Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavu.
Jikmi* steber vsak prvi in tretji četrtek meseca. Ako je ta dan praznik, iside „DOMOLJUB" dan poprej. Cena mu i« 80 kr. sa celo leto. — Spisi in dopisi naj se poiiljajo: urednUtvu ,DOMOLJUBALjubljana, v »emenUkih ulicah it. ». Nmrointna m msermh pm oprmvmitv* ,DOMOLJUBA" Vodnikove uliae it. i. — Nasnanila se vsprejePMjo in plačujejo po dogovoru.
&t«T. 1.
V Ljubljani, 7. januvarija 1897.
r ......... '• ' ~ 1 1 ~
Zelnik X. X/
Voščilo Domoljubu ob 10 letnici.
(Od preprostega kmeta.)
Hitro, hitro mine čas, Hitro gine mimo nas! Že prešld deset je let, Kar prišel si ti med svet. Vedno si zvesto se trudil Naukov in izgledov nudil, Na« prebujal in učil, Nas edinil in krepil. A uto tud' zdanje desetletje Zvesti bomo ti slovenski kmetje, Liberalcev še tak močna sila Nas ne bo od tebe odvrnila 1 Vsem oviram vedno vkljub Za-te bomo, Domoljub.
Bog daj mnogo naročnikov, Naročnikov, pomočnikov Vedno, vedno večji broj Zbira) se pod prapor tvoj! Pojdi v mesto, pojdi v vas, Koder gre slovenski glas; Širi urno se povsod, Kjer slovenski biva rodi Saj ljubezen ti razširjaš, Saj pravico našo tirjaš, V boji brani sred viharja — Vero, dom,cesarja!
Ivan Budnih,
iMMflfl
Ali bo srečno novo leto?
Navada je med Slovenci, da ai sa novo leto srečo voMijo. Taka voščila so snak ljubezni, ako prihajajo iz dobrega srca; da pa niso le prašen glas, morajo biti izražena v podobi prošnje do Boga, izvira vsega dobrega; in kdor taka volčila sprejema, np sme sam staviti, ovir Bogu, kadar mu deli srečo. To pomeni domaČ prigovor: »Vsakdo je sam svoje sreče kovač.« Bog ne zamudi nam pomagati, ako mi ne zanemarjamo se mu proseč približati.
Ako torej postavimo to va2no vprašanje: ali bodo srečno to novo leto? smemo mirno odgovorni: »Da, ■rečno bo, ako mi hočemo; ako bode nesrečno, smo pi sami teme krivi«.
Kaj naj torej storimo, da si srečo novega leta na-klonimo ?
Najprej naj vsak zastavi vso svojo moč, da si izboljša svoj stan. Delo, pridnost in moder preudarek je prva potreba. Leno oprezovanje ali zakotno zabavljanje ne prinese nikomur sreče.
Da bo imel vaš trud in napor večji vspeh, je potrebno, da se združite med seboj. Snujte si društva, zadruge, splošno gospodarske ali tudi le za posamezne stroke, kakor živinorejo, drevorejo itd. Ne sme biti več fare po Slovenskem, da ne bi imela gospodarskega druitva, kjer se bote shajali in posvetovali med seboj. Da pride Življenje in gibanje
med ta gospodarska društva, je potrebna tesna zveza med njimi, in tala zvezi se snuje v Ljubljani; kadar stvar dozori jo vam »Domoljub« objavi, in potem se je vsi opriuiite, da se gospodarsko gibanje okrepi in pospeši.
Pri gospodarstvu je treba denarja, tega nam ponujajo hranilnice. Kjer Se nimate v fari ali blizu tam posojilnice, napravite si jo. Pri tem ni nobene posebne težave in troškov je prav malo.
Vse neugodne razmere preustrojiti, to seveda ni v vaSi moči, ker je marsikaj Škodljivega postavno vpeljanega. Tega ne moremo drugače spremeniti, kakor z novimi boljšimi postavami. Za nove postave pa potrebujemo novih poslancev. Volitve za državni v zbor se bodo vršile kmalu, SepredVeliko nočjo. Bodite pripravljeni, oglejte si poslanca, kogar volite. Zanesite se pa na »Domoljuba«, on vam bode nasvetoval vselej prave može. E.10 vam pa že lahko naprej "pdfe: Nikar ne volite takih mož za poslance, kateri ne spolnujejo božjih in cerkven.h zapoved, in kateri zabavljajo čez cerkev in čez duhovnike. Tak poslanec ne more vam pridobiti sreče, ako nima za svoje delo blagoslova božjega.
Ker je potreba mnogo skuSenj in modrosti pri vaSem delovanju, je treba, da si naročite dobrih
časnikov. Najprej vzemite »Domoljuba«, ki se bode letos 8e bolj prizadeval vam postreči in pomagati, kakor do sedaj, ker je dobil novih pomočnikov.
Pri drugih časnikih pa bodite previdni. Mnogo je tudi slovenskih slabih časnikov, branite jim v h i 8 o, ker so kuga za vašo dru žino! Predno si katerega na očite, povprašajte svojega duhovnega pastirja, ali kakega, modrega moža, naj vam d& dober svet.
Kjer imate bralna društvst, le pridno jih obiskujte, veliko pametnega in koristnega se v njih lahko naučite.
Vse svoje delo pa porosite z pobožuo molitvijo, da se ga prime sreča in blagoslov božji. Vsi kmetijski gospodarji držite zvesto skupaj pri vseh rečeh, zlasti pri volitvah. Žalostno je videti, ako gre kmet zoper kmeta v ogenj in tako vsem drugim in sam sebi Škodo dela. Vso zavist in neslogo zupodite iz vasi in občine in držite Bkupaj kot jeden mož v boju za svoje pravice. Vselej in povsod se ozirajte na svojo najboljšo svetovalko sv. cerkev; ako bo tu potrdila vaše delovanje, potem bode vam res dona4alo sreče in blagoslova, ako pa nastopite svoje javno delovanje v nasprotju 2 njo, sreče vam donašalo ne bo.
Torej na delo I Bog blagoslovi vaš trud.
P	k-V^T V J *--—
Razgled po svetu.
Driavnl »bor. Dižavnozborski poslanci so se sedaj zopet povrnili za nekaj časa na Dunaj, potem pa bodo nove volitve. Zadnjič smo povedali, kako je grof Wurmbrand umaknil svoj predloggledč zavarovalnic. Da bi se še bolj prikupil vfadi, je Se eakrat potem prav vneto zagovarjal liberalce in kmalu natj ga je doletelo to, kar je žetel, postal je štajerski deželni glavar. Slovencem mož ni prijazeu. — Kdo pač vč našteti vse mogoče in nemogoče davke, kateri nas tarejo 1 Ni zadosti, da moraS za jed in pijačo plačevali davek, ampak tudi za to ga je treba plačevati, kar kdo bere. K„ko to ? Glejte, vsi časopisi, kateri izidejo najmanj štirikrat na mesec, morajo plačevati od vsake Številke in od vsakega lista jeden krajcar. Da je pa ta davek plačan, je dokaz črn kolek, katerega dotični urad na časopis pritisne. Le vzemite »Danico« ali pa »Slovenca« v roke in poglejte na prvo stran I Ta davek je bolj ubožnim časopisom zelo nadležeo. Zato so nekateri poslanci predlagali, naj se ta časniski kolek popolnoma odpravi, kar bi bilo popolnoma prav. Pa denarni minister se je strašno branil, čeS^ da bo država potem imela manj dohodkov. Naj vendar tistim židom na borzi naloži davek, da ne bodo ljudi goljufali. Bržkone pa ta predlog ne bo postal postava.
Dnč 28. decembra minolega leta sešli so se razni <MMni *bori V nižje avstrijskem deželnem zboru
«0 nekateri poslanci predlog o deželni zavarovalnici
in kakor je videti, prišla je zdaj stvar v prave roke, ter bo kmalu ugodno reSena.
Bosno opravlja ogrski minister Kulaj. BuSnjaki pa z njegovim vladanjem niso prav nič zadovoljni in zalo so poslali petdeset mdž na Dunaj, da bi se pri cesarju pritožili. Kalaju pa ni nič kaj diSalo, da bi cesar zvedel, kako on vlada v Bosni in zato Bošnjakov ni pustil pred cesarja.
V Galiciji so kmetje Se večji reveži ko pri nas. Ne samo, da so popolnoma odvisni od poljskih judov ter morajo tako plesati kakor oni godejo, amp^k tudi skrbč za to, da se ne zavedajo svojih pravic. Takih šol ni v celi Evropi kakor v Galiciji, namreč tako slabih. Tam je namreč sedemsto tisoč za šolo sposobnih otrčk, ki pa nimajo nikamor v šolo hoditi, ker je 816 šolskih poslopij takih, da niso sposobna za šolo. Seveda ostanejo* potem kmetje nevedni in jih judje molzejo, če se pa le količkaj ganejo, koj jim usta zamašč.
