljudstvo in svojo zemljo, takoj znašli na .nasprotni strani,	Giorgio Jaksetich
Iz federativne ljudske republike
Ustavna zaščita interesov delovnega ljudstva
Osnovno načelo ljudske državne ureditve je določilo, da »izhaja vsa oblast iz ljudstva in pripada ljudstvu«.
Točna razlaga tega kratkega določila, ki je toliko stalo vse narode Jugoslavije, je v istem (6. čl.) členu ustave federativne ljudske republike Jugosavije, in pravi:
»Ljudstvo izvršuje vso oblast po svobodno izvoljenih predstavniških organih državne oblasti, ljudskih odborih, ki so od krajevnih, ljudskih odborov do skupščinskih ljudskih republik in ljudske skupščine FLRJ nastali in se razvili v narodno-osvobodilni borbi proti fašizmu in reakciji in ki so osnovna pridobitev te borbe.«
V	teh kratkih vrsticah je vsa globina demokratične ureditve države, kakršna je mogla nastati le z najodločnejšo borbo, s krvavo borbo, ki se je morala voditi brez kompromisa, 'brez milosti in s popolno zavestjo, da se ničesar ne more doseči brez žrtev. Je že res, da se mora dati veliko število žrtev za tako ogromne pridobitve, vendar pa je morala dati Jugoslavija kljub temu za te pridobitve prevelike žrtve.
V	tej borbi smo bili vključeni kot sestavni del tudi mi. V to borbo mi nismo bili vključeni po naključju, marveč smo vanjo stopili kot člani enakopravne enote, kot bratje, kot dolgoletni borci za iste ideale in končno kot sesavni del enega in istega nacionalnega (kot Sovenci) in vsedržavno-jugoslovanske-ga kolektiva (kot Jugoslovani). Za to borbo smo se pripravljali dolgo, polnih 27 let. V tem pričakovanju smo dajali svoje žrtve ze davno prej, kot so stopili v odločilno borbo vsi jugoslovanski narodi skupaj.
Po teh uvodnih besedah hočemo potrditi le dejstvo, da imamo tudi mi Primorci polno pravico uživati — prav take— demokratične pravice, kot jih uživajo jugoslovanski narodi, ker smo dali ravno take žrtve in z isto zavednostjo in odločnostjo
Po vsem tem n-.j omenimo se kratek del ul. 7, ki omenja da »državljani odpokličejo svoje ljudske predstavnike tudi preden poteče doba za katero so izvoljeni«.
Z drugimi besedami bi ti povedali tako: dokler nekdo vrši svojo dolžnost soglasno z interesi ljudstva, lahko tudi ostane njegov predstavnik, ce pa preneha delati v interesu ljudstva, pomeni da ne predstavlja njegove volje in ni več pravi ljudski zastopnik. Komaj nastopi tak moment, ga ljudstvo odpokliče z njegovega položaja, mu odvzame vse funkcije ter postavi na njegovo mesto drugega, ki daje več jamsterv, da bo zares zastopal splošne ljudske interese, ce torej ljudski zastopnik, ki je izvoljen za tri leia, ne tolmači pravilno žeij in teženj ljudstva, ga smejo odpoklicati po enem mesecu ne glede na njegov 3-letni poslanski mandat.
Cl. 10. ustave pravi: Nasproten je ustavi vsak akt, ki je naperjen proti suverenosti, enakopravnosti in narodni svobodi narodov j Federativne Ijudke republike Jugoslavije in njihovi hljudskih republik. Točneje in konkretneje pa določa še čl. 21, ki pravi v tretjem odstavku sledeče: »Nasproten ustavi in kazniv je vsak akt, s katerim bi se dali državljanom privilegiji ali bi se jim omejevale pravice na osnovi razlik v narodnosti, rasi ali veri, in vsako Sirjenje narodnega, rasnega aM verskega sovraštva in razdora«.
Ze to dejstvo nam jasno kaže kakšno stališče moramo zavzeti v pogledu akcije, ki jo je podvzela tržaška »Camera confederale« ali Julijski sidikati, ki se oslanjajo na nacionalno osnovo in ki prezirajo vse druge narodnosti v naši pokrajini ter s tem onemogočajo sodelovanje med Slovani in Italijani. Po taki ustavi se z zakonom ugotavlja, da je to dejsto kaznivo. To so končno potrdile tudi naše delovne množice s svojim stališčem proti akciji Julijskih sindikatov. Seveda danes tako dejstvo ni kaznivo zaradi podpore, ki jo pri nas uživajo vse reakcionarne organizacije, pa tudi Julijski sindikati. Iz tega je tudi razvidno, zakaj Julijski sindikati med svojim članstvom nimajo drugega elementa razen onega, ki se osla-nja na narodno premoč, narodno nasilje in zatiranje vsake druge narodnosti. To je bilo načelo fašizma, proti kateremu smo se vedno borili in katerega smo v glavnem končno tudi premagali ter bi bil že popolnoma mrtev, če ne bi ga spet oživela protiljudska
uprava, ki sedaj izvaja oblast v naši pokrajini.
Obrnimo se nadalje na druge člene jugoslovanske ustave.
Pod naslovom »Družbeno ekonomska ureditev« prinaša, ustava določbe o proizvajalnih in drugih sredstvih v pogojih ljudske oblasti ter njihovih odnosih do delovnega ljudstva.
Cl 14. določa tri sektorje državne ekonomske ureditve. Ta splošna načela so nam že bila znana, saj jih je izrazil tov. Edvard Kardelj že v svoji razpravi »O glavnih nalogah zaledja« vendar so te izjave postale sedaj uzakonjene in so končno dobile tudi svojo pravno obliko. Člen pravi:
»Proizvajalna sredstva v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji so ali občeljudska imovina, to je imovina v rokah države, ali imovina ljudskih zadružnih organizacij, ali imovina zasebnih fizičnib ati pravnih oseb.
Družbeno-ekonomska
ureditev
»Vsa rudna in druga bogastva v zemlji, vode, vštevši mineralne in zdravilne votle, viri naravne sile, sredstva železniškega in zračnega prometa, pošta, brzojav, telefon in radio so občeljudska imovina.
»Proizvajalna sredstva v rokah države izkorišča država sama ali jili daje v izkoriščanje.«
Ze same te določbe so dovoljne, da lahko trdimo, da ljudstvo v tem položaju ni. več siromašno, marveč da se je obogatilo z ogromnimi sredstvi, ki so postala njegova. To nam tudi tolmači, zakaj jugoslovansko delavstvo tako vneto izvaja obnovo prometa, rudnikov in ostalih podjetij ter skuša doseči čimvečjo proizvodnjo. Saj dela ljudstvo zase. Ves pridelek, ves dobiček, ves kapital gre v njegove žepe, ker jih ne črpa noben izkoriščevalec. Vsa delavska družina dela za svoj dom, za svojo državo. Ob taki zavesti je jasno, da jQ obnova in proizvodnja vprašanje, ki globoko zadeva zavest samih delavcev. Ne moremo in nočemo trditi, da je delovni program jugoslovanskih delovnih množic le vzrok navdušenja dosežene zmage in osvoboditve od okupatorja, marveč je tudi interes, materialni interes, ki prispeva k blagostanju. Navdušenje, ki sloni le na sentimentalni osnovi je kratkotrajno in postane trajno, šele tedaj, ko ga stavimo na konkretno osnovo splošne ljudske koristi.
Zato pravi čl. 15. »Da bi zaščitila koristi ljudstva, dvigala ljudsko blaginjo in pta-Vilno izkoriščala :e gospodarske možnosti in sile, usmerja država gospodarsko življenje in razvoj s splošnim gospodarskim načrtom, pri čemer se opira na državni in zadružni gospodarski sektor in izvaja splošno kontrolo nad zasebnim sektorjem gospodarstva.
»Pri izvajanju splošnega gospodarskega načrta in gospodarske kontrole se država opira na sodelovanje sindikalnih organiza-ganizaeij delovnega ljudstva«.
Mi se točno zavedamo, da bomo naleteli na vedno večja nasprotstva pri izvajanju takega programa pri nas, posebno zaradi točk, ki omenjajo, da so »vsa rudna in druga bogastva v zemlji, vode, vštevši mineralne in zdravilne vode, viri naravne sile, sredstva železniškega in zračnega prometa, pošta, brzojav, telefon in radio občeljudska imovina.«
Biti smo vajeni dolga leta gledati, kako razne delniške, družbe izkoriščajo vsa sredstva za svoje osebne koristi, in še celo tista sredstva, ki niso zahtevala nikakih posebnih investicij, kot je n. pr. voda. Kjer se je pojavila mineralna voda, so se našli tudi takoj razni podjetniki, ki so plačati državi določeno gao in omogočiti piti io vodo, ki je toliko koristna zdravju, le onim, ki so jo dobro plačati. Takih primerov je nešteto in ni potrebno, da bi jih na dolgo naštevali.
Važno je tudi dejstvo, da država že v usta-določa, da lahko odstopa svoja proizvajalna sredstva v izkoriščanje drugim pravnim ali fizičnim osebam. To je, kjer ni nevarnosti.
V medsebojnem sodelovanj« je naša moč in naša končna zmaga
Primorska delavska enotnost je in ho
ostala vedno glasilo našega delovnega ljudstva.
