glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva občine vrhnika LETO XII ŠTEVILKA 115 OKTOBER 1984 Zaradi okvare na črpalki na črpališču VB-3 je bilo od 28. do 30 oktobra občutno pomanjkanje vode, predvsem v višjih predelih in ob konicah. Delavci Komunalnega podjetja so uspešno sanirali napako in v vodnjaku še poglobili črpalko za tri metre. Verjetno je k okvari prispevala tudi že starost vodnjaka, saj je še iz časa, ko so vršili raziskave in so kar njega uporabili tudi za črpanje vode, saj tedaj ni bilo dovolj denarja za gradnjo novega. Zato bo treba kar čimpreje na najugodnejši lokaciji zgraditi pravi eksploatacijski vodnjak, seveda po normativih, ki bo zagotavljal predvidene količine vode za daljše obdobje Pri tem pa ne •kaže pretirano »šparati«, vodnjak mora biti zgrajen strokovno in iz nerjavečih materialov. Pred letnimi programskimi | sejami KK SZDL Osnovno izhodišče na letošnjih programskih sejah mora •iti ocena družbenih razmer slehernega okolja. Posebej po nembno je to še zlasti zato, ker še vedno potekajo aktivnosti zvezi s predlogom sklepov 13. seje CK ZKJ, na podlagi kate-P je potrebno čimbolj konkretno oceniti razmere in aktivnosti v vsaki sredini. V pripravah na programske seje bi morale organizacije SZDL »riti do temeljite ocene, in to s pomočjo analize svojega dela in ičinkovitosti le-tega v konkretni praksi. Učinkovitost pa se kaže v plivu naše dejavnosti na spreminjanje razmer, v zaupanju ljudi v ■ocialistično zvezo, v tem, koliko smo delovnim ljudem in obča-iom omogočili izražanje različnih interesov in pogledov na reše-anje skupnih vprašanj in potreb. Oceniti moramo tudi, ali je socialistična zveza uspela mobilizi-ati ljudi za odgovornejše delo, za spoštovanje dogovorjenega in prejetega, za izvajanje pgorama stabilizacije, za krepitev poli-čnega sistema in s tem samoupravljanja, za pogoje dela, ki >odo omogočili ustvarjalno politično akcijo. Socialistična zveza je v preteklosti veliko pozornosti namenila lelovanju političnega sistema, vendar kljub temu še vedno ugo-'vljamo, da nam na vseh področjih ne deluje dovolj učinkovito. ; ocene se moramo lotiti tudi na letošnjih sejah, in to konkretno in Jgovorno, predvsem pa s sprejetjem usmeritev za aktivnosti v »ripravah na volitve 1986, da bomo na podlagi izkušenj in dose-ianjih ugotovljenih slabosti pravilno usmerjali aktivnosti s ciljem ioljšega delovanja političnega sistema v prihodnje. Vse to je esno povezano tudi s kadrovskimi pripravami na skupščinske olitve. Zato se teh nalog moramo lotiti takoj. Postati morajo naše sakdanje delo, naša kontinuirana aktivnost in sestavni del celote 'seh opravil, ki bodo sledile do dne, ko bomo volili. Na letnih programskih sejah moramo oceniti tudi. kako je SZDL i svojimi razvejanimi oblikami in metodami dela uspela pri oblikovanju, uresničevanju frontno usklajenih programov dela in ali se e sproti vključevala v razreševanje aktualne družbene problema-Jke. Zaokrožiti moramo celotno družbeno problematiko in dejavnost na območju posamezne krajevne skupnosti in se ne omejevati le na aktivnosti, katerih nosilec je bila KK SZDL. Na letnih programskih sejah bi morali strniti tudi dogovore o na-°9ah, ki jih bomo izvajali v prihodnjem obdobju. Pri ocenjevanju učinkovitosti svojega dela moramo posebno skrb posvetiti oceni ustreznosti posameznih kadrovskih rešitev učinkovitosti kadrovske politike v lastnih vrstah in na vseh tistih dolžnostih, za katere SZDL vodi kadrovske postopke. Morebitne slabe kadrovske rešitve pa poskušati s stalnim evidentiranjem C|rn bolj učinkovito reševati. Letne programske seje KK SZDL naj bodo v mesecu novembru, saj je v decembru predvidena občinska programska konferenca. MARJAN SIGULIN OSKRBA Z VODO — PRVA FAZA BREZ PODRAŽITEV Pripraviti vse za nadaljevanje izgradnje vodovodnega sistema Ko je predsedstvo občinske konference SZDL na predzadnji seji obravnavalo poročilo o izgradnji prve faze sanacije oskrbe z vodo, ki ga je pripravila Samoupravna komunalno cestna skupnost so ugotovili, da je ta program kljub nekaterim težavam uspešno izveden. Še posebej so pohvalili strokovne službe in izvajalce, saj so bila dela opravljena v vseh predvidenih rokih, dovolj strokovno in učinkovito kar se je v pretežni meri odrazilo pri koriščenju sredstev, saj investicija ni zahtevala podražitve. Poskusno obratovanje vodovoda