Poljakom, katerih je poltretji milijon na Nemškem, se prav slabo godi, ker nemška vlada z velikimi svotami denarja dela na to, da bi vse Poljake iztrebila. Tako je zadnji čas izdalo neko železnično ravnateljstvo ukaz, da izgube pri železnici vsi Poljaki svojo službo, ki popolnoma dobro ne umejo nemškega jezika.
Nu Laškem je bil pred nedavnim časom potres, ki je po nekaterih krajih napravil precej Škode. Dabrj
ljudje so nabrali nekaj denarja, da pomagajo oškodovanim, pa nabrani denar je hipoma zginil, kakor bi ga bila zemlja požrla. A izgubil se je le v umazanih rokah starega goljufa Krispija, prejšnjega prvega laškega ministra. — LaBki vojaški minister hoče na vsak način imeti nove puSke, ki bodo stale nekaj nad tri in pol milijona gld. Denarni minister pa je brž to svoto naložil davkoplačevalcem, ki že tako komaj l^maj nosijo neznosno davčno breme.
Pravijo, da vlada lep svetovni mir med evropskimi državami. A ta mir je silno drag, ker vzdržuje se samo s tem, da vsaka država skuSa kolikor mogoče pomnožiti svojo vojsko in to stane denarjev. Tako smo ravnokar omenili, da hočejo L-<hi nove puSke, Angleži
in Francozi pa sedaj samo to premišljujejo, kako bi več Vojakov dobil/ v svoje vojske, naj velja kar hoče. Tudi mala Črnagora se je zadnji čas postavila na vojaške noge.
V Srbiji je zima stare ministre vzeja in seaaj imajo nove, ki pa tudi ne bodo mnogo pomagal), ker so tam doli silno slabe in razrite razmere in nihče ne v$, kje naj bi si upal začeti popravljati.
Amerikanoi so prepovedali ali saj omejili priseljevanje iz Evrope, ker to le vedno povečuje tropo beračev in potepuhov. Zato bo marsikdo sedaj moral doma v Evropi ostati, ki bi jo sicer rad v Ameriko pobral, a tam ne_marajo za take ljudi, ki večinoma le «to pridejo tja, da bi kar čez noč brez truda ob< gat^Ii. Takih imajo sami^dosti.
Listek.
V svet.. .!
(Spisal Semen Semenovič )
Sicer se je splošno govorilo, da stara Polona ne bo dolgo, a da bo tako hitro zapustila svet, tega nihče ni mislil. Pa je le morala umreti, dasi bi bila menda Se rada živela. Kaj hočemo, naduha j« naduha ...
Tako-le v jesen je bilo. 8olnoe je prijetno ogrevalo poBlavIjajočo se prirodo, hladna sapa je \6la in otrceala rmeno listje raz drevje. Dan na dan so se videle visoko nad gorami jate odhajajočih ptie. Rastlinstvo je polagoma venčlo — vsa priroda ae je oblačila v rjavo obleko.
Nekako čudno je človeku pri srcu v pozni jeseni, ko gleda, kako vse gine in mrje, kako se obletava listje, tesno mu je v prsih in misel na smrt mu stopa iivah-nejse pred oči, kakor sioer.
Ista tiha žalost je legala na vroe menda tudi po-grebcem stare Polone, ko so stopali po hribu proti cerkvici sv. Matka. Tiho se je pomikal sprevod, pogrebci so gledali v tla in molčali. Le hripavi glas beračioe Pite, ki je z zategnjenim, skoro jokajočim glasom molila rožni venec, je motil resno tišino.
Po vaaki čeičenasimariji, ko je P»ta slovesno potegnila : »Bog se usmili rajne Polone !< se je začulo med Sepetajočo molitvijo pogrebcev bolestno ihtenje. — Za krato je stopal Šibek, morebiti dvanajstleten deček in milo jokal. Vsakokratno iateaovanje rajnke mu je izvabljalo nove solze na gladko, nikakor kmetsko lice . ..
Počasi so dospeli pogrebci do cerkve, kjer so počakali duhovnika. Kma'u je dospel sivolas starček.
Žalostno so zvenčle poslednje duhovnikove besede, milotoftno je brnčl mali zvonček v zvoniku — in bo-
estnejse je ihtel deček . ..
* *
+
Ne včm, če je bil kdo v bližnjih vasčh, da bi ne bil pcznal stare Polone. Saj si jo lahko videl vsakih
Štirinajst dnij, ko je hodila s koSaro na glavi od kise do hifie. Tržila je namreč stara Polona z jajoi in ko-kosimi, katere je vozila v Trst. V dveh tednih je navadno obrala, vsa m<šA sela in pokupila vsa jajca, kolikor si jih niso prihranile gospodinje za domače potrebe. Potem pa je naložila svoj voziček in »e napotila v Trst, Ko je prodala, je prišla domov is začela iz nova svojo biro.
Nikdar pa ni prUla stara Polona prazna iz Trsta. Da, često je peljala domov še težj[e, ko od doma, Vofila pa ni sama sebi — oh, ona nj potrebovala veliko — ampak za malo plačo tudi svojim sosedam.
Bilo je neko popoldne, kp je sopihala stara Polona s svojim vozičkom po VinaSkpnj klancu. Ljudje so jo srečavali in ogovarjali tako ali tako. Ogovarja se različno. Ali Polona je večin, ma molčala, k večjemu je zamrmrala kaj nerazumljivega med zobe.
Ljudje so se ozirali za njo in zmajevali z glavami. Čudno se jim je zdelo. K?ko bi se jim ne I Saj je bila Polona vselej zgovorna in priljudna, včasih morebiti Se preveč. Danes pa molči kakor veliki petek zyono\i.
No, km»lu se je po va^6b raznesla novica, da je pripeljal^ stara Polona is Trsta malega fantiča.
»Imaš Tržačana, tržaškega najdenca, ali kali?« ispraševali so jo ljudje. »Bog, da ga imaqa, vfeaj mi ne bo tako dolgfas zdaj, ko bom vedno doma.«
»Torej ne pojdeft več v Trst?«
'Ce Bog dft, ne. Stara sem, težko hodim. Nekaj sem si že prihranila, da mi ne bo treba stradati.« — In res ni videla stara Polona od takrat nikoli več tržaškega mesta. Doma je sedela, ujčkala malega Konrada, učila ga hoditi, govoriti, moliti, vedno, vedno ga je imela pred očmi. Pa je bil tudi lep, prav prijazen njen Kon-radek.
Le mi otročaji nismo mogli trpeti Poloninega Tržačana. Preveč gospdski se nam je zdel. Tista Šibkost in bledost nam ni ugajala.
SIcer p« je bil Konrad tih in ponižen deček. Ko je začel hoditi v fiolo, bii je tudi vedno med prvimi. Kaj bi bilo moglo bolj razveseliti staro Polono, ko pohvala, katero je slišala od učiteljev in drugih ljudij ! Saj ga je ljubila, ko senico svojega očesa.
2e je bil deiek odpravil fiolo in Polona je jela skrbeti, za katero rokodelstvo bi bil deček najbolj sposoben, ko ji je smrt pretrgala vse namene in želje. Naduha, katero si je nakopala na svojih potih v Trst, jo je spravila v hladni grob.
Konrad je bil nakrat brez »matere«. Ni torej čudno, da se je deček solsil, bridko solzil za materino krsto. Kdo bi ne jokal v takem stanju! Ali*ne samo skrbne krulne matere, ampak tudi dom, hrano, vse, vse je izgubil ubogi deč,ek s staro Polono. Druzega mu ni kazalo, ko sapustiti domačo kočo in iti v svet, iakat si službe.
Toda kaj bo dedek pri dvanajstih letih I.. .
* *
*
Prifiedfii domov od pogreba je sedel Konrad na črvivo klop in premišljeval... Velika, očrnela ura na steni je stala. Ko je preminula stara Polona, prenehala je tudi ona svoj tik-tak. Smrtna tišina je vladala v sobi, le brenčanje muh se je sliialo.
Dečka se je polotil nekak strah. Oh, ta tišina, — kakor bi bival duh rajnice v Staniči, in1 to brenčanje arah, — kakor tamolkli mrtvaški spevi...
Skoro bi bil pobegnil deček is sobe, da se ni spomnil rajne »matere«. Oh, saj mu je bila tako dobra, tako ga je ljubila ia negovala, ne, ne: ona ga ne more sovražiti po smrti! Zakaj bi se je torej bal?