Zato je razumljivo, da je to glasilo last primorskega delovnega ljudstva.
Težave, uspehi in radosti ljudstva so obenem težave, uspehi in radosti »Primor, ske delavske enotnosti«!
Namen delovnega ljudstva je medsebojno sodelovanje in podpiranje.
V našem listu tolmačimo potrebe našega ljudstva in obenem prikazujemo kako odgovorne upravne oblasti ne pomagajo ljudstvu.
Zahvaljujemo se zavednosti vseh naših delavcev, v prvi vrsti idrijskih rudarjev, ki so dokazali razumevanje za medsebojno sodelovanje in smatramo za moralno dolžnost, da tudi mi prispevamo k medsebojnemu pomaganju in jačamo zavest skup. nosti.
G. Street
Dvakrat smo predavali v slovenščini o sindikalnih problemih.
Takoj nato ste nam zabranili predavanja zaradi »reorganizacije«.
Ali naj »reorganizacija« zamaši sloven. skemu delaven usta?
Je že poldrag mesec, odkar ste nam zatrli našo besedo.
Zato smo darovali komenskim Pogorelcem, sindikalistom 5.000 lir in Volčjemgradu 2.000 lir, kot doslednim antifašističnim in delavskim borcem.
Delavci, ki darujete za tiskovni sklad »Primorske delavske enotnosti«, darujete za svoj list, za nosilca vaših teženj, za čuvarja vaših interesov, darujete tudi za vaše prizadete tovariše!
V skupnosti je moč in naša končna zmaga.
Težave
in
New York, (Tass). — Radio London poroča, da je promet v pristanišču Newyorka popolnoma ustavljen, ker stavkajo uslužbenci na vlačilcih. Stavko podpira tudi 35.000 pristaniških težakov. — Število stavkajočih znaša sedaj v ZDA 1,500.000,
London, (Unipress). — Spodnja zbornica je obveščena da bo obrok masti v Veliki Britaniji ponovno zmanjšan in da ho obrok kruha zmanjšan ponovno na količino izza najtežjih vojnih časov. Zmanjšanje obrokov se bo uveljavilo sredi marca.
NEW YORK — Dosežen je bil sporazum med vodstvom telegrafske družbe \Vestern Union in strokovno zvezo. Po sporazumu se bo ponovno pričelo delati po presledku petih tednov.
da bi se našel kak Izkoriščevalec, ki bi delal na škodo ljudstva .marveč se na mesto njega najde posameznik ali posebna skupina ljudi, ki delajo za svojo in splošno ljudsko korist, tam se lahko tudi odstopi taka sredstva v izkoriščanje. Naj omenim le primer zemljiških posestev, ki postanejo državna last. V tem primeru lahko država odstopi svoje zemljišče v izkoriščanje posameznikom ali zadrugi pod najpovoljnejšimi pogoji. To velja lahko tudi za rudnike ati za manjše tovarne. S tem se takoj odstrani vsak posrednik ati zakupnik, ki je vedno predstavljal le vmesnega eebičneža, ki je živel od tujih — delavskih — žuljev.
Država in splošni gosgodarski načrt
Država si ustvari splošni gospodarski načrt. Ta načrt velja za vse ljudsko gospodar-stvo. Po tem načrtu se spravi v sklad vsa državna ekonomija, ki ne sloni več na načelu privatne konkurence in izžemanja delavcev, marveč na načelu čim večje proizvodnje, oziroma viru splonega ljudskega bogastva, kar konno vpliva na delovne in življenjske pogoje vsega delavstva, ce so ti cilji taki, je prirodno, da država zaupa njihovo izvajanje ravno ljudstvu, ki ima od. tega korist. Ljudstvo bo tudi znalo paziti, da se ta dela izvajajo tako, kot zahtevajo njegovi interesi. Ta naloga je poverjena sindikatom kot delavski organizaciji, organizaciji elementov, ki prav od proizvodnje pričakujejo boljše življenjske pogoje. To so končno elemnti, ki so se boriti z orožjem za te pridobitve ter ni strahu, da se bodo izneveriti sami sebi. Država je ljudska, ljudstvo pa je delavstvo — torej ono Ima polno pravico, pa tudi dolžnost, čuvati vse, kar je njegovega. Ker je država n j 'gova z vsemi materialnimi dobrinami vred, je jasno, da bo znalo ljudstvo čuvati vsa 'svoja (ali državna — kar ej isto) gospodarska podjetja. Zato tudi čl. 16. določa da »občeljudska imovina uživa posebno zaščito države.«
Kakšna razlika je med tem in našim živ-Ij enjem 1
Pri nas sploh občljudske imovine sploh nimamo, marveč je vsa v rokah trustov, koncernov in delnickih družb. Mi smo le najeti in plačani »živi stroji, ki se kupijo, prodajo ati pa zavržejo, če se to zljubi vsemogočnemu gospodarju! Razen tega načelnega stališča, ki more ozdraviti vse bolezni protiljudskega izkoriščevanja, vidimo tudi praktično izvajanje »liberalistične« gospodarske politike. Do sedaj še nismo nikoli mogli doseči resničnega izboljšanja našega položaja, marveč vedno le nekaj »srednjega«, nekaj polovičarskega, nekacj kompromisarskega. Tako je v vprašanju mezd, delovnih pogojev in socialne zaščite. Vso zaščito uživajo le delodajalci, kar pomeni, da imajo vso korist le oni. Saj Uf&dijo delavskim zahtevam le v kolikoor imajo za to korist, ce nimajo koristi, ne dajo ničesar in se obrnejo na oblast, ki jih takoj zaščiti.
Kako je v Jugoslaviji?
Cl. 18. določa: Prepovedane so asebne monopolistične organiacije, kakor so karteli, sindikati (gospodarski, sindikati, op. ured.), trusti in podobne organiacije, ustvarjene z namenom, da bi diktirale cene, monopoli-nega gospodarstva«.
zirale tržišča in škodovale koristim narod-
Mi dobro vemo, da so take družbe, saj jih občutimo vsak dan na svojih plečih, v svojih žepih in končno v naših želodcih, ki prejemajo dnevno le 800 kalorij hrane namesto 3600.
Kljub temu pa se upošteva privatna iniciativa in podjetnost. Isti člen določa: »Zajamčeni sta zasebna lastnina in zasebna podjetnost v gospodarstvu«.
»Zajamčeno je delovanje zasebne lastnine.«
Torej ne samo, da je zajamčena neaktivna zasebna gospodarska lastnina, marveč tudi njeno delovanje. Jasno je, da je vsako pošteno delovanje koristno za vse ljudstvo, kadar ono pomaga pri dviganju splošne gospodarske moči. Seveda Ce ta zasebna aktivnost začne delovati na škodo skupnosti, nima več nobenega opravičila za svoj obstoj.
Zato pa »zemljiška posestva ne morejo biti na noben način v zasebnih rokah« in »država ščiti in podpira siromašnega in srednjega kmeta s svojo splošno gospodarsko politiko, cenenim kreditom in z davčnim sistemom«.
Kaj mislite o teh načelih, vi tovariši delavci in kmetje?
SAN FRANČIŠKO - Henry Ford je dejal, da bodo Fordove tovarne kmalu popolnoma ustavile obratovanje, če se stavka v jeklarski industriji takoj ne konča,
Moskva, (BBC). — V načrtu je gradnja 280 novih mest v SZ. Med temi je tudi astronomsko mesto z velikim observatorijem in drugimi zgradbami za astronomska raziskavanja.
LONDON — Pričakujejo, da bo težak prehrambeni položaj, ki je zajel ves svet. predmet bližnjih informativnih razgovorov med delegati Velike petorice proti koncu tega tedna. Predlog britanskega zunanjega ministra Ernesta Bevina, nai se izboljša razdeljevanje živil v Veliki Britaniji s spremembo načina, po katerem se razdeljujejo živila, je bila predložena vladi v pretres, Bevin bo predložil ta načrt Veliki peterici in če bo potrebno glavni skupščini.
Ta problem prevladuje politična vpraša-nja, ki jih mora še pretresati varnostni svet. Predlog resolucije, ki ga je pripravila Velika Britanija, ho verjetno predložen jutri in glavna skupščina bo na njem razprav. Ijala na enem izmed plenarnih zasedanj v prihodnjem tednu. Predlog opominja ves svet na, resen položaj v prehrani, in vsebuje poziv vsem narodom, naj skušajo lastno proizvodnjo živil povečati.
Ameriška, francoska in kitajska delegacija so bile pooblaščene podpirati britansko resolucijo.
uspehi
Niš, (Tanjug). — Niš, važno železniško križišče, je močno trpela od zračnih napadov, Železniška postaja z vsemi napravami je bila deloma porušena. Preostale objekte
Zahtevamo zaščito deiavskih interesov
Enotni sindikati odpoklicali svojega zastopnika v socialnem posvetovalnem odboru pri angio-ameriški vojaški upravi
Obstoji resna nevarnost, da postanejo sho-ro vsi rezultati tržaškega mezdnega sporazuma ničevi. Malo čudno se vse to čuje. Toda če pogledamo bistvo stvari, bomo ugotovili, da je položaj zelo resen in da misliti.