je trajalo vse do izdaje uporabnega dovoljenja, ki je bilo izdano posebej za vodnjak VB-3 in zgrajeno omrežje ter za objekte junija letos in vodnjak VD-1. ki je bil zaradi prevelike vsebnosti železa v vodi prvotno izključen iz omrežja, kasneje pa saniran in ponovno priključen. Tu pa so nastopile glavne težave, saj je po sanaciji vodnjaka VD-1 količina načrpane vode manjša za 10-12 l/sek in znaša tako vsa načrpana voda iz črpališč na vršaju okoli 38l/sek. Ob upoštevanju tega ter ob upoštevanju izjemno majhne izdatnosti ostalih virov (npr. izdatnost zajetij zaplaninskega pokrova, je znašala v avgustu in prvi polovici meseca septembra le okoli 3lsek. izdatnost črpališča Bevke pa tudi le okoli 51, sek. kar je manj. kot je bilo prvotno ocenjeno, kot minimalna izdatnost, je prišlo do večjega pomanjkanja vode v visokih conah, predvsem v predelu Stare Vrhnike in Dragomera in upravljalec je bil tako prisiljen ponovno vklopiti črpališče na Bregu v vodovodni sistem, ob tem. pa poostriti kontrolo nad kvaliteto in kloriranjern vode. Ker pa je bil nivo vode v vodnjaku na Bregu ravno tako kot pri ostalih vodnih virih izredno nizek, je bila količina načrpane vode tudi omejena in tako niso bile'opravljene vse težave. Nekoliko so izboljšale razmere oskrbe z vodo padavine v drugi polovici septembra, vendar zaradi izjemne suše. ki se prenaša pa iz leta 1983 tudi to ne predstavlja rešitve vodoo-skrbe. Zatorej menijo na SKO-CES-u, da je potrebno nemudoma pristopiti k aktivnostim za izboljšanje sedanjega stanja. Tako stališče je zavzelo tudi predsedstvo OK SZDL in tudi izvršni svet. Zato so se strinjali s predlogom SKOCES-a za izgradnjo vmesne faze pred pri-četkom izvedbe II. faze. Program druge faze izgradnje vodooskrbe se oblikuje že dalj Vojaki iz vojašnice Ivan Cankar so v štirih mesecih izkopali tri in pol kilometra jarka za vodovod na Pokojišču. Ob zaključku so se jim krajani in predsednik Občinske skupščine Andrej Vidovič za velik prispevek k razvoju Pokojišča toplo zahvalili. Več na 8. strani. OBISKI IZVRŠNIH ODBOROV SINDIKATA V OSNOVNIH ORGANIZACIJAH Čl, Izvažajmo izdelke, ne surovine ani predsedstva občinskega sindikalnega sveta so pretekli c imeli razgovore v sedemindvajsetih osnovnih organiza-'*h. Sestali so se z izvršnimi odbori in z njimi pretresli dejanski Uzbenoekonomski položaj in politične razmere v organizaciji *t,ruzene9a de,a' predvsem pa kako se uresničujejo varče-lr,i in stabilizacijski programi. ra^° so na občinskem svetu analizi- 0 ' izgovore ugotavljajo, da prve sec 6 9osPodarienia za devet me- 1 Cev kažejo, da bodo v OrganiZaCI- iflh H 'druženega dela poslovali neko-j6° bolje kot v polletju. Spodbudno ^ ' 1a ti rezultati niso doseženi samo rg*V|ševanjem cen, ampak tudi za- Vaj^6vaniu vsen zastavljenih varče- Poglobljene aktivnosti pri ure- tV(j aivečji problemi so v gradbemš-Sai nimajo dela zaradi vse manj-sw'nves,icii Tudi na nedavni seji 'dri • so u90,avIJall> da organizacije 5 lenega dela izpolnjujejo zastav-' 6 Plane tudi z večjo delovno dis-Jn°. produktivnostjo m večjim an- at r QKr'h delovnih Oan,-. ^a V|dij0 še veliko rezerv v o ukrepov organizacijah center, Obrtnik, Iskra — An- ' Prin!Žac'i' proizvodnje m ! ,rav' dela tehnološki . ---- V večjih organizacijah a'io še možnosti za povečanje proizvodnje v raznih tehnoloških izboljšavah Na razgovorih so člani izvršnih odborov osnovnih organizacij izpostavljali probleme pri oskrbi s surovinami Naša industrija je v pretežni men predelovalna, zato je proizvodnja odvisna od dobaviteljev surovin lesa, kož, aluminija, železne pločevine, elektro materialov Opozorili so, da ravno dobavitelji surovin često izvažajo kar »surov<- izdelek, doma pa se srečujemo s pomanjkanjem osnovnih surovin in z visokimi ce-namni zanje, če se že dobijo Zato je bilo povsod prisotno mnenje, da bi morala biti stimulacija za izvoz konč-nh izdelkov precej večja kot za surovine O varčevalnih ukrepih so razpravljali in jih sprejeli v vseh OZD in tudi v družbenih dejavnostih Sami člani izvršnih odborov ugotavljajo, da se učinki že poznajo m da bodo ob 9 mesečnih rezultatih strokovne službe pripravile tudi finančne pokazatelje Mnenje vseh pa je, da tam, koder lahko sami s svojim delom vplivajo nanje, bo to vidno v rezultatih Pn materialnih stroških, kjer je vpliv velikih rasti cen surovin in energije, pa