2alostno gleda deček okoli sebe. Tam-le pri peči je navadno sedels, a on je stal ob nji. Tam mu je sklepala v nežni mladosti ročice, učila ga delati križ in moliti prve molitvice. Ondi mu je bila pravila prlpovesti, one laične pravljice, katere je poslušal i tako pohlepnostjo. Ia deCA jo je tudi večkrat kij izpraSeval. Ali je ni nekoč
vpraial tudi po očetu?--Konrad se zdizne pri tem
Spominu. — 6e vedno mu zvenč po uSesih one Polo-niae besede: »Mfllči; kadar boS velik, pa ga bos videl. Tvoj oče je visok gospod.«
»Gospod, gospod, oče, moj oče . . .!« je mislil deBek, ali vsa stvar se mn je zdela nerazrešljiva zastavica. Nekaj tasa je še premišljeval, naposled pa ga je premagala bolest.
■Mati, mati . . .« je zaihtel bridko, ter si pokril bledo lice.
Zopet je pogledal po stanici, toda vsak pogled ga je ranil boleatnejSe * dno duše. Vsaka stvar ga je spominjala na dobro »mater«.
»Ne* ne, lukaj ne bom, tukaj bi umrl od žalosti. Veaksi gr«m, drugam, v sret...!« Deček si je obrisal lioe in snel s klina staro torbico, stisnil v roko palico in se odpravil ? svet, iskat si službe ...!
Za vasjo je odSel po stranski poti, prestopil kolovoz, ki; pelie med njivami, in prišel v mal gozd.
Jesen jp gospodarila med gozdnim drevjem. Gole so kipele bele breze v zrak. Tožno so stali orjaveli
hrasti med krivenčastimi bflri in resnimi smrekami. Vse polno ormenelega Uga je ležalo po tleh. Veter ga je raznaSal po kotlinah.
Ob potu je atal križ.
Deček je dospel do njega in obstal pred njim. Ozrl se je v razpelo. Tako mdo in ljubeznivo ga je gledal krisani Zveličar, da je deček nehotč poklekuil in sklenil roki k molitvi. Čim dslje je molil, tem ložje mu je bilo pri srcu. Ves se je vtopil v molitev. Gledal je v krvavo obličje Križanega in zazdelo se mu je, da se mu Zveličar nasmihava, da mu govori;
»Sedaj si moj, jaz te bom varoval, jaz te bom včdil in te pripeljal k sreči...«
Ves zatopljen v molitev ni zapazil, da se mu približuje tuj gospod. Nepremično je zrl v razpelo, od časa do časa je iztegnil sklenjene roke proti križu. Tujec, sto-pivSi iz gozda, ja postal, potem pa se polagoma približeval klečečemu dečku.
Videč ga v tako iskreni molitvi, hoče tiho dalje, aH nakrat se deček vzdratni, začudeno pogleda tujca in povesi oči.
»Dobri deček, povej mi, kako se imenuje ta vas?« izpregovori tujec.
»Sinovica je to, gospod«, reče Konrad nekoliko zmeden.
•Morebiti všš za županovo hišo?« vpraša gospod
dalje.
•Ono belo poslopje v sredi vasi je županovo; no, od tukaj se ne vidi. Ako hočete, vam pokažem.«
•Prosim, dobri otrok.«
Konrad popolnoma pozabi na svoj prejšnji namen in veselo odide s tujim gospodom.
•Čegav pa si, ia kam si namenjen?« vpraša med potjo tqjec Konrada.
Konrad malo pomolči, potem pa nakrat bridko zaihti.
»Kaj pa ti je, revček?« vpraša gospod skrbno.
»Jaz, — jaz,--sirota«, ihti Konrad.
•Morebiti so ti umrli mama?«
»Umrli — umrli,--danes so jih pokopali.«
Pri teh besedah Se bridkejše tajoče.
»Ali imaš očeta še živega?«
Deček umolkne.
•Ne vem; se nikoli jih nisem videl«, reče za nekaj časa.
Tujec se zamisli pri teh besedah. Roko položi na čelo in se zaporedoma ozira na dečka. Od vseh stranij ga ogleduje, nato ga vpraša:
»In ti niso mama nikoli povedali, kje so oče?«
»Nekdaj so rekli, da so oče--da so moj oče
velik gospod.« Pri teh besedah se oz.č deček na tujca in rdečica ga oblije.
»Tako, tako--velik gospod ..mrm * tujec,
pogledujoč dečku v obraz. »Prav oni obraz .,. res . . . bomo videli«, misli sam pri sebi.
Med tem dos^eta do župana.
»Počakaj malo tukaj!« To rekši, odide tujec v luio. Konrad sede na klopico ob zidu.
Dolgo časa ni tujca iz hiSe. Konrad slifii od znotraj tujčevo in Zupanovo govorjenje, ali ničesar ne razum«. Slednjič se zaslišijo v veži hitri koraki. Iz hiSe plane tuji gospod, objame Konrada in zakliče:
»Moj sinček, moj Konrad . . . naSel sem te, -vendar sem te nstel « Solse veselja mu tekd po obrazu.
Takoj ae je raavedelo po vasi, da je prišel iz Trsta oče Poloninega Trtaftana. Povsod se je govorilo o njem, kako imeniten in bogat je, a vendar priljuden in igo-/oren. Daroval je bil v občinsko blagajno dvajset goldinarjev za reveže. Samo dobro se je govorilo o njem.
Čez nekaj dnij pa je odSel tujec s Konradom v daljno tifaSko mesto ...
Od takrat ni nihče ved slidal o Konrada, nihče o njegovem očetu, samo župan je pravil v poznejših letib, da je Konrad imeniten trgovec v Trstu. Počasi so pozabili ljudje nanj, morebiti bi bili pozabili tudi ns Polonin grob, da ni vstal nekoč na njem visok kamenit spomenik, na katerem se je čitalo tudi:
»Svoji oskrbnici hvaležen rejen.ee.«
D o p i
s i.
Z BrezIJ 19. decembra. Po vsem Slovenskem na daleč slovi svetovno-zuana božja pot Marije Pomagaj na Brezjah. Od vseh strani, iz vsake vasj hiti nase verno ljudstvo k Mariji Pomagaj iskat ljubega zdravja in pomoči v nadlogah in težavah zemskega življenja. — Milo se ti tdi in hitreje ti bije srce, videč v tihi, goreči molitvi klečati pred milostnim altarjem čudodelne podobe svetnega gospoda poleg priprostega delavca in v dragoceni obleki gospo poleg kmečke delavke. Da, tu na Brezjah'se kaj živo vidi dan za dnevom, da smo pred Bogom vsi jednaki — vsi reveži; vsi potrebujemo pomoči od Marije. — Smelo trdim, da je — rozun božje poli v Marija Celji na Štajerskem — božja pot na Brezjah najbolj obiskana. Morda zanima cenjene bralce kaj Izvedeti z Brezi); evo Vam nekaj podrobnosti od celega leta:
Sv. mat je bilo lanskega leta 1123; maSevalo je ix ljubljanske škofije 188 duhovnikov, iz Goriške 22, LavanUnske 23, Krtke 10, TržaSke 12, Zagrebške 4, Sekavske 4, PoreSke 3, Zidarske 2, Senjske 1, Sarajevske 1, Ameriške 4; skupaj 274 duhovnikov. — Ob-hajancev je bilo približno krog 30 000. Slabo deževno vreme je marsikoga od daljne poti odvrnilo, vendar je nad 60000 romarjev prihitelo do sedaj na Brezje. Ob nedeljah iu praznikih je bila redna služba božja ob 6. in '/tli. Iz mpogo župnij so prišli župljani s svojim .. duhovnikom v procesijah, in sicer iz St. Martina pri Kranju, Breznice, Dobrave, Krope, Strug, Hinj in iz Goril! pri Kranju. — Poleg domačih dveh duhovnikov je bil, od maja pa do konca septembra, v pomoč poslan č. g. pater Konrad iz Gorice. V praznik h in nedeljah sta navadno te po dva gospoda patra iz Ljubljane pomagala. — Obili tiud vsem gospodom povrni Bog in Marija I
Nova, veličastna cerkev je zunanje dodelana. Lani se je po marljivem prizadevanju čast. gospoda župnika Berlic-a posebno veliko storilo. Učno kupolo nad votivno kapelo je iz bakra pokril g. Anton Belec, klepar iz Št. Vida. Delo je solidno in .priporočuje občespoštovanega mojstra.