Doslej je imelo delavstvo zaslužek za 48 ur tedensko zagotovljen, zaradi pomanjkanja električnega toka se je delovni teden skrajšal za S ur In znaša sedaj le 40 ur tedensko.
Življenje terja svoje. Zaslužek more biti vsaj minimalno zadovoljiv, mora biti tako visok, tla so delavci v stanu zadovoljiti vsaj najnujnejše življenjske potrebe.
Zato je razumljivo, da delavske množice terjajo, naj se izgubljeni dan izplača iz dopolnilne blagajne. Izplačila iz te blagajne pa se ne sinejo skrčiti na 66% izplačilo. To 66?š izplačilo pa se bi po najnovejših odredbah izvršilo le v primeru, da dela-vee ne dela 40 delavnih ur na teden.
Delavstvo zahteva, naj se dosedanjji predpisi izvajajo in dopolnilno izplačilo’ vrši iz dopolnilne blagajne v višini 75% na vse izgubljeno delo izpod 48 ur tedensko, kot doslej.
Nadalje zahteva delavstvo, naj se takoj ukrene vse ono, kar je omenil 16, januarja tekočega leta g. polk. Smuts. Pri tem gre za to, da se prenehajo odpuščati delavci iz služb. Ravno tako morajo postati takoj izvršene vse odredbe glede podpor za brezposelne delavce.
Le z dejanskim izvajanjem vseh potrebnih ukrepov se lahko olajša tragično stanje ti) tisoč družin, ki gladujejo in trpijo splošno pomanjkanje.
Kakor smo že v naši zadnji številki omenili, je stanje brezposelnosti jako pereče. Število ljudi, ki nimajo nobenih sredstev za vzdrževanje, dosega po zmernem računanju 30.000. Vsi ti morajo v današnjih težkih gospodarskih prilikah trpeti pomanjkanje.
Toda to še ni vse;
V zvezi s tem je poučno poročilo tajništva Enotnih sindikatov. Iz tega poročila je točno
razviden celotni položaj pokrajinskega posvetovalnega odbora za socialno zavarovanje v okviru anglo-ameriške vojaške uprave. Ta odbor je sestavljen iz raznih predstavnikov, med drugim tudi iz predstavnika Enotnih sindikatov.
Odbor naj bt bil posvetovalni organ angio-ameriški vojaški upravi in naj bi podajal svoje mnenje v vseh vprašanjih socialnega torišča.
Pričakovali smo, da si želi anglo-ameri-ška vojaška uprava stvarnega in iskrenega sodelovanja s pokrajinskim posvetovalnim odborom. Resnici na ljubo pa moramo ugotoviti. da anglo-ameriška vojaška uprava, s svojim ravnanjem ni pokazala razumevanja in volje po sodelovanju. Ta uprava ni upoštevala oblike in je brez posvetovanja z zgoraj omejenim odborom odločala o važnih vprašanjih socialnega življenja. Pripomogla je do važnih sprememb glede dopolnilnega izplačila zaradi skrajšanja delovnega tedna od 48 na 40 ur. Zmanjšala je dosedanje dopolnilno izplačilo od 75 na 66 odstotkov.
To proceirtno znižanje izplačila iz dopolnilne blagajne se je izvršilo brez sodelovanja s posvetovalnim odborom in je združeno s povečanimi obveznimi dajatvami socialnega zavarovanja. Te dajatve se zvišujejo od dosedanjega prispevka 35.5 odstotka na me-sečno dajatev od lir 3.600.—. Način ravnanja in izigravanja posvetovalnega odbora ni v nobenem primeru v skladu z namenom u-stanovitve. tega odbora, niti ne more biti moralen.
S tem ravnanjem je anglo-ameriška vojaška uprava dokazala, da. je bila ustanovi, tev posvetovalnega odbora le formalnega značaja in je s tem hotela zbuditi videz, da zainteresirani sodelujejo.
Ker ta posvetovalni odbor' ne more izvrševati svoijh namenjenih mu nalog in obstoji dejansko le na papirju, je tajništvo Enotnih sindikatov odpoklicalo svojega zastopnika pri tem odboru.
Nekdaj in danes . . .
14. februarja 1902.
so padle prve žrtve v borbi za pravice tržaškega delavstva
Pomorščaki tržaškega Llo5'da niso mogli doseči sporazuma s svojim podjetjem v vprašanjih mezde. Zato so februarja 1902 predložili, rešitev svoji strok, organizaciji. Ker spora nisomogli rešiti niti na ta način so delavski zastopniki objavili splošno stavko. Zahteve pomorščakov so bile popolnoma upravičene, a jih delodajalci niso priznati. Socialistična stranka, ki tedaj še ni padla v reformizem, se je odločno postavila na čelo stavke.
Socialisti so nato organizirati delavsko manifestacijo. Gledališče Politeama je bilo nabito polno, veliko število delavcev je moralo ostati zunaj. Oblasti so sicer prepovedale zborovanje, vendar se je velika manifestacija kljub temu vršila. Okoli gledališča so postavili straže, ki so skušale, razbiti množico. Delavci so sprejeli policijo z žviž-ganjem in vzkliki, kar je potem vplivalo, da so dovolili govoriti Karlu Učekarju, delavskemu prvaku.
Po Učekarjevem govoru je obljubila avstrijska oblast, da bodo uslišane vse zahteve delavstva.
Po končanem zborovanju so delavci v sprevodu manifestirati po tržaških ulicah z rdečo zastavo na čelu. Na Akvedotu jih le napadla policija in jih skušala razbiti na najbrutalnejši način. Po kratki bitki so se
Washington, (INS). — Po obvestilu ameriških strokovnjakov je žitni položaj jako resen. Samo čudež lahko prepreči letos stradanje v Evropi. Ben Smith bo podal po radiu podrobnosti o katastrofalnem pomanjkanju žita. Evropa potrebuje do 1, julija t. 1. 17 milijonov ton žita. V nekaterih evropskih deželah imajo samo še za dva tedna moke.
pa so Nemci popolnoma uničili ob svojem umiku.
V manj kot enem mesecu po osvoboditvi Niša, so bile ruševine očiščene in pričeli so poporavljati prve lokomotive. Nekateri delavci so popravljali težko poškodovane lokomotive, drugi pa so obnavljali postajo in delavnice.
Čeprav še niso popravili vseh naprav, vendar dela danes delavnica, po zaslugt požrtvovalnih delavcev, z 80% predvojne zmogljivosti.
MOSKVA — Dela v Daskesanskih jeklarnah in železarnah, ki se nahajajo 1500 metrov visoko na Kavkazu, so končana. Nove tovarne bodo oskrbovale z železom in jeklom Georgajo, Armenijo, Azerbejdzan in severni Kavkaz,
MOSKVA — Sovjetska tehnika je dosegla novo veliko zmago. Nova rudna ležišča iščejo z letali, s pomočjo posebnega aparata, ki se lahko pritrdi na letalih ali pa tudi na vlakih. S to napravo se lahko hitro in točno ugotovijo ležišča železne rude. Aparat je zasnovan nn magnetizmu.
Sverdlovsk. — Uralski geologi iščejo železno rudo na obsežnem ozemlju najsevernejših obronkov Urala do Kazakstanskih step. Našli sc nova velika ležišča visoko-vredne železne rude pri hribu Blagodtt. Točno je bilo preiskano kamensko-sinarsko železno področje, ki bo dajalo surovine za ogromno, novo tovarno na Uralu,
BRAČ — Po poročilu albanske časopisne agencije, se agrarna reforma izvaja v pokrajini Brač uspešno. V dveh vaseh te pokrajine je zemljišče pripadalo 10 osebam, sedaj pa eo pričeli kmetje obdelovati svojo zemljo, V okraju Sijak je bila zemlja doslej razdeljena 300 družinam, ki so prej delale na posestvih bejev.
delavci spet strnili in v povorki dospeti do trga Borze.
Tu se je že zbrala policija. Komandant ja zahteval, naj mu delavci iz roč e zastavo. Ti pa so odločno odbiti njegovo zahtevo. Komandant je zato ukazal streljati na množico in padle so prve žrtve — zastava pa je bila rešena. Delavci so se spet zbrati pred gledališčem in skupaj z ženami prepevali »Rdeči prapor«.
Do novega napada na delavstvo je prišlo pred cerkvijo sv. Antona. Tudi ta spopad je terjal žrtve.
Ljudstvo je bilo ogorčeno in je protestiralo pozno v noč Oblast je razglasila obsedno stanje. Dela.vci niso popustiti. Povsod so se vile žalne zastave. Nemiri eo trajali Štiri dni. Policija je morala pokopati žrtve ponoči, iz strahu pred množično osveto.
Tako so se borili pred 40 leti, tako se borimo Se danes. Kot tedaj, ravno tako te kršijo delavske pravice še danes. Tudi tedaj je bila tujčeva ali od tujca platana policija brutalna...
Samo tedaj ljudstvo ni imelo enakih izkustev, kol jih ima danes. Današnje delavstvo prihaja iz vrst borcev, ki so premagali in razbili fašistične in nacistitne policijske sisteme, pa bodo umen tudi danes s svojo motjo kljubovali vsakemu nasilju, naperjenemu proti delavskim interesom in njihovi svobodi.