izračunanih efektov ne bodo dosegli Osnovne organizacije sindikata so vodile široke razprave predvsem v smislu osveščanja de-(lavcev, da je od vseh nas odvisno, kako se bodo varčevalni ukrepi odražali v rezultatih Sami delavci pa zahtevajo, da se jim učinke m rezultate predoči ter s tem informira o uspešnosti vseh aktivnosti V vseh osnovnih sindikalnih sredinah se zavedajo, da je osebni dohodek v sedanjem času stimulans za uspešno poslovanje m za zadovoljstvo delavcev Seveda pa je osebni dohodek odvisen od ustvarjenega dohodka Tako je večina OZD glede na rezultate m uspešnost poslovanja dvignila osebne dohodek Še vedno pa imajo v nekaterih manjših delovnih organizacijah dokaj nizke osebne dohodke Zato ugotavljajo sindikalni aktivisti, da mora biti v vseh OZD poglobljeno delo sindikata in vseh ostalih družbenopolitičnih organizacijah za borbo za čimvečji dohodek na pod- lagi dela, kr omogoča socialno vai-nost tudi v smislu prestrukturuanja ali povezovanja v večja združenja Večji problemi in negodovanja nad osebnimi dohodki so v družbenih dejavnostih, kjer »čakajo.' na lezultate gospodaistva. da bi se lahko uskladili To so izpostavili v osnovnih šolah, zdravstvu in vzgojno varstvenih ustanovah Zato so mnenja, da bi morali plansko dvigovati osebne dohodke m se ob rezultatih gospodarstva usklajevati Ugotavljali so. da so na področju socialne politike naredili odločno premalo Niso se zadovoljili s stališči, da v naših osnovnih organizacijah sindikata ni socialnih problemov, saj po drugi strani pa opozarjajo na nizke osebrie dohodke iz razgovorov je bilo razvidno, da so posamezne osnov ne organizacije sindikata različno oiganizirane Dobro delujejo tiste, ki imajo sindikalne skupine m kjer so poverjeniki teh skupin člani izvršnih odboiov Zato je potrebno povsod tam, kjer ni sindikalnih .skupin preiti na to obliko delovanja Piedsedstvo ugotavlja, da dobio delujejo osnovne organ vimo, to pa pomeni, da bo aktivnost Zveze komunistov trajala tako kot bo prisotna bitka za dinar m za kruh. Zato ni strahu da se bo bitka Zveze komunistov izrodila. Stopnjevala se bo, kot bo narekovalo uresničevanje gospodarsko stabilizacije. Ljudje moraio vedeti da se Zveza komunistov ukvarja z zadevami m interesi delovnega človeka. Verjeti moraio da je težišče dela v Zvezi komunistov na družbenih problemih da se ne borimo za neke abstraktne ideale temveč za povsem življenjske. — Revolucija, katere aktivni ustvarjalec ste bili med NOB med drugim tudi v vrstah 14. divizije, se torej nadaljuje? Mlakar: Partija se je vedno borila za bol|šo življenje ljudi, za boljši jutri vsakega občana. Tedaj smo se borili za osvoboditev, potem za to, da imajo ljudje delo. za temelje naše družbe. Takrat smo to ustvarjali. Danes pa bijemo bitko za čim-boljši izkoristek vsega, kar smo si že zgradili, da ne ostanemo samo na tistem, kar smo si ustvarili. Vedno smo se borili za človeka in vedno se bomo. » — Pa se vrnimo nazaj k glavnemu vprašanju. Turk: Odgovornost v družbi nasploh lahko speljemo le tako. da jo najprej utrdimo v lastnih vrstah in od tega je odvisen ugled Zveze komunistov Reči moram daje bilo veliko kritik izrečenih na račun Zveze komunistov Ko pa smo analizirali te kritike, smo skupaj s članstvom prišli do ugotovitve da so te kritike prepogosto preveč pavšalne in često v organizacijah združenega dela letijo na mojstre, šete in tudi na drug vodilni kader, vemo pa da vsi niso člani Zveze komunistov. Po drugi strani pa je res da je na račun napak članov ZK izrečena marsikatera upravičena kritika. Prav gotovo je bilo premalo storjenega pri diferenciaciji članstva. Lahko pa povzamem da so bile skoraj vse razprave, seveda po moji oceni, kvalitetne in akcijsko usmerjene. Ne samo komunisti tudi ostali občani, ki pa smo jih mogočo malo premalo vključili v razprave o teh tako aktualnih družbenoekonomskih in" političnih vprašanjih, se zavedajo da se ne moremo sprijazniti s sedanjim stanjem. Da se moramo boriti za jasne programe razvoja in v nekaterih organizacijah združenega dela je čutiti ta prizadevanja in tam kjer so se že doslej delavno, disciplinirano m programsko obnašali, so bili do teh vrednot še bolj Predsednik in sekretar občinskega komiteja Anton Mlakar in Tone Turk: z vestnim delom in odkritostjo bomo združeno premaknili »voz« kategorični. Drugje bodo pač morali »zagristi« v to