V lepem soglasju s veličastnim pročeljem so nova velika dvotečajna vrata is trdega hrastovega lesa. Izdelal jih je nas gorenjski umetnik J. Vurnik iz Radoljice. Razni vestaki so se jako laskavo izrekli o tem zares umetniškem delu, trde«, da daleč ni krasnejsega portala.
Prihodnjo spomlad bodo č. o. o. frančiškani začeli zidati samostan. *— Cerkev pa bede dobila tlak iz ru-dečega, črnega in belega kamnja. — Velikodušna do-brotnica je darovala za križev pot precejšno svoto, tudi za altar sv. Antona je že lepa svota pripravljena. — Marija, pomoč kristijanov, nakloni mnogo blag h sro v svojo Čast in slavo na Brrzjah!
Iz Jatenovca u Hrvaškem 27. decembra. Kranjski delavci smo zopet v gumah. Neprestano deževje nam je delo oviralo. Tudi o božičnih praznikih je tako deževalo, da smo se zelo hali velike povodaji, kakorSna je bila letos že Štirikrat. Zaslužek imamo tako alab, da komaj zmagujemo vsakdanje potrebe. — H koncu Se mična dogodbioa: Imeli smo v Jasenovcu semenj. Neki kmet se je »Spiritaake« tako nacuka), da je prašiča izgubil. Dragi dan gre prosit g. župnika, nnj> hi oznanil izgubljeno prase. Na sveti dan je gosp. župnik izpolnil proSnjo Jganjarskega Hrvatina ter oznanil: »Kdor je prase naftel, mora je dati nazaj.« — Kar VBtane jeden izmed navaočih poslušalcev ter pravi: »Gospodine, ja ■am ga naiao.« »Dcbro, dobro,« -t* pravi' župnik — »samo sati, brate moj«. Vsa cerkva je bila najedenfcrat v smehu.' Tudi gosp. župnik jo je hitro pobral s prižnice tudi njemu je smeh alel.

j
Razgled po Slovenskem.
Deželni zbor kranjski je dne 28. decembra pričel drugo zasedanje. Pred zborovanjem je imel poslanec kanonik Kalan slovesno sv. mašo, pri kateri ?o bili prisotni poslanci naSe katoliško-narodne stranke ter par mož nasprotnih slovensko- in nemSko-Iiberalnih strank. Liberalci slovenski in nemški blagoslova božjega pač ne potrebujejo, zato jim je sv. opravilo pred zborovanjem deveta briga. — V se.i se je sklenilo, da se tudi v bodočem letu pobirajo iste deželne naklade na cesarske davke in na užitnine, kakor lansko leto. V imenu kat.-nar. stranke je stavil dr. Žitnik nujni predlog, da se tudi v kmetiskih občinah vpeljejo naravnostne volitve kakor so sedaj že po mestih, da kmetje ne bodo več po volilnih možeh, pač pa naravnost volili svoje poslance kar j« gotovo f ravično. Tudi naj bi se po predlogu imenovanega poslanca volilna pravica razširila na vse, kateri kaj davka plačujejo. — Predlog je zbornica sprejela ter naročila deželnemu odboru, da kakor hitro mogoče stavi primerne nasvete. — Nato so se volili razni odseki, ki so pa vsled sporazumljenja slovenskih in nemških liberalcev zopet tako sestavljeni, da so poslanci naie stranke v veliki manjšini, da tedaj njeoi za kmetilke obdine koristni predlogi ne bodo obveljali, ako liberalcem ne bodo vSeč. — S tem je zbor za sedaj dovrtil svoje delo, poslanci so se zopet podali domu, da se po Sve&iici sopet zberejo.
Trgovce in obrtnike, feteri so vsled lanskega potresa dobili od države brezobrestno posojilo, je c. kr. finančno ravnateljstvo že začelo tirjati, naj z dnem 1. jan. t. I. pričnejo vračevati dolg. Vsi se ob jednem opozarjajo na posledice, na zamudne obresti, ki bi zadele one, ki bi o pravem času zapadlih obrokov ne vpl; čali. — Kakor se vidi, vlada raje pobira, kot daje. — NaSih državnih poslanoev naloga je, da kakor hitro pridejo na Dunaj, stavijo potrebne predloge, da se vra-čavanje vsaj za nekaj časa odloži, ali pa da se »tasti revnim obrtnikom dolg popolnoma iibriSe. Ako povemo »Domoljubovim* bralcem, da ima drtava nad 200 milijonov po cesarskih blagajn cah spravljenih, nam bedo veijeli, da naša zahteva ni neopravičena.
Ljubljanski mestni svet - ima z uličnimi napisi res pravo smolo, ljubljanski msSčani pa vsled trmoglavosti svojih očetov na rotovžu - prasne žepe. — NaSa stranka je vedno zagovarjala dvojezične napise s slovenskim napisom na gorenji odlični strani. Hribar in Taviar sta pa hotela z glavo skozi zid in zahtevala samo slovenski h. Toda moža sta si kot nemSkutarska zaveznika tako glave zmeSala, da sedaj sama v mestnem zboru to zahtevata, kar sta poprej pobijala. - Da je njuna trmoglavost mesto oškodovala za 12 000 gld
-	nič ne d«. Ljubljanski nemSkutarji imajo denar, kdor pa ima denar, zapoveduje in (udi Tavčar in Hribar morata plesati, kakor kranjska hranilnica gode. kostno
—	toda resnično.
Nove duhovniške službe Me,to za druzefa kaplana
v Zagorju pri Savi, ki je vsled vedno naraščajočega Števila duš v župniji zelo potrebno, je ministerstvo dovolilo. Jednako je potrjena samostojna lokalija v Nada-njem belu na Notranjskem.
Umrl je 18. decembra opoludne na Sfearučini i>" Vodicah č. gosp. Fr. Hrovat. c. in kr. mornarice kurat v pokoju. Zjutraj ga je pri altarju zadela kap, ko je hotel ljudi obhajati. Rajni je bil rojen I. 1838 v Št. Jerneju na Dolenjskem ter leta 1861 v maSnika posvečen. N, v m. p.
Velik požar. Dne 29. decembra ob 10. uri zvečer je nastal ogenj v Hrenovicah. V treh urah je gpgorelo 18 hiS z gospodarskimi poslopji vred. Nekaterim je pogorelo popolnoma vse. človek se ni nobeden ponesrečil. Škode je nad 25.000 gld. Revne pogorelce priporočamo usmiljenim »Domoljubovim« bralcem. Darove naj blagovoljno pošiljajo veleč. g. Alojziju Puc, župniku v Hrenovicah.
Cesarjev dar. Presvetli cesar je podaril predstoj-nistvu fitijalne cerkve v Gorenji Lokvici v črnomaljskem okraju za pozidavo zvonika svoto 300 gld. iz zasebno blagajne.
Od D. M. v Polju. Na sv. Štefana dan se je posipala cesta med vevSko papirnico in Zalogom. Vse naSe dobro ljudstvo je bilo nad skrunjci\jem velikega praznika silno razburjeno in vznemirjeno, Pač^žalostno pri tacih prilikah, da župan in obč. svetovalci nimajo odločilne besede ter da tacih' del ne morejo prepovedati.
Iz Bohinjske Bistrice nas prosi naročnik, da bi mu naznanili tovarno ali kupca, ki bi Se hotel kupovali smrekove storže. Ker nam naslov one tovarne v Dun. Novem Mestu ni znan, prosimo »Domoljubove« prijatelje, ko bi k\ teri izmed njih mogel podati gledč te prodaje kakih podatkov, naj nam jih blagovoljno naznanijo.	(
Železni most čez Krko v Novem Meslu bodo le naredili. Dne 28. dec. je bila dražba za zidanje ob bregovih za vzkl cno ceno 63 000 gld. Na obeh bregov h Krke bode treba odkupiti dve hiSi.
Zmrznil Je v gozdu pod Snežnikom Janež Zgkvč iz Budanja, okraj postojniski. Pokojni je bH n« potu na Reko, kjer si je hotel poiskati delo. Truplo so prenesli v mrtvašnico v OlSevku.
Iz Stranj. Dne 15. decembra je bil v tukajini občini županom zopet izvoljen posestnik Jon. Krivec iz Stovnika, svetovalcema posestnika Plorijan Pregled in Pl. Ursič, odborn ki pa J. Molj, Mib. K' dar, M h. Arnež, Ant. Perne in Fl. Kregar.