V nedeljo 10. t. m. so tržaški delavci posvetili manifestacijo, katere se je udeležilo nekaj lisot ljudi spominu na te dni in s tem izrazili svojo voljo za demokratične pravice, za politične svoboščine in soodločanje pri delovnih pogojih.
»•—----------
Kolektivne pogodbe kovinarjev
5. februarja je bi) podpisan dopolnilni sporgittip, ki določa mezdne pogoje delavcev v KUVinski stroki na tržaškem področju. V ta sporazum niso vključeni uradniki. Sporazum določa, katere verste delavcev spadajo v razne stroke in pod določene mezdne postavke.
Plače znašajo od 16.50 do 21 tir na uro, delati 60 do 72 ur in za katere se računajo ali za tedensko plačane delavce, ki morajo tedenske plače od 900 do 1700 lir.
Preddelavci imajo pravico na pribitek v znesku 10%.
Žene dobijo plačo 30?J nižjo od moških delavcev. V primeru, da se ženam delavkam poveri isto delo kot moškim, dobijo enako plačo, kot oni, če rezultat njihovega dela ustreza kvalitativno in kvantitativno delu, ki ga objavljajo moški
Delodajalec ima pravico, pregledati mezde akordnega dela in jih zmanjšati ali zvišati, če se mu zdi, da je to v zvezi z delom potrebno.
Delovni teden znaša ',S ur. V nekaterih strokah, kot so n. pr. šoferji, bolničarji, hlapci, sluge po uradih in čuvaji, je predpisano 60 urno tedensko dplo; gasilci, vratarji in zunanji čuvaji morajo delati normalno 72 ur tedensko.
Nadure se plačajo takole-. 1. Za prvi dve naduri 35%; 2. Za sledeče tri nadure 40%; 3. Za nadaljnje nadure. 75%.
Praznično delo se plača: Za prvih 8 ur se zviša mezda za 45%; 2. Za sledeče ure 75%.
Za nočno delo se smatra, kadar delavec dela preko 12 ur od začetka normalnega delovnega časa. To delo se plača z 28% poviškom.
Uspehi Enotnih sindikatov v Istri
Po osvoboditvi Julijske krajine so v Istri in na Reki vzeli oblast v roke delavci, pred-straža vsega naprednega gibanja. Ko je ljudstvo prevzelo oblast, je obenem tudi odstranilo vse stare fašistične ustanove. Med te ustanove spadajo tudi fašistični sindikati.
Že za časa narodno osvobodilne borbe se je ustvarila med kmečkimi, industrijskimi delavci in pošteno inteligenco enotnost, ki se je popolnoma pokazala po osvoboditvi, ko so se posebni delavci polastili vseh gospodarskih in proizvajalnih sredstev, ki so splošne važnosti
Enotni sindikati predstavljajo čvrsto podporo ljudski oblasti, posebno pa slovensko-italijanskemu bratstvu. Tako so se ustano-všli Enoni sindikati po celi Istri takoj po osvoboditvi. V Pulju so pristopili k sindikatom skoraj vsi industrijski delavci, enako drugje. Pri tem niso izostali kmečki delavci.
V	septembru preteklega leta je bil ustanovljen Pokrajinski odbor Enotnih sindikatov za Istro in Reko, s sedežem na Reki. Glavna naloga je bila organizacija delavstva, i dviganje produkcije in obnova. Obenem so bile določene plače in mezde, socialno zava. rovanje, borza za posredovanj dela, ustanavljanje delavskih zadrug, zaščita delovne mladine in njena vzgoja itd.
Kako se dela v Raši
Najvidnejši uspeh je v največjem rudarskem središču — v Raši. Tu so složni vsi, od ravnatelja do zadnjega delavca. Od prvega do zadnjega posvečajo vse svoje sile povečanju proizvodnje in obnovi. Tovarniški odbor je tesno povezan z upravo rudnika in sodeluje z njim pri vseh obnovitvenih in proizvodnih deiih. Pri sestavi delovnega načrta sodelujejo vsi delavci in nameščenci, ki večkrat menjajo ali popravijajo že dovršene načrte. tako da res ustrezajo splošnim potrebam in splošni koristi. Sindikati odločajo tudi o razmestitvi tehničnih in drugih delovnih sil. Vsak načrt se prične izvajati šele po obširni diskusiji in odobritvi po delavstvu.
V	Raši je trajalo tekmovanje mesec dni. Tekmovali so vsi nameščenci rudnika. Tek-movali so oddelki, delavci med seboj, delav. niče z delavnicami, uradniki z uradniki, mla-dl s starimi, inženirji z delavci.
Vsak dan'so delavci zasledovali uspeh svojega tekmovanja na posebnih Javno tzobe. šenih tablah. Končni uspeh je bil izreden: po načrtu je bilo določeno zvišanje proizvod- | nje za 25% — doseženo pa je zvišanje 65% ! i
Nato se je vršila konferenca v Labinju, kjer i se je tudi objavil končni izid tekmovanja. J Ob tej prihki so proglasili za udarnika delav. ca Miletiča. Izbrali so posebno delegacijo, |
ki je odnesla pozdrave in darilo tovarišu maršalu Titu v Beograd.
Delavci Raše so ponosni na ta svoj uspeh, ki služi za primer vsem ostalim delavcem in podjetjem v pokrajini.
V cementni tovrani pri Sv. Ivanu kraj Pulja se vidijo veliki napori delavcev pri obnovitvenih deiih. Tovarna m obratovala skoraj dve leti, ker so delavci demontirali večino strojev, da je Nemci ne bi mogli izkoriščati v svoje namene. Takoj po osvoboditvi so prišli na dan vsi stroji. Ni pa bilo dovolj inženirjev in strokovnjakov, da bi jih naglo montirali in popravili tudi ostale stroje. Zato so se delavci obrnili do svojih tovarišev v Pulju, ki so se takoj pozivu odzvali. V najkrajšem času se je oglasila tovarniška sirena in delo se je pričelo, po dveletnem presledku.	p p
Ravno tako je na Reki,
Obnova pristanišča in raznih razdejanih tovarn in drugih objektov je v polnem teku. Posebno v ladjedelnici je bilo napravljeno veliko delo. Tekmovanje, ki se je vršilo med vsem delavstvom in uradništvom, je dalo tudi tu svojega udarnika. Tov. Ustovičh, specialist za proizvodnjo kisika, je uvedel neke tehnične izpopolnitve in je s tem povečal proizvodnjo za 60%.
Iz novih vrst mladih delavcev nastajajo novi delovni kadri, ki že kažejo posebne talente. Ne bo dolgo, ko bo imela Reka nove ljudi, vzgojene v novem duhu, ki bodo dvignili reško gospodarstvo na tisto stopnjo, ki mu gre.
Med temi tudi ne zaostajajo deiavci iz Ro- j vinja- Posebno je treba poudariti delo v U-magu, kjer so se industrijski in kmečki delavci lesno povezali pri obnovitvenih delih. Kmečki delavci so se včlanili v Enotne sindikate in zahtevajo razdelitev zemlje veleposestnikov. A že sedaj uživajo plod agrarne reforme. Podobni problemi se pojavljajo tudi v Poreču.
Delavske mezde
Enotni sindikati so uvedli nove mezde. Mezde znašajo 30 do 63.25 Hr na uro. Državni nameščenci imajo plače od 8.325.— do 17.982__lir mesečno.
Ravno tako so rešena vprašanja plač pomorščakov, ki znašajo 7.333.— do 15.666.— lir mesečno.
Dokaj boljši rezultati kot v pasu A, čeravno se tudi v tem pasu čuti neurejenost glede na še ne določeno državno pripadnost.
Pri vsem tem pa se mora upoštevati, da je tudi vprašanje hrane bodisi glede količine, bodisi glede cen, urejeno.
Otvoritev Delavskega doma
v Postojni
Mogočna manifestacija delovnega ljudstva
Tudi socialna zaščita je že urejena kljub velikim težavam, na katere je naletelo delavstvo v začetku svojega delovanja. Danes
je že popolnoma preskrbljenih 21.120 delavcev.
Največje preglavice dela vprašanje starih zavarovancev, ki so prispevali v ta sklad za časa starih, fašističnih ustanov, ki so odnesle ves denar svojih zavarovancev. Zato je bilo potrebno ustanoviti poseben sklad iz lastnih sredstev. Tudi to je že rešeno.
Nove penzije znašajo 2.250 do 15.000 Ik mesečno.
Nezaposlenih delavcev ni mnogo, okoli 3500. Preskrbljeno je pa za nova dela, ki bodo dala zaslužka 4000 delavcem, tako da bo delovnih sil primanjkovalo (število brezposelnih se računa za celo pokrajino).
Zadružništvo
Tudi v zadružništvu se opaža velik uspeh. Ustanovljene so konzumne zadruge delavcev in nameščencev, ki danes štejejo že okoli 15.000 članov in imajo svoje glavne sedeže v Pulju, Labinju, Rovinju, na Reki, v Lov-rani, Opatiji in Voloski.
Kmečke zadruge so doživele še večje uspehe. Ustanovljenih je 79 zadrug s sedeži v Poreču, Bujah, Montani, Pazinu, Buzetu, Karsu. Opatiji, Zminju, Dinjanu, Cresu in Lošinju ž več kot 30.000 člani.