ifi si izoblikovati jasne programe nadaljnjega razvoja kot da čeme in čaka|0 kaj bo prinesla politika. — Kot da jih bo -rešilo« neko stališče nekega foruma9 Mlakar: Res še marsikje tako mislijo. Kot da se ne zavedajo, da se morajo za tisto kar je njihovo, tudi m predvser- sami boriti. Pogle|te obe naši najuspešnejši organizaciji združenega dela: uspešni sta Kako se v IUV z (asno začrtano politiko vklaplja v mednarodno trgovino m se zna hitro prilagoditi zahtevnemu tujemu trgu. Nekateri pa kot da nočejo zagristi v to jabolko. — Razprave se ne smejo izčrpati zgol| z enim sestankom, zagotoviti bo treba kontinuirano aktivnost osnovnih organizacij. Tone. po poklicu si učitelj m v prispodobi reciva: dograjevati bo treba tako kot pri učno-vzgojnem procesu v osnovni šoli — razred za razredom. Kako torej naprej? Že v samih razpravah ob sklepih 13. seje so v nekaterih osnovnih organizacijah izrazili bojazen, da so sklepi sicer zelo dobri. kot so bili dobri sklepi tudi nekaterih drugih sej. zato je še kako pomembno, kako jih bomo v praksi izvajali. Zdaj šele bo morala biti. seveda na osnovi temeljitih ocen v vsaki sredini, aktivnost poglobljenejša in učinkovitejša. Prizadevati si moramo da bomo uresničevali besede, izrečene v razpravah, v partijskih dejanjih takoj danes in v prihodnje. Zdaj ni več tako pomembno samo. kako razpravljamo.m kolikokrat smo se — ali se bomo — sestali, alt smo prisostvovali sestankom, ampak kako — na podlagi pobud in razpoloženj delavcev in občanov —< delamo v Socialistični zvezi, v sindikatu, med mladimi, v samoupravnih organih, delegacijah m ne nazadnje na svojih delovnih mestih Povsod, če še niso. morajo selekcionirati in se opredeliti do bistvenih notranjih problemov in jih tudi rešiti. Tedaj lahko verjamemo v uspeh! Seveda z odkritim bojem in vestnim delom vseh. Iz razprav o sklepih 13. seje CK ZKS V osnovnih organizacijah ZK so v zadnjem mesecu tekle razprave o gsklepih 13. seje CK ZKJ in v prenekateri sredini so kritično in odkrito spregovorili o slabostih in težavah in tudi o tem kaj bodo storili, da pre-nsežejo sedanje stanje. Objavljamo krajša poročila s sestankov nekaterih nesnovnih organizacij iz krajevnih skupnosti in organizacij združenega dola. d V Likovnem tozdu Stolarna so spregovorili predvsem o nalogah v Inzvezi z uresničevanjem plana proizvodnje in s tem povezanimi odnosi ' Iv proizvodnji Ugotavljali so, da še irvedno ni dohodkovne povezanosti pmed tozdi in da bodo ob pomoči jcustrezne strokovne institucije pripravili oceno umestnosti sedanje organiziranosti v Liku Poudarili so, da so ^zaradi padanja življenjskega standarda delavci vedno bolj nezadovoljni, zato je nujno povečati osebni 3«dohodek delavcev in prepričani so, tfda se bo tako dvignila tudi delovna Ij1 storilnost 6 V Fenolitu so med drugim izpostavili, da v planskih dokumentih o dolgoročnem razvoju delovne organizacije Donit ne vidijo perspektive za 4 razvoj njihovega tozda Hkrati pa 2 Ugotavljajo, da je še veliko nedo-l siednostj pri njihova delovanju, da « s& vedno preveč delajo m govore v J' "rokavicah« in da niso še pripravljeni J ne na samokritiko in ne na kritiko 5[ V Primarni predelavi (Liko) so >l u9otavljali da dobro čutijo kakšno je ;f ^danje stanje v tozdu m so na vpra-t< sanje kako ga izboljšati odgovorili z fl 'aSnim odgovorom: z boljšim delom ' ,n boljšim gospodarjenjem Iz raz-P'ave je razvidno, da si priznajo, da '■■ 6 ne delajo tako kakor so se dogodili in da je še veliko notranjih re-^ *6rv m to ne samo na delovnih me-I s,'n za strojem ampak tudi v »pisarnah« Poudarili pa so, da član. snovne organizacije delajo pošteno ■ J*1 da se ne morejo sprijazniti z neka-6rimi očitki, da so komunisti kar Vs6ga krivi ^ Usnjarni so skrbno pretehtali 8istvo, da se jim manjša razlika ^6d izvozom in uvozom, zalo bodo '*ei v asortimanu proizvodov žalnih z novimi izdelki dodelanimi ,na lice« Odločili so se, da bodo za-^ izdelovati ovčjo napo za potrebe ^nfekcije Ugotavljali so tudi, da !Jaio vedno manj prijav za tehnolo-6 izboljšave, zato se bodo še bolj ludih, da inovativna dejavnost v Overn tozdu ponovno zaživi Ob j111 so omenili primer delavca iz 1^'anja, ki jim je predlagal sušenje p0* na pestingu brez uporabe lepila 0 njegovem predlogu en pesting že «61 'a. pričakujejo pa,'da bodo tudi še "ali trije. V Komunalnem podjetju so prišli