Štajerski deželni zbor, katerega se zopet udeležujejo slovenski poslanci, se je sedel dne 28. m. m. Novi deželni glavar grof Wurmbrand in njegov namestnik dr. Sernec sta storila obljubo. V raznoterih odsekih imajo Slovenci po jednega zastopnika. Posl. Schmiderer
Bi m umiiii ihtti«
je poročal o podporah poplavljencem. Deželni odbor je dosedaj rasdelil v mariborskem, brežiškem in ptujskem okraju 32.940 gld. ter predlaga, naj se v ta namen Se dovoli 10000 gld. — Sa je vsprejelo brez ugovora. •»— Posl. R o b i č se je v imenu Slovencev izjavil sa na-ravnostne in tajne volitve. — Ko je dovolil .pobiranje deželnih naklad za I. 1897 in se je jednak predlog, kakor je posl. Z.tnika v kranjskem dež. zboru predložil, se je zborovanje začasno zaključilo ter prične zopet v mesecu februvariju. — Pod katerimi pogoji so slovenski poslanci zopet v zbor vstopili, ni znano. Bomo videli, ali se jim bode kaka *elja spolnila ali ne.
Požari na Štajerske«. Ogenj pokončal je gospodarska poslopja: Kolariču pri Ptuji, I glu pri Ptuji, Hafnerjevo v JurjikloStru, HatunSekovo v Oplotnici. H.sa pogorela je Zupaniču v Merčtincih, KruSiftu V Slopniku pri Vranski. Ob hiSo in gospodarstveno poslopje sta prišla: Lstič v Pobrežji pri Ptuji in pa kočljar Antolič v Lalioncih pri Ormožu; zadnjemu zgoreli sta dve kravi, telica, Štiri Svinje, a reSili so jedno kravo, jedno telico in jedno svinjo. Pri Podgrajieku v Brezji blisu Oplot niče so na peči sufiili Za bolnika obleko, ta se je vnela in domatffcn se je Se posrečilo zabtaniti, da po eobi brskajoči »rodeči petelin« ni mogel skočiti tudi na streho.	%
V Šmarijdh pri Jelftah so dne 16. decembra svinjskemu kupcu Gabrijelu Selakoviču odvzeli 137 svinj, vrednih do 1700 gld. ter je teročiK občinskemu uradu; tihotapca Selakoviča in par njegovih pomočnikov pa vtaknili v luknjo.
ti lavanHfiafce škofije. 0. gusp. Gregor Prosečnik, župnik v Podgorju pri Slovenjem Gradcn, je dobil flup nijo Loka pri Zidanem Mostu, kojo nastopi okoli dne 1. februvarija.
Iz celovške škofl,e Župnijo 3.. Pavel ob Žili bode odslej oskrboval č. g. Fr. Havliček, župnik v Cačah. — V Grefenburgu in St. J ari ju v labudski dolini so imeli misijon. Koncem pret. meseca so ga imeli v Mjdgorjah. — č. gospod AvguStin Križaj je nedeljo, dne 27. decembra v celovški stolnici pel novo mašo. č. g. novo-maSnik je rodom Idrijčan, vnet Hlotendc, ki je nastopil že na vefl slovenskih shodih. Veselimo se, da dobi cerkev novega masnika, domovina vrlega zagovornika svojih pravic, ter kličemo: Bog živi č. g. novomasnika na mnoga leta!
»Mir-1 « prilogo „Domači prijatelj'. Celovški »Mir«, ki fckonča seda) 15 letnik in ki se je ves čas pošteno trudil za probnjo koroBkih Slovencev, neustrašeno in
odločno zagovarjal pravice slovenskega naroda po Btarem geslu: *vse za vero, dom, cesarja«, stori z novim letom nov važen korak v svojem razvitku. Prinašal bode redno zabavno poučno prilogo »Do m a č i p r i j a t e 1 j Prinašala bode povesti, razne poučne sestavke, kratkočas-nice in poseben gospodarski oddelek. Naročnina listu ostane ista, namreč dva goldinarja na leto. Ker bodo po prilogi strofiki lista precej narastli, je želeti, da pridobi »Mir« prav mnogo novih naročnikov in prija-tjljev izven KoroSke, ker le (ako bode amagal velike stroftke.	<i . v ,;
Il Celovca se poroča: Preč. gosp. Jan. W iese r, dekan v Velikovcu, je osnoval v bolnišnici Elizabetink v Celovcu ustanovo 3000 gld., za katero se bode oskrbovala jedna bolnca. — Novo hranilnico ustanovijo v Svincu. — V osojskem jezeru je utonil neki hlapec, ko je prevažal Sagovino. Močni veter je cagrabil ladjico, da si hlapec ni mogel več pomagali. Tudi od brega mu niso mogli priti na pomoč. — Katol. delavsko druStvo so ustanovili v VolSberzi. — V koroSki obrtni tdvorani deželnega muzeja v CsLovou je, kakor druga leta, prirejena tudi letos obrtna razstava. Obsega zelo razno? vrstnih in lepo izdelanih pridelkov domače obiti. — LetoSuje volitve v celovške trgovinsko in obrtno zbornico bodo bol) živahne, kakor druga leta. Že sedaj se kale živahno gibale pd listih in v prizadetih krogih.
Moneig. dr. Mahoič bo posvečen v krškega škofa dne 7. lobruvarija.
V goriškem deželnem zboru so slovenski poslanci na c. kr. ministerrtvo izročili dve peticiji. Posl. Berbuč je opisoval revne prometne zveze na italijanski meji ter vlado poživljal, naj bres odloga izvrši pričeto cesto čes Vrhpolje. Posl. G r č « je zavračal italijansko vodno društvo za namakanje tržiske ravani, ki obsega 4470 hektarov. Zadruga je od vlade in dežele v ta namen dobila že 764.800 gl., toda naredilo se druzeg t ni, nego jez ob Soči. Poslanec je predlagal, naj se nameravano delo opusti, ter naj se denar raje uporabi za urejevanje hudournikov in druga javna dela v deželi. Nato so se dovolile deželne naklade za 1. 1897.
Iz Pulja m nam poroča:; Legar se v nateaa mestu vedno bolj razSitja in tudi umrje jih vsaki dan več. Bolnikov je toliko, da jih pride na jednega zdravnika 150. Preihožnejsi ljudje beže iz mesta, prebivalci spkth so pa zelo prestrašeni. Zaradi pomanjkanja zdravniške pomoči je bilo tukaj te več komisij, upamo, da dobimo kar najhitreje tudi zadostno Število zdravnikov. Vzlasti se legar hudo razširja mej vojski.

Raznoterosti.
(Upravni« t vo „Dom olj ub*")prosi'	(Zvonovi na kelodvocih.) Po vseh železnicah so do
potrpljoqj*» #e pri »aspoiiijonji prvo Številko	sedaj odhod vlaka naznanjali zvonovi na postajioesi po-
netomir rodu. Morebitne pomote naj n	slopji. To j« jenjalo novega leta, dan, in odslej le ie
nam blagovoljno n&ananijo	klicanje železniškega oaobatva opozarja občinstvo, da-
t
odhaja vlak. Ljudem ta nova odredba nič ne dopade, in marsikdo bo zamudil vlak, ker bo po stari navadi čakal na glas zvonfi.
(Najdražja mesta v Avstriji) G!ed<5 draginje se vrst<5 avstrijska mesta tako le: 1. Trst, 2. Karlovi Vari, 8. Dunaj, 4. Liberci, 5. Solnograd, 6. Iaomost, 7. Lvov, Krakov, Olomuc, Gradtc 8. Crnoviee, Opava, Ttš n, 9. Trutnov, 10. Plienj, 11. Line, 12. Caslava, Budejevice, Trident, 13. Iglava, Celovec, Z .der, Bolcan, Ljubljana, 14. Gorica, Dunajsko Novomesto.
(Sto hiš se je pogreznilo v zemljo.) V božičnih praznikih se j*« vas Sveta Ana v okolici modenski na LaSkem v zemljo pogreznila. Izginilo je s površja več kakor sto h š, cerkev, javna poslopja, tako, da je nad 1000 ljudi ob vse. Nesreča je nastala vsled obilnega deževja. Ko se je 22. decembra začela zemlja sesedati, so ljudje zbežali, tako da nihče ni življenja zgubil.
(Osodepolna stava.) 22 letni kočijaž I Turek na Dunaja je stavil s svojimi tovariši, da bo v jednem dušku izpil za 50 kr. — ruma. Rečeno — storjeno. Steklenico dejal je Se smeje na mizo, a v tem trenutku gaje zadela kap in je — umrl.