Zadružništvo ima v Istri stare tradicije. Ljudstvo je dobro razumelo smisel zadružništva tako delavci in uradniki kot kmetje. Zato tako lep uspeh istrskega zadružnišva.
Kulturno in fizkulturno delo
Kakor na drugih poijili, ako je tudi na kulturnem. Že v prejšnji naši številki smo omenili razne pevske zbore, godbe, predavanja. Moramo še pripomniti, da je v Raši ustanovljen poseben zavod za mlade rudarje, na Reki pa dva tečaja za mlade industrijske tehnike, izbrane med najnadarjenejšimi. Vajenci uživajo vso podporo, a Enotni sindikati imajo v načrtu še bolj razširiti to svojo delavnost,
»Naše oči so uprte v mladino. Moramo da-ti vso pomoč mladini, dvigniti jo v tehnični izpopolnitvi in v vzgojnem, pa tudi političnem pogledu. Ne smemo dovoliti, da se naša mladina izgublja po ulicah brez dela. Nikoli ne bomo dovolili, da našo mladino kdo zapostavlja ali z njo slabo ravna, niti podjetnik niti delavec«, nam je dejal reškj sindikalist.
Živahna aktivnost se opaža tudi na telesno vzogjnem polju. Povsod se ustanavljajo športna društva. Mladina se zanima za vse športne panoge, ali občutno je pomanjkanje športnih potrebščin. Pa si pomagajo z drugimi, skromnejšimi sredstvi.
šport je postal množičen in ni več monopoliziran, kot je bil vse do padca fašizma. Danes imajo pravico in možnost športnega udejstvovanja vsi trsti, ki si tega želijo.
CibaifU Ut Uutt
Primorsko delavsko enotnost
7
Delovno ljudstvo je bilo v preteklosti v dobi kapitalizma izrabljano in zatirano. Kapitalisti so bili nenasitni in navajeni na lagodno življenje. Zdelo se jim je samo po sebi umevno, da je delovno ljudstvo dolžno prispevati vse k temu njihovemu privilegiranemu. lagodnemu in brezskrbnemu življenju.
Delovno ljudstvo je moralo vse to trpeti, »Demokracija« je bila v zakupu denarnih mogotcev, ki so se prave, ljudske demokracije otepali na vse načine in se je nadvse bali.
Delovno ljudstvo je v zadnji vojni spoznalo. da je nastopil njegov čas. V borbi je spoznalo svojo moč in se zavedlo svojih pravic, ki mu jih nihče ne more in ne sme kratiti. Povezalo je vse svoje sposobnosti in moči v čudovito skupnost, katere silo
navzoče goste in domačine. Nato je prevzel besedo tov. Ivan Bukovec, zastopnik glavnega odbora Enotnih sindikatov za Slov. Primorje in Trst, ki se je zahvalil ZMS v Postojni za požrtvovalno delo, ki so ga izvršili s pomočjo delavcev. Podprli so gmotno in z delom vse napore delovnega ljudstva, da se je dogradil ta prvi Delavski dom na Primorskem. Delavci in kmetje so s svojim delom v osvobodilni borbi dokazali svojo neustrašno voljo in predanost težnjam svobodoljubnih narodov. Današnji dan je plod nadaljevanja in doslednosti v borbi ljudstva za dokončno dobojevanje tistih načel, za katere se ljudstvo ni strašilo nobenih žrtev v preteklosti in za katere se ne bo strašilo nobenih žrtev v bodočnosti.
Sicer je res, da je Slovensko Primorje na
vitost in udarnost so občutili nacifašistični i umeten 'način — s takozvano modro črto--
zatiralci.
Te svoje stvarne moči se delovno ljudstvo tudi sedaj po vojni dobro zaveda. Ni je sile, ki bi utegnila po dejanskem stanju v najširših delovnih masah, zaslepiti, zavreti ali uspavati vse te razgibane množice, ki hrepenijo po pravi ljudski demokraciji. Njihova odločna volja se najjasneje odraža v njihovem predanem delu za splošno izboljšanje gospodarskih m kulturnih prilik. Vse je razgibano, vse poskuša po svojih najboljših močeh prispevati k splošnim na porom pri ustvaritvi boljše bodočnosti.
Dne 3. t. m. je bil slovesno otvorjen »Delavski dom« v Postojni. Ta dom je simbol moči in trdne volje delovnega ljudstva Slovenskega Primorja. V ta dom je ljuci stvo verovalo in po njem hrepenelo nad 25 let, vso dobo fašističnega zatiranja najosnovnejših pravic. Zato je razumljivo navdušenje prebivalstva ob tej slovesnosti.
razdeljeno na dva dela. Toda ni na svetu sile, ki bi mogla, razdvojiti prebivalstvo Slovenskega Primorja in Trsta s pomočjo raznih političnih in diplomatskih spletk, katerih se reakcija na vse pretege poslužuje. Vsekakor je domači kakor tudi svetovni reakciji ljudska demokracija za njihovo ozkosrčno pojmovanje nekaj strašnega. Ti reakcionarni elementi se poslužujejo istih metod,_ kot se jih ie posluževal fašizem v dobi 25 let strahovlade, ko je hotel doseči razdor, ki bi ga izrabil v svoje nesramne namene. Protiljudski nameni fašističnega režima niso uspeli, še manj bodo uspeli vsi poskusi kapitalističnih reakcionarjev. Dovolj je bilo izkustev iz teh temnih dni, ljudstvo je spregledalo in spoznalo vso ogabno igro. Zbralo je vse svoje moči in jih v sedanji borbi proti reakcionarnim silam uspešno uporablja.
Minuli so časi izkoriščevanja; ljudska
Ljudstvo Postojne in okolice, vsi zavedni demokracija je poslala stvarnost. Sioven-!_ ----—::	t- -i—	,, prjmorjc s Trstom predstavlja zaokro-
ženo gospodarsko celoto in ta življenjska stvarnost je tako globoko vkoreninjena v zavesti delovnega ljudstva te pokrajine, da je ne morejo motiti nobene umetne pregrade.
V imenu Glavnega odbora SIAU-ja za Julijsko krajino, v imenu Glavnega komi teta KP za Julijsko krajino in v imenu starega pokolenja borcev za zmago delavskega razreda je spregovoril in pozdravil vse navzoče tov. Ivan Regent.
Leta 1857, sta Mars in Engels vrgla v svet poziv: »Proletarci vseh dežel, združite se!« Te besede so pretresle ves kapitalistični svet. Takrat še nismo imeli takega proletariata. kot ga imamo danes. V tedanjt
in zvesti svoji stvari, so ta dan hiteli v Dom k slovesni otvoritvi. Ta dan je bit njihov praznik, dan katerega so toliko časa verno čakali, dan ki je dokazal, da njihovo žrtvovanje ni bilo zaman in da so ga vendarle dočakali. Priti je moral, kot bodo morali priti dnevi, ko se bodo oživotvorile vse demokratične težnje delovnega ljudstva.
Slovesnosti so se udeležili tudi predstavniki raznih ustanov. Prisoten je bil pred stavnik Glavnega odbora Enotnih sindikatov za Slovensko Primorje in Trst, tovariš Ivan Bukovec, zastopnik glavnega odbora SIAU za Slovensko Primorje, tov. Ivan Regent, zastopniki vojaških in ljudskih oblasti iz Postojne.
Predsednik Krajevnega medstrokovnega j dobi se šele začenja razvijati delavski raz-sveta je v uvodnih besedah pozdravil vso i red.
Tega gesla so se kapitalisti zbali, ker so vedeli, da pomeni prebujenje zavednosti delavskega razreda pričetek konca vsakemu izkoriščevanja človeka po človeku. Človeštvo se je zavedlo, da je'delavski razred tista revolucionarna sila, ki pomeni pred-stražo vsakemu naprednemu gibanju.
Od takrat naprej se je pričela ta zavest vedno bolj učvrščati med delovnim ljudstvom in pričela je dobivati vedno bolj konkretne olbike. Vedno bolj so se pojavljale težnje po demokratični, socialno pravični državi, ki bi nudila možnost nemotenega razvoja vseh delavoljnih poedincev Z edinim namenom, ustvariti vse pogoje blagostanja za skupnost in mirno sožitje med demokratičnimi narodi,
Ker je bilo ljudstvo Slovenskega Primorja ob pričetku zadnje svetovne vojne v dovoljni meri prežeto z duhom novega časa in je pravilno pojmovalo vse naloge bodoče družbene ureditve, je našlo v sebi dovolj sil v borbi proti nadmočnemu sovražniku in je zato uspelo. Tako kot je uspelo v tej borbi, uspeva tudi sedaj, ker hodi po tisti poti, ki si jo je začrtalo ob pričetku borbe na življenje in smrt.
Tov. Ivan Regent je končal svoj govor s sledečimi besedami: »Ta dom, ki ste ga danes slovesno otvorili, naj vam bo v po nos. Zbirajte se v tej dvorani pogostoma Vadite se v kolektivnem čitanju. Učite se, čitajte in pišite članke. Zavedajte se, da ste člani svojega naroda, Vsak naj dela tako, kot da bi dela! zase in za svoje interese.