do naslednjih ugotovitev »Glede na to, da so ocene v komunalnem gospodarstvu limitirane, so tako komunalne organizacije v neenakopravnem položaju v primerjavi z drugimi organizacijami Družbeni dogovori v komunalni dejavnosti so lahko le posledica urejenih ekonomskih razmer na tem področju, ne pa posledica ukrepov Za ostale dejavnosti družbenega pomena se problemi rešujejo čisto na drugih nivojih kot pa za komunalno oospodarstvo, kljub temu. da skupai opravljamo dejavnost posebnega družbenega pomena (PTT, elektrogospodarstvo, železnice itd) Zaradi nerešenih ekonomskih odnosov v komunalnem gospodarstvu, komunalne organizacije opiavljajo dvakratno vlogo socialne pomoči m sicer prvič zaradi neekonomskih cen prihaja do izgub, ki pa jih morajo same pokrivati m drugič zaradi enakih zakonskih obveznosti, kot jih ima ostalo gospodarstvo so lahko še večje izgube, saj z raznimi davki in prispevki se krijejo tudi primanjkljaji ostalih gospodarskih dejavnosti Postavlja se vprašanje, ali so komunalne organizacije les dolžne plačevati enake obveznosti kot ostalo gospodarstvo, če niso zagotovljene ekonomske cene Verjetno je kriva tudi miselnost ljudi, da je komunalno gospodarstvo ostalo nekje na isti ravni kot nekoč, saj je očitno, da je dopoldan delavec samoupravljalec, popoldan pa je le potrošnik Tudi sistemske stvari v komunalnem gospodarstvu niso rešene oziroma urejene. V komunalnem gospodarstvu ne more odločati le ozek krog ljudi, temveč morajo o tem razpravljati vsi občani, da vedo potem nositi tudi posledice v primeru slabega gospodarjenja zaradi neizvajanja sistema « V Tovarni vrat so poleg analiziranja lastnih slabosti izpostavili, da imamo v naši družbi preveč dogovarjanj, zakonov in samoupravnih sporazumov Manjkajo nam delo, red, disciplina m spoštovanje dogovorjenega Na vseh ravneh! Od zvezne, republiške ravni se pogovarjajo o gospodarski stabilizaciji, gospodarjenju (itd) Ljudje, ki so člani ZK, ki so najodgovornejši v federaciji, republikah, pokrajinah, pa so prvi kršilci dogovorjenega Tako je nastalo nezaupanje med zvezno administracijo in delovnimi organizacijami Komunisti iz osnovne organizacije DS SSS iz IUV so opozarjali, da pri aktivnostih v zvezi s pripravo planskih dokumentov ponovno opažajo, da so splošni pogoji gospodarjenja m poslovanja v Jugoslaviji spet neznani To jim znatno otežuje normalno delo in poslovanje ter jim jemlje veliko dragocenega časa za iskanje rešitev, ki so večkrat bolj improvizacija, kot pa zanesljivo gospodarjenje Zato so zahtevali, da se tudi s politično akcijo preko ZKJ vzpodbudi vzpos'avitev reda na tem področju V igradu so spregovorili o nadaljnji usodi tega tozda, ki mu manjka jasen n konkreten program Tudi mladi so se sestali in če povzamemo njihove misli, so bili zelokn-tični Po njihovem mnenju sklepi ne zagotavljajo, da bi se v družbi kaj spremenilo, ker smo podobne sklepe že večkrat sprejemali Potrebna je večja odgovornost m ukrepanje proti tistim, ki svojih nalog ne izpolnijo m to povsod, še posebej v vodstvih na najvišjem nivoju, ker tam se stvari odločajo Saj v bazi se v mnogih primerih ugotavlja odgovornost m izključimo člana iz ZK. če ne plača člananne m ne prihaja na sestanke, v vrhovih pa za velike napake ne storimo ničesar Potrebne so korenite kadrovske spremembe: na vodilnih funkcijah so vedno isti ljudje, mladim je pot v najvišja vodstva zaprta Ljudje z vodilnih političnih funkcij bi se morali vračati v proizvodno delo, ne pa da postane funkcija njihov poklic Na Drenovem griču so komunisti ugotavljali, da v njihovi sredini oz KS občani nimajo pripomb na delo komunistov, ki živijo v KS, saj z delom dokazujejo, da so avantgarda delavskega razreda m da res naredijo tisto kar so načrtovali v planih V vseh strukturah DPO v KS so komunisti in v sodelovanju z ostalimi občani sodelujejo in jim dokazujejo, da z resnim in kolektivnim delom lahko prebrodijo vse težave V sami krajevni skupnosti ne opažajo pripomb na delo komunistov, slišijo pa se opazke in pripombe na delo komunistov, ki so v DPS in DPO na. ravni občine, republike m federacije. Slišijo se pripombe, da se je javna uprava preveč zbirokratizirala, upravni or- gan, pa tudi prepočasi delujejo m s tem zavirajo delo, ki se lahko opravi Menili so tudi, da so bencinski boni glede na ceno goriva odveč in da se zavedajoč da je tudi na račun