(Strašna pevodenj) zadela je mesto E-«kib (Ueskub) na Balkanu. Vsled nepretrganega deževja so ae stajale snežene kope bližnjih pogorij Suhe Gore, Šardaga in Salakovara in poplavile Eskib z okolico. Nižje ležeči mestni oddelki ao bili prčuej pod vodo, tako, da ao si atanovniki komaj rešili življenje. Kmalu je prodrla voda Se višje, in prebivalci precej visoko ležečih poslopij so morali bežati. 2eleznica je reSila okoli 2000 ljudij s tem, da jih je vsprejela v pozvane pomožne vlake. Zali Bog, da je mnogo ljudij deloma valovje požrlo, deloma pa pobilo kamenje ruSečih se hiS. Računa se, da seje približno 1000 hiS porušilo in da je 6000 ljudij brez strehe.
(Knga) razsaja po Bombaju v Indiji. Vsak dan v tem mestu zboli na tej straSni morilki do 60 in umrje do 40 ljudi. Premožni ljudj.» bežč iz mesta.
(Velikanska tatvina.) V Antver^enu je neki Lbri-kant pokupil za 250.000 frankov pokradenih biserov, ki so mu jih njegovi delavci nakradli pri prodajalcih.
(Krompirjeva tristoletnica). Na Angleškem obhajajo sedaj tristoletnico, odkar je mornar D.-ake prinesel iz Amerike krompir ter ga začel v svoji domovini saditi. — Sedaj nam je skoraj nemogoče misliti, kako bi ljudje živeli brez krompirja. Mnogo let je bil krompir videti samo na mizah angleških bogatašev. Pri prosto ljudstvo se pa ni maralo, pa tudi ni moglo privaditi. — Pravije, da je policija morala ljudi siliti, da ao krompir sadili. Ta je tudi ljudi učila, kako naj se krompir rabi, kajti ni jim Slo v glavo, da bi bile korenine vžitne, rajši ao kuhali in vživali krompirjevec in odrastke, katere poganja krompir v kleti. - H.Sa, v ka,tere vrtu se je prvi krompir zasadil, Se sedaj stoji. Angleži jo častč kot posebno narodno svetinjo. V njej se bode tudi prihodnje leto odprla krompirjeva razstava*
(Hvaležen lovski tat.) Pred par tedni so v West-falenu zaprli nevarnega lovskega tata. Toda upihal jo je*iz ječe. Pretek« teden pa je dobil jetničar po polti
velik zavojček, v katerem je bila zavita jetoiika obleka in v njej v el i k z a j e c. - Ubegli tat se mu v pismu zahvaljuje za vso ljubeznivost in obeta prvo srno, ki mu pride na muho, poslati g. Bodniku v dar.
(Italijanski porotniki.) Pred kratkim so v Sirakuzu porotniki oprostili celo družbo roparjev, katera je naravnost svoje rope obstala. Ker je b lo očividno, da so jih roparji podkupili, ukazalo je pravdnistvo vseh šestnajst vtakniti v luknjo. Med njimi so uradniki, advo-katje, krčmarji in posestniki.
(Dražba debeluhov.) V Parisu so osnovali novo druHvo, v katero nikogar ne sprejm6, de ni vsaj sto kilogramov težek. Prav za predpustl
(Visoka starost.) 28. decembra je v Nemliču umrl 117 letni mož, ki je lapuatil 106 let staro vdjvo.
(Ta jima je aro navil) V Devinu (Magdeburg) sta prišla v nedeljo dopoldne dva fanta, ki sta ravno nehala v šolo hoditi, v krčmo, in zahtevala vsak glažek žganja. Krčmar opazuje nekaj časa mlečne obraze, potem pa s dvoumnim smehom zapusti sobo, kakor bi hotel prinesti, kar sta zahtevala. Čez nekaj časa pride nazaj in prinese dva kozarca mleka. To postavi pred naSa dva »junaka«. »To bode boljše za vaju ! Moramo Se prej kotle narediti, v katerih bomo kuhali žganje za take mlečne ljudi. Do sedaj jih Se nimamo!« Glasen smeh nastane v krčmi in do ušes rudeča zapustita fuata krčmo. Krčmarji, taki bi morali tudi pri nas biti!
(Krogle iz popirja ) Nek francoski čaitnk je iznašel novo strelivo za puSke, ki tudi mori in pobija, vendar pa tako grozjvito ne mesari, kakor sedanje krogle. To strelivo ni iz kovine, temveč iz popirja. Kroglico obdaja kakor plaSč aluminij. Krogle zadenejo v isti daljavi kakor svinčene, vendar pa okrog rane mesa nič ne raztrgajo. Imajditelj pravi, da bo v prihodnjih vojskah, v kater,h se bode rabile te krogle, menj mrtvih in menj težko ranjenih, ker marsikatera rana, ki jo zada svinčenka, je smrtonosna, pri teh kroglah bo pa le malo smrtnih ran, večji del se bodo dale ozdraviti.
(Stekli psi v Kini.) Neki misijonar iz Kine pripoveduje, da je njegovega posUoSčeka stekel pes ugriznil. To pa se ni ondotnim prebivalcem zdelo nič nevarnega, ker ondi pasja steklina če nobenemu ni Škodila. Kakor hitro koga tak pes popade, pobijejo ga ter dajo ranjenemu sveža jetra tistega psa jesti, in to gotovo pomaga. — To sredstvo zoper pasjo steklino je že Plinij, stari rimski naravoslovec, priporočal in še v novejšem času so je tudi evropski zdravniki z vspebom rabili..
(Z medvedom nikar ne pleši). Na Češkem je nekdo gonil in kazal medveda. Nek »korajžen« kupec, kateremu je »grenki« glavo razganjal, je Sel stavit, da bo plesal z medvedom. Čudoviti ples se začne. Nekaj časa je Slo vse v redu, Ko se pa začneta hitreje sukati, je hotel kupec svojega kosmatega tovariša plesalca Se poljubiti. Temu se je pa to menda preotročje zdelo, in branil se je na vse pretege. Ko mu pa hupeole hoče pritisniti' poljub na kosmate ustnice, mu medved odgrizne nos.
(Veliki teden na železnicah.) Jože: Janez, kam pa greS? Janez: V mesto, imam različnega kupička. Jože: Ali si že sliSal najnovejšo novico? Janez: Kaj tacega? Jože: PosluSaj, kaj ni to čudno, komaj sta Božič in Novo leto minula, imajo na državnih železnicah že veliki teden? Janez: Kako to? Jože: Zato, ker so vse zvonce s kolodvorov v Rim poslali.
(Pognani Urh), fant od fare, pride po noči mimo velike luže. Kar se oglasi lužarjevih prebivalcev starešina »Urh I urh I urh I« z debelim zamolklim glasom.— Mlajše iz zadruge se spodbadajo Ščuvajo« druga drugo: •Vžgi ga! vžgi ga I« — Urh plašno pogleda proti luži, čeS : »Nisem vriskal, nisem pel, tako tih sem, da Se pes ne zalaja -— ta vražja drhal me je pa že zavohala !« — •Vžgi ga! vžgi ga I« Ščuvajo na ubozegaUrha; zdaj se pa naenkrat oglasi kakor cel kor Škratov: »Le ga! <e ga! le gaU brez konca in kraja. — Urh potisne klobuk na glavo in steče, kar ga nesejo noge. Zaaopljen odrine vežne duri, je zapahne s tresočo roko, v sobi sede pri peči na klop. Predice se zdreznejo is dremanja ter strmg pogledajo bledega Urha. — Urh pa jim pripoveduje, d«
so se tam pri luži zbrali fantje, pobje in pastirji iz vseh Štirih vasi s kolmi, cepci in gorjačami in tudi tisti pre-tepavec Kruhov Luka, — pa jim je vendar zdravo kožo odnesel.
(Ta jo pa debro pozna!) Gost: »Krčmarica! Spravite mi vendar to nadležno mačko s poti, vedno bolj se steza v mojo skledo in j6 iz nje.« Krčmarica: »O ne ! to je pametna živalica. Skleda, iz katere vi jeste, je njena.
. No, pozna jo dobro, in bi tudi rada iz nje jedla.«
(Pameten je.) Oče: »Francek! zakaj si pa že na vse zgodaj polno steklenioo vode spil ?« Francek: »Zato, da mi je ne bo treba toliko za umivanje.«
(SmeSni bolnik.) Duhovnik pravi bolniku-smeS-ničarju, ki je Se vedno bril burke: »Bodite že vendar resni in malo pomislite, vi ste na smrtni postelji 1« — Bolnik mu odgovori: »No, me bodo pa na drugo prenesli.«
(Malo odikedovaaje). Zena: »Kako je to, da celo noč v spanju govoriš?« — Mož: »Draga ženka, to mi bodeS vendarle odpustila, ako pomisliš, da mi cel dan ne pusti S priti do besede«.
m sg <g) 8« e—
Narodno gospodarstvo.