Naj žive vsi napredni narodi vsega sveta!«
Govorili so še drugi zastopniki raznih ustanov. Vsi so poudarili svoje prepričanje, da pričenja z današnjim dnem otvoritve doma novo poglavje delavskega gibanja v Postojni in v okolici. V tem domu bodo kulturno, politično in strokovno vzgajali nova pokolenja, ki bodo nekoč prevzela v svoje roke krajevno in širše vodstvo našega ljudstva. V tem domu naj se razvije ple meniti duh patriotizma, zvestega tovarištva, ljubezni do dela in obnove, kar vse bo utrdilo naše bratstvo in enakost.
S te slovesnosti so navzoči odposlali resolucije tov, maršalu Titu, predsedniku zvezne vlade FLRJ, tov. Kardelju, podpredsedniku zvezne vlade FLRJ v London in jugoslovanskim delavcem v Beograd.
Sledila je zadnja točka pri otvoritvi delavskega doma. Sindikalni kvintet je zapel dve pesmi, in sicer: »Imel sem ljubi dve* in »Zdravico«.
Ppoldne se je ob nabito polni dvorani nadaljevala proslava s kulturno prireditvijo »Razvalina življenja«.
Namesto ukinjenih radijskih predavan]
Kmečki delavci in sindikati
Naše kmete lahko razdelimo v štiri skupine:
1.	Kolone,
2.	Mezdne kmečke delavce.
3.	Polkmete, ki se bavijo tudi z drugim delom, da bi se lahko preživljali in
4.	kmete-lastnike, ki obdelujejo svoja posestva in se tudi s tem preživljajo.
Po tej razdelitvi takoj opazimo, da sta pivi dve skupini kmečkih delavcev najbolj prizadeti. Ti kmetje so v popolni odvisnosti od svojega gospodarja. Bodisi koloni ali plačani kmečki dnevničarji živijo v srednjeveškem službenem razmerju. V srednjem veku so bili kot vojni ujetniki — sužnji plemičev, členi gospodarske verige, ki si jo je skoval plemič v raznih borbah Če je gospod rabil denar, je lahko prodal svoje posestvo in z njim vred tudi svoje ljudi.
Ali je sedaj njihov položaj kaj drugačen?
Do današnje dobe se naši koloni še niso osvobodili teh verig. Sicer jih pravno ne smatrajo za sužnje. Njim vsakdo priznava državljanske pravice, vsakdo poudarja njihovo polno svobodo. Če jim tu ne ugaja, se lahko tudi izselijo
Z gospodarskega stališča pa stvari iz-gledajo čisto drugače. Družbena ureditev je danes taka, da se kmet ne more oddaljiti z gospodarjevega posestva, ker drugod ne bi našel potrebne zaposlitve. Kmet je
okoren v industrijskih podjetjih, ki zahtevajo strokovno izurjenost. Tako radikalno menjanje stroke je prevelik korak za krnela. Od pluga do nakovala ali stružnice jo predaleč. Na ta način je kmet prisiljen ostati tam, kjer je, privezan na gospodar jevc posestvo, ne s pisanimi zakoni, marveč r. gospodareko-finančno ureditvijo.
Omeniti moramo, da današnje stanje kolona ni v skladu z realnim življenjem in delavskimi perspektivami in da je ravno to izhodišče, iz katerega se bo moral razviti nov odnos v gospodarskem in socialnem življenju. Na eni strani ljudstvo čuti, da je zasužnjeno, da je prikovano kot nekdaj na fevdalne delovne pogoje — na drugi strani pa velja zakon, baje za vse enak, ki deli vsem enake pravice, v resnici pa ščiti sedanje odnose med delovno silo in gospodarjem, kateri danes ne ustrezajo duhu časa in težnjam delavstva. To nasprotje je kričeče danes prav tako kot za časa fašizma. Tedaj je skušal fašizem rešiti to nasprotje s korporativizmom. Rešiti ga ni mogel niti deloma, marveč ga je še bolj poostril s tem, da je stvoril sindikate lastnikov, ki so organizirano lahko še bolj okrutno gospodarili nad kmetom. Kmetje so pa morali biti včlanjeni v protiljudsldh sindikatih, ki so bili pod vodstvom in vpli vom delodajalcev. Ostanek fašizma in kor-porativističnega vpliva čutimo tudi danes v Julijskih sindikatih, ki so. direktno navezani na delodajalce in njihove organizacije, kar je v bistvu ista kot je bilo za časa
fašizma. To je bistveni razlog, zakaj Julijski sindikati ne morejo zastopati delovnega l judstva, če zastopajo interese delodajalcev Tudi na tem sindikalnem polju si moramo z vsemi silami prizadevati, da odpravimo ta ostanek fašizma.
Ko je po zlomu Italije nastalo pri nas široko ljudsko in demokratično gibanje, so se tudi kmetje organizirali, sodelovali aktivno v sami borbi in pričeli zvajati agrarno reformo. Tedaj so kmetje še deloma upoštevali tudi gospodarjeve potrebe in mu priznali 25% pridelka. Ta agrarna reforma, ki se je pričela izvajati v Slovenski Benečiji, Brdih in Furlaniji, ni bila sicer popolna, ali je vendar vsaj deloma popravila kmečko stanje.
Naši koloni so spoznali v tem času, da se ne more doseči nič pozitivnega brez odločne in ofenzivne borbe. Videli so, da delodajalci ne bi dali ničesar, če jim ne bi odvzeli. Spoznali so, da je mogoče doseči svoje pravice le s silo, nikakor pa ne s pogajanji, paktiranjem. kompromisarstvom. Popolnoma je razumljivo da se težko odrekajo ugodnim položajem, zastonj pridelanim dobrinam, lagodnemu življenju na rovaš krvavih kmečkih žuljev in znoja. Ravno zato, ker so se tega zavedali, so se naši kmetje oprijeli edinega sredstva —* svojih močnih in žuljavih rok.
Na ta način je Delavska enotnost, prva sindikalna organizacija našega borbenega delavstva, uravnotežila in spravila v sklad resnično stanje in svoje težnje. Težnje delavstva niso več visele v zraku in bledele na papirju, marveč so se konkretizirale tudi v resničnem življenju.
Ta zakon, ki se je rodil v borbi, je danes ukinjen. Odpravile so ga oblasti, ki ne
Delovanje naših sindikatov
mi se mu pridružujemo z vzklikom: V7 tem znamenju bomo zmagali!
Živahno udejstvovanje v Volčjemgradu
Prejeli smo dopis tov. Štolfe iz Volčje-	.	..	.	...
grada. Za prvim dopisom smo prejeli ZuOfOVanje ZtOarjCV V MimU se drugega. Ta, naš zasluženi sindikalist v nedeljo 3. februarja se je vršilo v Rupi nam poroča o uspešnem delovanju v p,.j Alimu zborovanje članov Enotnega sin-njegovem okraju. Zato zelo radi priob- pikata stavbene stroke za okraj Miren. Na čujemo njegovo poročilo. Tov. Štolfa dnevnem redu so bila sindikalna vprašanja naj nam ne zameri, če smo napravili . Mirenskega okraja.
iz obeh njegovih poročil eno samo. } Zastopnik mestnega odbora je podal go-V svojem okraju sem organiziral K. O. ! apcdarsko-politično poročilo v zvezi s sin-Enotnih sindikatov in opazil, da je naše ljud- pjkalnim položajem v coni A. Povdaril je stvo popolnoma razumelo važnost te usta- razpjraino delo Julijskih sindikatov, kar je nove. Posebno so se vršile v najlepšem redu neug0pn0 vplivalo na potek pogajanj o volitve v Gabrovici. Samo tu je orga mezdnem vprašanju, ki so se zaključila v niziranih okoli 80 članov. Da je ljudstvo Tnsfu.
zavedno, priča posebno dejstvo, da vsi člani j Razvjia ^ je diskusija, v katero je po-pridno posegajo v diskusije. Tudi kmečka seg]o večje število tovarišev. Vsi so grajali mladina je pokazala, da noče zaostajati za Rafrtn0 razbijanje solidarnosti, ki kvarno svojimi starejšimi tovariši. Pričela je in vp];va na por}j0 /a dosego interesov delov-uspešno dovršila svojo nalogo v zatiranju | nega ljudstva. Nadalje so ugotovili, da je borovega prelca. V znak prizadevanja za v mirenskem okraju mnogo brezposelnih in
njeno delo so pričeli vaščani zbirati prosto voljne prispevke, da bi ji dokazali, da tudi »starina« razume in upošteva napore mladine.
Mladina je izvedla še druga zelo važna dela.
da v tem pogledu odgovorni uradni krogi ne izvršujejo nobenih stvarnih ukrepov.