le-teh precej ljudi moralo začasno opustiti dela, ki so jim permanentna V Borovnici so poudarili, da mora osnovna organizacija obravnavati vprašanja, ki se tičejo krajevne skupnosti Predvsem o razvoju krajevne skupnosti, saj smo tik pred naslednjimi srednjeročnimi planskimi dokumenti Jasno pa je. da morajo pri tem sodelovali tudi delovne orga-nizacije v krajevni skupnosti, predvsem pa tudi vsi krajani Zelo-težko usklajujejo programe v okviru SIS, so povdarjali v Bevkah Očitno pa gre pri tem za slabosti že pri srednjeročnem planiranju Plani KS in SIS niso usklajeni ali pa se sproti (letno) planira oziroma vlagajo zahtevki pri SIS Iz tega izhaja, da je postopkom planiranja treba posvetiti posebno pozornost v SZDL Ko so v razpravi ocenjevali la-zmere v krajevni skupnosti, so ugotovili, da v sedanjem mandatu vodstvo KS ni dobilo ustrezne podpore zlasti pri razrešitvi problemov v zvezi z izgradnjo vodovoda, medtem ko so ostali problemi v glavnem uspešno rešeni Na Vrhniki so komunisti, ki so O'-ganizirani v osnovnih organizacijah spregovorili o delovanju novih krajevnih skupnosti Ugotavljajo, da so bili na začetku preveč prepuščeni sami sebi, zdaj pa so se dogovorili z izvršnim svetom za razne oblike pomoči Razpravljali so predvsem o organizacijskih vprašanjih, ki pa so tudi potrebni za uspešno delo Zavedajo se, da manjkajo konkretne akcije, ki bi aktivirale kar čim več krajanov Toda potreben je določen čas da novorojenček shodi fn tako bodo tu te tri krajevne skupnosti Na Logu so bili kritični do delovanja c domskih služb in uprave, češ da premalo sodelujejo pri reševanju problemov, ki se pojavljajo v krajevni skupnosti Poudarili so tudi, da bodo znotraj SZDL morali še bolj povezati ostale družbeno politične organizacije in društva Tudi v drugih krajevnih skupnostih m tudi delovnih organizacijah so bila mnenja nekako takšno kot v teh s katerih smo pripravili povze'ke 0 LIKO VRHNIKA LESNOINDUSTRIJSKI KOMBINAT I IKO, n.sol.o., VRHNIKA Po sklepu Izvršilnega odbora Delavskega sveta Delovne skupnosti za opravljanje del skupnega pomena. objavlja tnd piosta dela in na lote I SISTEMSKO PROGRAMIRANJE IN SKRBNIŠTVO PODATKGA NE BAZE Pogoji: v jsoka ;ili v išj;i šolska izobrazba računalniške ali tehniške Mucu ici nad 3 leta o/ 5 let delovnih izkušenj na Delta računalnikih /nanje angleškega jeziku poznavanje programskega jezika assemhlei po/navanje operacijskega sistema po/navanje podatkovne baze obvladanje programskega jezika COBOI poznavanje sistemskih programov 2 SAMOSTOJNO PROGRAMIRANJE OBDELAV Pogoji: visoka, višja ali siedhjii šolska izobrazb« tehnične smeri lei nad 2 oz. nad 3 leta delov nih izkušenj na Delta računalnikih /nanje angleškega je/ika poznavanje operacijskega Ostema poznavanje vistemskih piOgiamov obvladanje programskega jezika COBOI Po sklepu l/v i silnega oilboi a Delavskega sveta I O/l) Sei-visi-eneiiietika v ahi k sode lov anju 5 delavcev /a opi a vijanje zahtevnih ključavničarskih del pogoji: k V strojne smeri in nad eno lei o u m i e/nih delov ni h i/kiišenj 3 delavce /a opiav Ijan je/idaiskih del pogoji" K\ /idai m nad I leto ustreznih delovnih i/kiišen; 2 delavca /a opravljanje rezkarskih del, pogoji: k V strojne smeri in nad eno leto ustreznih delovnih izkušenj I delavca za opravljanje lesarskih del, pogoji: k\ tesii in nad eno leto ustreznih delovnih i/kušenj / izbi ammi kandidati bomo sklenili delov na i azmci ju /a ne določen čas tei 3-mesečnim poskusnim delom Pisne pnjave / dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v iS dneh po objavi, in sicei na naslov "J esnoindu sirijski kombinat 1 IKO Vrhnika. Tržaška W. Vrhnika Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po 'končanem /biranju ponudb Delo sekcij in klubov v Domu JLA Ritmična gimnastika: ob ponedeljkih in četrtkih od 17.30 do 19. v TVD Partizan, ob sredah v Domu JLA ob istem času. Pionirski otroški zbor: ob torkih ob 18. v Domu. Sekcija za moderni ples: ob sobotah v Domu, za starejše od 14. do 16., za mlajše od 16. do 18. ure Radio klub: ob delavnikih od 16. do 21. ure, ob nedeljah in praznikih od 9. do 11. ure. Šahovski klub: vsak dan od 16. do 22. ure. Fotoklub: enako kot radioklub. Vse sekcije sprejemajo nove člane. Dom JLA organizira tudi naslednje tečaje: — začetni tečaj angleškega, nemškega in italijanskega jezika, — fotoamaterski tečaj, ki se bo začel 12. 