Cena šitrtni v Gradcu Klavni voli pitani po 28 do 31 gld., za 100 kilo žive teže, polpitani 26 do 27 gld. 50 kr., subi 24 gld. 50 kr., do 26 gld., voli za pitanje 26 do 28 gld. ; klavne krave: krmljene 20 do 23 gld., polkrmljene 17 do 19 gld., sloke 11 do 15 gld.: biki 18 do 25 gld.; krave-dojnice do Strtega teleta 23 do 26 gld.: čez Strto tele 14 gld. do 22 gld. 50 kr., breje 11 do 23 gld.; tele po en kilogram mrtve teže 38 do 48 kr.: svinje 40 do 47 kr.. piune 47 do 50 kr.
Trina oena v Mariboru. Pšenica 5 gld. 50 do 90 kr., rž 4 gld. 30 do 70 kr., ječmen 3 gld. 80 kr. do 4 gld. 20 kr, oves 3 gld. do 3 gld. 80 kr., koruza 4 gld. 20 do 50 kr., proso 4 gld. 50 do 90 kr, hajdina 4 gld. 30 do 70 kr., vse po hektolitru; puran 1 gld. 30 kr. do 2 gld., goska 1 gld. 25 do 60 kr., raca 62 do 75 kr., kopun 1 gld. 25 kr. do 2 gld. 60 kr.. dvoje pisčenec 75 kr. do 1 gld. 10 kr.; kilo govedine 48 do 68 kr., teletine 50 do 64 kr., ovčetine 36 do 50 kr., svinjetine 50 do 70 kr.
Ali se sme tudi s kravami voziti? Nekateri Se vedno mislijo, da kravam Škoduje če vozijo. Ne! V marsikaterem ozira je to koristno. Ce porabi S krave za kako malo delo, se veliko preje obreji. Tudi mnogo boleznij na nogah, posebno pa na parkljih se jih ne prime, če malo delajo. Tudi brejim kravam ne Škoduje, če malo potegnejo. Take krave veliko ložje storijo, kakor take, ki nikdar od jasli ne pridejo. Biki, kateri vozijo, so uauj hudi. Vendar pa ne smejo težkih del opravljati. Po leti naj vozijo zjutraj in zvečer, po zimi pa ne pri hudem mrazu.
Hmelj. V Savinjski dolini so leta 1883 hmelj prodajali 1 kilo po 8 gld. To je tamolnje kmete napotilo, da so njive začeli v veliki meri spreminjati v hmeljišča. S padanjem oene začelo je padati tudi veselje do hmeljarstva. In danaflnji hmeljarji svojega blaga ne morejo spraviti v denar niti po tri desetice. Kolik razloček
torej v dobi «u dobrih deset let! — Na Ruskem so letos hmelja nabrali za 135 000 pudov, od tega pride na Rusko Poljsko za 40.000 pudov. Blago je precej lepo, ali primeroma ne dovolj za potrebo Velja pud po 7'/t do 10 rubljev blago najboljše, srednje pa 5 do 6 rubljev. Opomba: Ruski pud je naSih 16 kilo in 38 gramov, rubelj pa okoli 120 krajcar|ev. — Na Dunaji je dne 7. decembra 50 k lo hmelja veljalo: Zatefiki mestni 60 do 78 gld., okrajni 55 do 78 gld., okrožni 55 do ?8 gld., asavski 32 do 48 gld., dubavski 20 do 34 gld. Da se pod temi imeni prodaja tudi savinjsko blago, razumeva se menda samo ob sebi.
Kaj škoduje naši kupčiji * jabolki ? Iz Amerike prevažajo velikanske ladij e sadja na NemSko. S tem Škodujejo nam. da niso jabolka tako draga kakor bi bila sicer. Pred Štirinajstimi dnevi je priplulv iz Amerike velikanski parnik v Hamburg in pripeljal mnogo jabolk. Vsak tretji dan odvažajo od tam sadje v Berolin. Ame-rikanska jabolka so zelo debela, lepa in okusna. Seveda gnijo pa tudi hitro. Tudi Češkemu sadju Škoduje ame-nkansko. Poprej so tudi iz Oeftkega prevažali sadje na Nemško, sedaj pa skuša amerikansko vse ustaviti
Rlbarski odsek o. kr. kmet. druibe kranjske je do konca pr. I. sprejemal naročila domačih ribarjev na ovaljene ikre domaČih, potem ameriških Sarenih ali ameriških rdečih postrvij, ali pa na njih zarod iz ribogoj-nega zavoda na Studencu. Kdor si torej želi naročiti kaj iker ali ribjega zaroda, stori naj to do 10. dne ja-nuvarija 1897. 1. pri kmetijski družbi. Po tem roku se bodo naročila sprejemala od naročnikov izven dežele. Poznejše naročitve bo le tedaj mogoče izvršiti, če preostane kaj blaga.
Mrnle noge. Škodljivo in nevarno je iti z mrzlimi nogami spat; Mrzle noge imajo pogosto taki, ki mnogo sedč. Zvečer imajo noge mrzle kakor led, spati ne mo-
rejo in kri jim sili v glavo, botični naj zvečer umivajo noge in naj si jih na kak način skušajo ogreti.
Ali hočete imeti dobra jajca in dobro pe rutnino? Zdaj je prišel čas, ko se perutnina ne bo mogla sama pasti, ko bo morala biti le bolj v kurnjek.h. Zato ne bo sama dobila zelene, sveže hrane. A to je vzrok, da ne nese jajec, in da se začne preveč rediti. Zelena, sveža (frišna) hrana pospešuje zdravje. /Mo, kdor hoče imeti lepo perutnino, lepe in mnogo jajec, naj daje po zimi repo, korenje, zrezano in poparjeno (seveda mrzlo) seno in izkeljeno zrnje.
Kako privabimosenice na vrtove. Znano je, da so senice najhujše sovražnice škodljivih gosenic. Neki vrtnarski list poroča, da senice po zimi najrajše prebivajo na visokih smrekah. Zato priporoča sadjerejcem, naj bi na drevesih po vrtu pripravili za senice prebivališča i* smerekovih vej. Skušnja je pokazala da je to sredstvo v resnici dobro in da so senice po tacih vrtovih po zimi pokončale vse gosenične zalege.
Prihodnja številka „dd*0UUBA-		Izide dne
21. januarija 1897 zvečer.		
Loterijske srečk«.		
Bana j, 24. decembra: 3. 60, 39,	48	54.
Gradec. 24. decembra: 62 65 72,	46.	75
Line, 19. decembra: 66 64, 2	13	87.
Trst, 19. decembra: 19, 60 3.	30	7,
Tržne cene v Ljubljani.
30. decembra.
				gMkrJ	
Pšenica m. st. . .	s! so		6peh, povojen, kgr.	—	66
Ret, » . ■	6	30	Stutovo maslo, »	—	74 3SI
Ječmen, » . .	§	50	Jajce, jedno . . .	—	
Oves, » . .	6	—	Mleko, liter . , .	—	10j
Ajda, » . .	7	—	Gorele meso kgr. Telečji » » .	—	Bij
Proao, » . .	7	—		—	60
KoruiA, • - .	5 601		Stinjsko » » .	—	60.
Krompir, » . . Leča hktl. . .	2 11	20	KoStrunovo > » . Pijanec.....	—	36, 46
Grah, > . . K*,!. * . .		—	Golob.....	1	16'
		—	Serto, 100 kgr.. .		68
Mulo kgr. . .	—	90	Slama, » > . .	2	25
Mast, » . .	—	70	Drva trda, 4kub.mtr.	7	—|
Špeh, svež > . .	—	62	> mehka . . .	5	—i

Kwizdov
rnmrn H
c. in kr. pri*, umivalna voda za konje
ceha a teki. 1 gld. 40 kr. a. o.
Vžfe tekom 36 let upotabljevana v dvornih hlevih, v večjih konjarnah vojaških in civilnih, krepi pred in ojačuje po velikih štrapacah, pri izpahnjenju, otrde-lostl rtllšic, kit itd., usposablja konja k trajnemu n&poru phi tekanju. Pristen dobi se Ako |e pH-tisnjena varstvena znamka, v vseh lekarnah in droguerijah v Avstro-Ogerski.	U6 (8-1)
Glavna zaloga:
c. in kr. avstr.-ogerski in kralj. mnmn«ki drorni založnik
okrožni lekarnar t Kornenbnrgii pri Dunaju.
Vsem znancem in prijateljem vošči
veselo ii srečno novo liti
132 i rodbina Karo! Pollak.