Obnova porušenih in požganih hiš ter ostalih poslopij v Mirenskem okraju počiva. Približujemo se obletnici konca vojne, a še vedno ni nobene gospodarske živahnosti,
Mladinski odbor je sklenil, da bo popra- j kar povzroča pomanjkanje in brezposelnost, vil občinsko pot. Vsi mladinci so se opnjell . Ljudstvo je vsak dan bolj prepričano, da dela in ga uspešno dovršujejo.	| zmorejo le ljudske oblasti rešiti vsa ta
Jasno je, da dobri delavci niso pijanci. pere£a vprašanja in postaviti najsolidnejše Zato je mladina določila, da bo kaznovan tP,neije za temeljito in izdatno gospodarske* vsak, kdor se bo opijal.	obnovo, ki bi odpravila brezposelnost in
Tudi v Tomaževici eo izvolili odbor skup- v0(]j;a k blagostanju, no z Malim dolom. Ker je vsa vas požgana	{em zborovanju so sprejeli tudi reso-
in so ljudje raztreseni po drugih vaseh, so lucij0) ki ugotavlja in protestira proti dej. seveda težave ogromne. Kljub tumu ljud- ! stvUi da pristojne oblasti še niso ugodila stvo pridno obiskuje sestanke in sodeluje v | Il0jrf,i,am organizacije Enotnih sindikatov
vseh važnih vprašanjih, ki se tičejo skup nosti. Ker je vas požgana, nimajo niti svo-
v Gorici po primernih prostorih. Ta neuvidevnost ovira delovanje in razvoj svobod
jega prostora za sestanke. Tudi to bo ena nih dei0vsk;h organizacij, ki poskušajo po naloga, ki si jo je nadel odbor Enotnih j gvojih najboljših močeh izboljšati življenj-sindikatov. (Ce si jo je nadel ta zaslužnf gke pr}iike delovnega ljudstva. Tako rav-otlbor, smo prepričani, da jo bo tudi rešil nanje pomeni oviranje in nerazumevanja — Op. uredništva.)	za normalni razvoj vseh 'demokratičnih sil
V drugem pismu nam sporoča tov. Štolfa, delovnega, ljudstva, da je sindikat pridno delal tudi pri ustanavljanju zadruge. Ustanovili so zadrugo iti skušajo po njej dobiti semenski krompir, ki jim primanjkuje.
Poudariti moramo krivico, ki jo delajo Volčjemu gradu. Vaščani ne trgujejo z mle
Sindikalna konferenca v Anhovem
,	v . ,	.	.	„ . Dne 1. t. m. se je vršila v tovarniški de-
kom na erm borzu marveč ga dajejo p« J	meuzi ob pološtevilni udeležbi de-
najnizji ceni prizadetim Pogorelcem. Toda . , .	<=Pj,t*nk*
Volčjigrad dobiva mnogo manjšo količino otrobov kot drugi kraji, čeprav bi jih najveS zaslužil.
Ne bi bilo prav zadušiti to plemenito akcijo s tem, da se Volčjemu gradu ne da dovoljna količina otrobov in druge krme, kajti na ta način bodo vaščabi prisiljen* prodajati mleko po dražji ceni, kar pa bi bilo v občutno škodo pogorelcev. Če so ž* ljudje izgubili vse, kar so imeli, in čudežno ohranili morda kravico ali dve, bi se morala kakšna oblast vsaj malo pozanimati za te junaške in vseskozi nesebične protifašistične borce. Vendar smo precej skeptični v tem pogledu. Gospodje iz »UNSE« in »USPEA« ali raznih »Consorzijev« sedijo v mestih, razvijajo politične spletke in sploh ne pridejo na deželo. Saj si tudi ne upajo, ker vedo, da najdejo tam sledove svojih grehov ;— porušene vasi in uničena gospodarstva.
-O v
Naš list, ki ja komaj začel živeti, pa ne more in noče astati gluh pri tej upravičeni zahtevi naših tovarišev. Naša sredstva so
skromna, najskromnejša. Vsi živimo v ena,- rj f	xr
kih razmerah. Vendar smo drage volje do- fcflOtfll SlflulKfltl V KTOtlDCrgU ločili skromno pomoč našim tovarišem v Na pobudo naprednih tovarišev je bila Volčjemgradu v znesku 2.000 lir za njihove i v Krombergu ustanovljena podružnica Enot-najnujnejše potrebe. Zavedajte se, tovariši nih sindikatov, v kateri so se organizirali delavci in kmetje, da se moramo v tem koloni, kmečki delavci in kmečki name-poglodu predvsem zahvaliti idrijskim ra- j ščenci. Na ustanovnem občnem zbora je darjem, ki so nam poslali v tiskovni sklad j bil izvoljen odbor iz najboljših in najaktiv-100.000 lir. Vsak prispevek delovnega ljud- j nejših delavcev. Novo izvoljeni odbor si j« stva bomo skušali vedno uporabiti ne le | zadal nalogo, da poglobi sindikalno delo za naše tiskovne potrebe, ampak želimo 1 in zavest zlasti me:l kmečkimi delavci.
lavstva sindikalna konferenca. Sestanka sta se udeležila tudi tov. Batti in tov. Dorko.
Tovariša sta v kratkih besedah orisala ves razvoj in nastanek sindikalnega gibanja, ki je samo logično nadaljevanje napornega dela delavskih odborov za časa 4 letne osvobodilne borbe.
Delavski odbori so za časa te vojne do-kazali veliko borbenost, zbirali borce in organizirali pomoč zanje. Nič manj borbeni niso sedaj Enotni sindikati, ki so verni tolmači volje delovnega ljudstva. Razlikujejo se od bivših delovnih odborov samo v tem ,da eo razširili delokrog svojega udejstvovanja.
Organizacija Enotnih sindikatov je v tovarni v Anhovem zelo močna in se v vsakem pogledu dobro razvija. V svojih vrstah vključuje tri četrtine vsega delavstva, novi pa pristopajo vsak dan. Skrb, ki jo kažejo Enotni sindikati za svoje članstvo, vzbuja med delavstvom upravičeno zaupanje in dviga njegovo zaupanje v lastno moč.
pomagati s svojimi skromnimi sredstvi tudi drugim. V slogi je moč. pravi tov. Štolfa, in
Odboru podružnice želimo plodno delovanje in obilo uspeha.
Zadružništvo
Sadjarske zadruge
Naši časopisi sicer pišejo o marsičem, gotovo pa najmanj o sadjarstvu in še manj o sadjarskih zadrugah. Če pa pomislimo, da tvori dobršen dohodek našega kmeta ravno izkupiček od sadja, potem pridemo do spoznanja. da se za to panogo našega**gospo-darslva premalo brigamo Tudi pri kmetovalcih samih opažamo malodušnost in brezbrižnost za sadjarstvo. Večina se sponi ni na sadno drevje šele takrat, ko je treba pobirati sadove. Ne zanimajo se pa za saditev, čiščenje, cepljenje, še manj pa za postavljanje drevesnic, kaj šele za tipizacijo sadja.
Pri tem imamo na mislili veliko večino naših kmetovalcev. Imamo pa tudi take napredne kmetovalce, ki se zanimajo in posvečajo mnogo pažnje sadjarstvu, vendar so
to bele vrane. So tudi amaterji, ki uživajo, ako imajo v svojem vrtu kako lepo hruško boljše vrste, ali posebno vrsto črešenj, breskev, jabolk, marelic itd., ali pa posebna vrsto jagod in dr. Toda to je vse premalo, če pomislimo, da imamo pri nas podnebne, terenske in gospodarske razmere za razvoj sadjarstva povoljne.
Sadjarstvo terja manj dela in daje razmeroma več koristi kot marsikatera druga panoga našega, kmetijstva, terja pa vsekakor več pažnje, kot se ji danes posveča. Naši kmetovalci tožijo, da nimajo — časa baviti se s sadjarstvom ker, da so preveč zaposleni z drugim delom. Zdi se pa, da gre bolj za pomanjkanje strokovnega zna. nja, kot pa pomanjkanje časa. Zgodilo se je, da mi je neki kmetovalec priznal, da
znajo ceniti naše borbe, ki ne spoštujejo naše pridobitve, marveč ponovno dvigajo premagance in jih podpirajo v borbi proti nam. Uničene so fašistične vojske, zato se pa uveljavljajo fašistični zakoni. Nič ne pomaga odgovor, da smo se vendar borili proti tem zakonom, prav tako, kakor proti njegovim nosilcem. Nič ne pomaga dejstvo, da smo bili tedaj priznani kot zavezniki ravno v borbi proti tem zakonom, ki oživljajo borbo, ki smo jo vendar že zmagovito končali.
Dvigati premaganega neprijatelja in ga poslati v borbo proti demokratičnim elementom, je protiljudsko početje. Na ta način se tudi opravičujejo povzročitelji vojne.
Mi takih nedoslednosti ne poznamo. Za nas je življenje stalna borba, stalen napredek, stalen vzpon v boljše življenjske prilike. Vsako vračanje na staro odklanjamo z vsemi silami.
Naši koloni so si ustvarili v narodno osvobodilni borbi potrebne pogoje za dosledno izvedbo agrarne reforme. Takoj po razpadu Italije so si, s pomočjo svoje delavske organizacije »Delavske enotnasti« zadržali 75% pridelka. Ostalo je še 25% pridelka in pr ari ca na lastništvo zemljišča. Ostalo je torej najvažnejše.
Dokler kmet ne bo postal resničen lastnik na s v o j e m posestvu, ne bo njegovo vprašanje dokončno urejeno, Jasno je, da. so lastniki — veleposestniki —- popustili pred kmečkimi zahtevami pod pritiskom organi zirane delavske sile. Sam tega ne bi dali. Jasno je tudi to, da bodo spet zahtevali svoje stare privilegije, kakor hitro si bodo opomogli. Danes že spet dvigajo glave in
vedno energičneje zahtevajo nekdanje pogoje, ki so veljali, ko je bil še živ fašizem. Združili so se spet v »sindikate«, posestniške sindikate. S svojo organizacijo imajo namen izvajati pritisk na delavstvo, da bi mu spet iztrgali, kar si je krvavo priborilo. Kjer uživajo podporo sedanje oblasti, bo moralo tudi kmečko delavstvo nastopati tako, ali še bolj energično, kot nastopa vse industrijsko delavstvo.