11. ob 17. uri v Domu. Še se lahko vpišete. Film: risanke predvajamo ob sobotah, tudi filme za mladino, ob desetih. Vstopnica 10 dinarjev. Vse informacije dobite osebno ali po telefonu 751 -356. Laična nega bolnika na domu Obveščamo občane vseh krajevnih skupnosti, da se prijavijo za tečaj LAIČNE NEGE BOLNIKA NA DOMU. Tečaj traja 18 ur in je brezplačen. Prijavite se lahko na občinski organizaciji Rdečega križa Vrhnika, Na klisu C-1, ali v krajevni organizaciji Rdečega križa v vaši KS. Na tečaj vabimo vse tiste občane, ki imajo bolne svojce in zanje skrbijo. S tečajem bi vam radi pomagali zato, da vam olajšamo nego bolnika na domu. OO RK VRHNIKA Mesec boja proti alkoholizmu — november 198^ Rdeči križ Slovenije se tudi letos vključuje v uresničevanje programa meseca boja proti alkoholizmu. V okviru tega programa smo dolžni bolj poglobljeno obravnavati probleme in posledice, ki jih alkoholizem v družbi povzroča. Zaradi alkoholizma niso prizadeti le alkoholiki in njihove družine, temveč tudi alkoholikova delovna sredina. Alkoholik je prizadet v socialnem in zdravstvenem pogledu, njegova življenjska in delovna sredina pa poleg moralne prizadetosti trpi tudi zaradi materialne ter gospodarske škode, ki jo alkoholizem povzroča. Zato si Rdeči križ že vrsto let prizadeva, da v okviru svoje zdravstvenovzgojne dejavnosti oblikuje pri delovnih ljudeh in občanih spoznanje, da je alkoholizem družbeno zlo, ki povzroča hude socialne in zdravstvene težave. Neštetim od omenjenih težav in stisk bi se lahko izognili, če bi storili več za preprečevanje ali odpravljanje vzrokov, ki povzročajo alkoholizem. Rdeči križ Slovenije je tudi letos, v sodelovanju s koordinacijskim odborom za boj proti alkoholizmu pri RK SZDL, pripravil gradivo, ki pa bo seveda imelo svoj smisel, če se bodo ljudje v sredinah, kamor bo prispelo, lahko z njim seznanili in morda tako postali bolj pozorni na alkohol in alkoholizem. Občinska organizacija RK Vrhnika bo poleg tega organizirala predavanja o škodljivosti in posledicah alkoholizma na vseh osnovnih šolah. Rdeči križ se bo povezal s koordinacijskim odborom za boj proti alkoholizmu pri OK SZDL Vrhnika, ki bo v letošnjem novembru, mesecu boja, vodil bolj organizirane akcije za boj proti alkoholizmu. Nobenega dvoma ni, da bi se z zmanjševanjem obsega alkoholizma zmanjšali visoki stroški, ki nastajajo zaradi tega, zmanjšale pa bi se tudi druge socialne dajatve, ki so potrebne zaradi posledic, ki jih alkoholizem prinaša. Vsekakor velja, da je najboljša dejavnost v boju proti alkoholizmu delo, športna aktivnost, kulturno življenje in prijazni medsebojni odnosi med ljudmi, kar vse skupaj prispeva k večji življenjski sreči vseh. Občinska organizacija RK Vrhnika je tudi v tednu boja proti kajenju, ki je potekal letos od 14. do 21. septembra, poleg propagandnega gradiva, ki je bilo posredovano na javna mesta (čakalnice zdravstvenih domov in drugi javni prostori), organizirala predavanja po osnovnih šolah, saj sta preprečevanje kajenja oziroma omejevanje njegovih škodljivih posledic v veliki meri odvisna od osveščenosti šolske mladine in nasploh široke javno sti, torej tudi kadilcev samih. OO RK VRHNIK/ Obrambno usposabljanje delovnih ljudi in občanov V maju 1984 je v naši občini potekalo obrambno usposabljanje delovnih ljudi in občanov na temo varovanja našega življenjskega in delovnega okolja ter radiološko-biološko- kemični zaščiti. V nekaterih KS so predavanja odložili na jesenski čas, v posameznih pa jih zaradi premajhne udeležbe ni bilo mogoče izvesti. V času med 12. in 23. novembrom letos bomo predavanja izvedli, tako da bo letošnji ciklus usposabljanja zaključen. O terminih in lokacijah predavanj bodo občani obveščeni z vabili. Vsako gospodinjstvo v občini bo skupaj z izvodom Našega časopisa prejelo tudi knjižico Zaščita pred jedrskim, kemičnim in biološkim orožjem, kot je predvideno v enotnem programu usposabljanja delovnih ljudi in občanov za vso republiko. OO LO Terminski načrt predavanj KS Datum Ura Lokacija Predavatelj Stara Vrhnika 12. 11. 19. Zadružni dom Jovanovič Dušan Bevke 12. 11. 19. Gasilski dom Perenič Irena Ligojna 14. 11. 19. Gasilski dom Jovanovič Dušan Podlipa 15. 11. 19. šola Podlipa Slatner Marko Drenov grič 16. 11. 19. Gasilski dom Perenič Irena Zaplana 18. 11. 11. šola Zaplana Slatner Marko Dragomer 19. 