Herbabny-jev podfosfornasto-kisli
apneno-železni sirup
Ta 26 let i nsiveojiui uspehom rabljeni, prani strop raitaplja ■les, upokojuje kašelj, pomanjšuj« pAt. daj« ilait do Jedi, poapotaj« prebavljanje m r«dll*o*t, telo JaAl in krepi. Zel«zo, ki je v sirupu v lahko n prlsvsjajoii obliki, je jako koristno ta narejanj« krvi, raztopljive foa-forno-apneu« soli, ki »o v niom. pa p »nebno pri llabotmlk otroolh pospešujejo narejenje koatlj.
Cena steklenici Je 1 gld. kr., po (»uiti 20 kr. re< 113 3	w» zavijanje.	668 20 -7
GfšrhfijT??5fARKEl^Svuriln' 8v»rimo Pred
r^ŠS^j aril« . naredbami, ki i« i K5"* dBrj^j pojavljalo pod jednakimi ali podobici uimi ime ii, s so vendar posvoji sestavi ln rvojam učinku po-
Spolnoma različne od nafega origi-, talnega 26 let obstoječega pod-oafornasto U«li|a apnano-;«lein«ga sirupa. Zahteva naj te torej vselej laretao H«rbabny-J«v apnano- ft«l«xi»i sirup. Pasi naj tudi na to, da J« »ravan atojaia Oblastveno protokoli*«** varatvena ««a«» ha vsaki stekleniol in prosimo, n« dajt« M zapeljati niti a nitjo o«no, niti s druslnal pr«tv«aami, da M kupili kak« ponar«db«l
Dunaj, lekarna „zur B&rmlierzlgkeit"
VII/l, Kaiaeratraaae 78 in 75.
Zaloga tUdI skoro v vi«h lekarnah.
Velika izbira lepih, porotnih daril 21 BoiM in im letel
1 Najboljše dre po najnižji ceni
m
verižice, uhane, prstane itd.
j, ima v zalogi
Fr. Odden, urar v Ljubljani rta Mestnem trgu aRi" nasproti rotovSu T£8l
Popravila Iztršuje kar motno natančno pod jamstvom.
Zaloga in popravljanje koles za vozarenje (bicikloi) po nizki ceni.	101 6
si/ o
DO
SVE
4
it
"t
5 LOVEN")KI LI ^ T 5 pODOBAMI
yzhaja irLjubljani v zvezkih cfvokral na mesec— na* dveh po/ah. - Podaje pesmi, povesti in znanstvene j/>ise~, posebno o jlovcnsht domovini Stane na/rfo 4gl.20ftr na po/ feta 2 gt. fohr.. četrt teta Ig/, j Ar. - Dopisi trt denar se— , poJiljajf, . U O M /A/ SV£T-» ' v LJUBLJAM/.
Cj
joktor pl. Trnk6ozy-Jev ovet je vribalno sredstvo pri bolečinah v križu, v rokah in nogah itd., okrepčuje žile in mišice človeškega telesa, osobito po napornem, utrudljivem ddlu in trajni hoji Uspešno je rabijo hribolazcl, vojaki, biciktisti in jahači.
Najlpplejega priporočila vreden je tudi kemično čisti, higijenični, dijetetični lelodčni likčr
Mflrija luriki
želodftni grenčec
tHeMeiiica W> kr., « steklini e 2 «14- 50 kr.
TmOB izborfteiiu želodčnemu grenčecu «rč prednost pred innogimi drugimi Matldfl aTedstvi, ker osvežuje, olivlja, je jako ugsjajoč, krepčnjoČ, okus peepeSujoč, skratka najboljše, preizkušeno in z mnogimi zahvalnimi pismi priznano sredstvo.
Vsa Hitite ta, »ploh v *a »draitina »rtdstvct fktpoHlja na vte strani m vsakdanjo obratno pošta 67 $2—7)
lekarna Trnk6czy v Ljubljani
pri rotov&u poleg mestne hranilnieq.

H. Pserhoferja
„lekarna pri zlatem državnem jabolku"
niv Dunaju, I., Slnger«traMie it, IS.
]
odvajalne krogljic«,^	5
J. Paerhoferjevc
Trpotcev sok, steklenica 60 kr.
Balzam za
Stollovi kola - preparati
izvrstno krepčujoči želodec in živce. Liter kola-vina ali izlečka 3 gld., pol #tra 1 gld. 60 kr., četrt litra 86 kr.
Zdravilni obliž za rane
pok. prof. Steudela, lonček 60 kr., franko poslan 76 kr.
Grenka želodčna tinktura &
(preje življemska esenca ali Praske kapljice.) Lehkotno odvajajoče sredstvo, oživlja in kftpča Želodec, ter poapežuje prebavljenje. S teki. 22 kr., dvanajst atekl. gld. 2- »
Balzam za rane »teki. 50 kr. J
Tannochinin-pomada^"-^
Java, najboljfie sredstvo za rast lis, lonček 2(1.
Univerzalna čistilna sol fc
A. W. Bulrlcha, domače sredstvo proti slabemu prebavljanju. Zavoj gld. !•—
127 2
Pristna žlahtaa
kanarčke
Svrpolivce lastne rdje razpošilja po p o i t i in sicer ••mas pfc S—10 kren, (jMiaa pt 1—2 kraaa
VftL Kobav
v &Mfjl Loki.
Ako se avota vnaprej polije tel j a s poštnino vred: 1 uftoj krogljlc gldT. 1-86, 2 zavoja £
gld. 2-30, 3 savoji gld. 3 36, 4 zavoji gld. 440, 6 zavojev gld. 5-20, 10 zavojev gld. 9 20. (lianj 3 od zavoja ae ne poilje.)	v	^
Zahtevajo naj se isreeao wJ. Pserhofcrjeve odvajalne kregljlec"	^
ter naj ae pazi, da ima vsaka SMtljica Ha pokrova mdejie tiskano ime J. Pserhofer, kakorttno J^ je tudi na ■avodlln za uporabo.
Balzam za ozeblino fciSjE
1 lonček 40 kr., franko poslaD 66 kr.

Najboljši
živinski prašek
je Barthatov« krmilno apno, koje preorečuje llzavoat in glodanje lesena, omehielost koatij, shuj-ianje, pospešuje prebavtenje, pro-
vzroča. da ima žival več mleka, pomnoži delavno moč, da trdno, zdravo meao itd.
Za vsako žival nepogrešljiv. — Opis se posije na željo zastonj. 6 kg. za poskuSnjo gld- I. — od Dunaja.	114 (6-1)
i MM in dr.
Dunaj X., Keplergasse štev. 20.
100 dO 300II
na meseo lahko pošteno zasluzi sleherni ter' pmod brez zgube, ako hoče prodajati postavno dopuščena državna pisma in srečke.
Ponudbe pod naslovom : .leiehter Verdieust" Rudolfu Mosse, Dunaj. (747 10-4)
Vsak,
kdor hoče svoje zdravje ohraniti in utrditi, pa ob (d enem noče pogrešati prijetnega kavinega užitka. Bobove kava je, kakor znano, ikodljiva, ker preveč živce razburja; ako se Jej pa Kath*
reinerjeva primeža, jej odvzame _
ikodljive učinke. »»»*»»»»»»«»>»
a,

Posebno za take, ki bolehajo v želodcu, Izkazala se je Kathreinerjeva kava, čista v tisočerih slučajih kot najboljša, najzdravejša In* lahko pijača, a******************************************** otrok In vsaka ženska naj pijo Kathreinerjevo kavo, ki je tečna
_— in ae prilega slabemu in rahlemu telesu, naj bo že 6ista ali mešana
z bobovo kavo. S svojim prijetnim, milim okusom se kmalu v*em prikupi.
ki hoče pri gospodarstvu kaj prihraniti In vender uživati okusno in zdravo kavo, naj al kupi Kathreinerjevo kavo. Naj bo čista ali mešana z bobovo, ugajala bo po okusu Vsakomu. *****************
j« v resnici zdrava
/
Kathreiner-Kneipircva slatina kava
čist prlrodan plod v celih zrnih, Iz najboljšega alada Izdelana In po Kathreinerjevem, v vseh deželah priznanem In od najveljavnejšlh strokovnjakov preskušenem nnčlnu z okusom prave bobove kavo preklsana. Kathreinerjeva kava združuje toraj v sebi prijetni okus ptuje bobove kave In vae od zdravnikov priznane dobre lastnosti domačega slada. *♦*♦**»***♦ ♦***♦*»***»»**»»*«***»*
naslikanega Izvirnega zavoja z Imenom
Kdor noče biti goljufan In oikodovan, naj pazi pri nakupu na varnoatno znamko In n« obliko na atranl
j\athrQiner.
W4*iitt*lf: Dr. ivaa JaaeiM.	Odgovorni andnik Ivaa Ritim.	Tiska »KateHika Tlakama.'