Predvsem bodo morali tudi kmetje odločno zahtevati ljudsko oblast, kajti brez nje bodo vsa upanja zaman. Brez ljudske oblasti si bodo veleposestniki spet prilastili vo dilna mesta in izvajali ukrepe, ki jih bodo postavili v nadmočen položaj, a vse pridobitve dosedanje borbe bodo kar čez noč izginile. Delavci koloni pa bodo v ietem, ali še slabše mpoložaju, kot so bili pred vojno To je predvsem važna naloga kmečkih delavcev in njihovih sindikalnih organizacij.
Isto vprašanje velja tudi za mezdne kmečke delavce, le da je njihov položaj v toliko težji, v kolikor jih delodajalec lažje odpušča.
Večina primorskih kmetov ee deloma preživlja tudi od industrijskega ali obrtniškega dela. Oni so povezani posebno na tržaško in goriško industrijo in obrt, doma pa le obdelujejo malo posestvo, ki le redkokdaj presega vrt sovjetskega kolhoznika. Ti na pol kmetje ne spadajo v kmečke, marveč v sindikate tiste stroke, kjer so zaposleni kot mezdni delavci.
Kmetje, ki delajo na svojem posestvu in se tudi od njega preživljajo, ne spadajo v sindikalno, marveč v zadružno organizacijo, ki jih ščiti od posrednika, ne pa od delodajalca, ki ga nimajo.
ne ve, da se v zgodnji pomladi sadno drevje škropi. Slišal sem tudi od raznih kmetov, da ne umejo cepiti sadnega drevja. Iz tega je torej razridno, da je pomanjkanje strokovne izobrazbe tudi vzrok za pomanjkanj« zanimanja za sadjarstvo. Vse to je pa navsezadnje zvezano z gmotno stranjo.
Kako si bomo pomagali? Seveda najprej s strokovno izobrazbo na polju sadjarstva. Z nasveti, s skupnim nabavljanjem sadnega drevja, umetnega gnojila, škropil, žveplene-apnene brozge, arbocina, tobačnih izvlečkov in tobačnega prahu, škropilnic ta drugega orodja. Ravno tako je potrebna pomoč tistim kmetovalcem, ki se bavijo s sadjarstvom zato, da bi jim bilo bolj donosno iti da bi se jim olajšalo delo in prištedil čas. To velja predvsem za sušeje sadja, za zbiranje in prodajo. Da bi se to doseglo, je potrebna organizacija sadjarskih zadrug ali pa sadjarskih odsekov pri že obstoječih kmetijskih odnosno okrajnih zadrugah.
Naloga zadrug naj bi bila predvsem ta, da bi preskrbela za strokovno izobrazbo, za strokovno vodstvo In nasvete, da bi nabavljala sadno drevje, dajala pobudo ali pa sama ustanavljala drevesnice. Skrbeti bi morala tudi za gradnje sušilnic, kjer naj bi člani sadje sušili skupaj in pri tem prihranili na času in stroških. Nabavljali bi orodje, umetna gnojila, škropila in druga potrebščine. A glavna njena naloga naj bi bila tipizacija sadja. S študiranjem podnebnih razmer, naj bi se tudi temu primerno sadilo razno sadje, ki bi dalo več prihoda, kot pa sadje, ki sc sadi po večini brez ačrta, ne glede na to, ali more uspe« vati v tem kraju ali ne.
Važna naloga zadrage naj bi bila, skrbeti za prodajni trg, zbirati sadje, ga odpravljati ter pakirati po predpisih in zahtevah higijene in modernega trga. Zelo je važno, kakšno sadje pride na trg in po tem se ravna tudi njegov sloves. To se doseže samo z dobro organizacijo. Najprikladnejša organizacija za to je ravno zadruga, ako nočemo, da glavni dobiček sadj'arstva vtakne v svoj žep prekupčevalec in špekulant
Zadruge bi morale skrbeti za ustanovitev centrale za zbiranje sadja, ki naj b! vodila tudi nadzorstvo nad sadno letino. V, vsakem okraju ali okrožju naj bi bila odkupna skladišča. Zadruge bi se morale baviti tudi z organizacijo, nabiranjem jagod, borovnic, robidnic, itd.
Skrbeti bi morali tudi za sadjarske tečaj« ter zbiranje tečajnikov in njih pošiljanj« na tečaje ter skrbeti, da se bodo po končanem tečaju res posvetili sadjereji ter jim morebitno ustvarili tudi možnost, da se posvetijo svoji stroki.
Pred vojno je v Sloveniji obstojalo sadjarsko in vrtnarsko društvo, ki je imela 334 podružnic s približno 13.000 člani. Danes šteje 180 podružnic s približno 10.000 člani. Prizadevajo se, da bo društvo v naj« ! krajšem času imelo 40 do 50 odstotkov čla. nov več kot v predvojni dobi. Predlagal! so tudi, naj bi se društva spremenilo v zadrugo. Pri tem pa se postavlja vprašanje, ali naj bi se ustanorila ena sama zadrug« s podružnicami, ali pa naj bi se samostojne zadrage povezale med seboj in bi centrala bila nekaka »zadruga zadrug«.
S priključitvijo Slovenskega Primorja s« bo število sadjerejcev še bolj pomnožilo, ker je sadjarstvo v nekaterih predelih Primorja, kot so Brda, Vipavska dolina, Brkini in Koprščina dobro razvito, toda neorganizirana in je še daleč od umstvenega sadjarstva,
Ce se bodo zadruge znale in hotele posvetiti tej nalogi, bodo imele mnogo napor* nega, toda hvalevrednega dela, ki bo rodilo mnogo uspeha, posebno v naših krajih, ki so bili toliko let zaradi vojne vihre ea-emarieni.	_ v'
V Ljubljani izhaja tudi strokovni časopis »Sadjar in vrtnar«, ki je ravnokar stopil v 32 leto svojega obstoja in katerega našim kmetovalcem toplo priporočamo.
Pismo iz Ljubljane
Dobili smo dopis naših tovarišev, usta*, beneev slovenskega Ministrstva za naroda« zdravje, ki ga z veseljem objavljamo izr«, Zajoč hkrati našo solidarnost z njihovim! težnjami in željami:
»Z iskrenim zadovoljstvom in velikimi simpatijami smo sprejeli novico, da se j« tudi delovno ljudstvo naše Primorske odločilo izdajati svoj strokovni list »PrhnoiBk« delavska enotnost-.
Zavedamo se, kakšnega pomena je prav tisk za dosego čim tesnejše povezanosti m zvgoje vsega delovnega ljudstva — delavcev, kmetov in delovne inteligence. Samo a enotnostjo si bomo ustvarili tako svetovno silo. ki bo edina tunela dostojno braniti interese delovnega, človeka, V nadaljevanju neizprosne borbe proti vsakemu izkoriščanju, bomo končno kronali z uspehom na. pore naše težke, nadčloveške borbe za boljšo, lepšo in srečnejčo prihodnjost nas vseh!
V mislih, delu in zahtevah smo z Vami najtesneje povezani in želimo listu vsestranskega procvita in uspehov.
-------— « »
Agrarna reforma v dejstvu
SOFIJA — Tanjugov dopisnik iz Sofije sporoča, da je narodno sobranje med drugim obravnavalo tudi zakon o agrarni reformi.
Zastopnik parlamentarne skupine bolgarske delavske stranke (komunistov). Bočo lijev, je dejal, da mora imeti agrarna reforma v Bolgariji namen, izboljšati življenjske pogoje delovnega ljudstva in zmanjšati njegovo izrabljanje.
»Če položimo roko na to zemljo«, je dejal lijev, »ne posegamo po privatni last, nini, temveč samo po tem, kar je za današnje prilike neprimerno, po veleposestvih, To ni udarec .ogromnemu številu ljudi’, temveč samo 1.5% posestnikov, medtem ko bo zemlja, ki jo bomo razlastili zadovoljila
300.000	družin revnih kmetov.
TIRANA —• V vsej Albaniji se izvaja agrarna reforma. V 110 vaseh so izročili 2.790 družinam 55.670 ha zemlje.
Treba je omeniti, da je doslej v vsej Albaniji 3.720 družin pretrgalo odnose s svojimi lastniki z državo ali različnimi verskimi ustanovami.
518 zemljiških lastnikov, katere zadeva agrarna reforma je ohranilo 4.720 ha zemlje.
Po načrtu za izvajanje agrarne reforme pričakujejo v letih 1946—1947 sledeče rezultate: V Elbasonskem okrožju bo okoli
20.000	ha, v Beratskem okoli 27.000 ha in v Valonskem okoli 12.000 ha. Obenem bodo nadaljevali delo za razveljavo delovnih odnosov med lastniki in poljedelskimi delavci, nakar bodo pričeli z dokončno razdelitvijo zemlje na temelju zakona o agrarni reformi.
Odgovorni urednik: Albin Zabric