11. 19. OŠ Log-Dragomer Podkrajšek Peter Dragomer 20. 11. 19. OŠ Log-Dragomer Podkrajšek Peter Dragomer 21. 11. 19 OŠ Log-Dragomer Podkrajšek Peter Log 22. 11. 19. Gasilski dom Slatner Marko Log 23. 11. 19. Gasilski dom Slatner Marko MLADIMI OD DVAJSETEGA DO DVAJSETEGA • MED MLADIMI OD DVAJSETEGA DO DVAJSETEGA Novo vodstvo OK ZSMS Na volilno programski konferenci OK ZSMS 30. septembra so mladi izvolili novo vodstvo. Za člane predsedstva so izvoljeni: Borut Gorup, 1959, predsednik OKZSMS Vrhnika — neprofesionalno Doris Lavrin, 1963, sekretar OK ZSMS Vrhnika Nives Vuga, 1959, predsednica KMVI Janez Čerin, 1961, predsednik komisije za idejno-politično delo Bojan Čelešnik, 1959, predsednik komisije za šport Alenka Mele, 1961, predsednica konference mladih iz KS Slavko Korče, 1961, vodja Centra za mladinsko prostovoljno delo Janja Vintar, 1961, vodja Centra za obveščanje in propagando Meta Jerebic, predsednica klubske dejavnosti Primož Rus, 1961, predsednik komisije za kulturo Andrej Hvalica, 1967, predsednik komisije za SLO in DS ter komisije za razvijanje revolucionarnih tradicij Alenka Slabe, 1961, predsednica konference mladih delavcev Irena Jerina, 1964, predsednica koordinacijskega odbora za družbene organizacije in društva DORIS LAVRIN, rojena 1963. leta, novi sekretar OK ZSMS Vrhnika Od vstopa v ZSMS je aktivna mladinka v svoji OO ZSMS Blatna Brezovica. Veliko pozornosti je posvečala pionirjem v svoji krajevni skupnosti. Bila je tudi predsednica OO. Na osnovi njene aktivnosti je bila izvoljena v predsedstvo OK ZSMS Vrhnika, kjer je pokrivala področje družbenih organizacij in društev. Funkcijo opravlja profesionalno. Izobraževanje mladinskih aktivistov Tudi letošnjo jesen je OK ZSMS Vrhnika organizirala mladinski seminar na Igu, ki predstavlja eno izmed oblik izobraževanja mladih. Potekal je od 28. do 30. septembra. Letošnja udeležba na seminarju je bila sicer skromnejša kot prejšnja leta, vendar je kljub temu delo steklo po programu. Na seminarju smo prvi večer poslušali predavanje novinarja Draga Flisa o mednarodnih odnosih. To je sicer že standardna tema na naših seminarjih, vendar zaradi aktualnosti še vedno zanimiva, kar je dokazal tudi pogovor na koncu predavanja. Naslednji dan smo nekaj več pozornosti posvetili mladinski samopomoči, kot obliki pomoči na raznih področjih (izobraževanje, štipendiranje, zaposlovanje...), ki naj bi jo mladinska organizacija organizirala za mladince. Pogovarjali smo se tudi o načinu praznovanja dneva mladosti in se dogovorili, kako naj bi praznovanje dneva mladosti izvedli prihodnje leto v naši občini. Zaradi zadržanosti predavatelja nam je sicer eno predavanje odpadlo, vendar smo ga uspešno nadomestili z razgovorom z borci Cankarjeve brigade, ki so se ravno takrat zbrali na Igu ob obletnici napada na belogardistično postojanko Ig. Marsikomu je bil ta pogovor med najbolj zanimivimi na seminarju. Borci so nam namreč razložili svoje mišljenje o današnji situaciji v Jugoslaviji in ugotovili smo, da se v marsičem ujema z mladinskim. Novost na seminarju je bilo delo po skupinah, kjer smo se lotili konkretnih nalog. V prvi skupini so se mladi iz OZD-ejev pogovarjali o svojih problemih in se pripravljali na pogovor s političnim aktivom Vrhnika, ki je bil naslednje jutro. Druga skupina je pripravljala zabavni večer, tretja pa bilten. Obe sta uspešno opravili svoje delo, saj je zabavni večer uspel, izšel pa je tudi bilten seminarja, ki ga mladinci (in tudi drugi) lahko dobijo in preberejo v OO ZSMS ali pa na OK ZSMS. Naslednji dan smo seminar zaključili z volilno-programsko konferenco OK ZSMS, kjer smo izvolili novo sekretarko OK ZSMS Doris Lavrin in nove člane predsedstva OK ZSMS ter si zastavili program dela za naslednje obdobje. JANJA VINTAR Kako smo nabirali bezeg Pri pouku narave je v razred stopil tovariš ravnatelj in nam povedal, da bomo imeli v tem šolskem letu tri delovne akcije in da je že naslednji dan prva. Nabirali bomo bezeg. Razveselili smo se novice, da ne bo pouka. Popoldne pa je začelo deževati in mislil sem že. da bo proizvodni dan odpadel. Nato sem prisluhnil radiu in slišal napoved lepega vremena Z lahkim srcem sem odšel spat. Zjutraj smo se zbrali pred šolo z vrečkami in kanglicami. Na dvorišče je prišla tovarišica Kor-diševa in nas razdelila v skupine Nekaten so odšli na Plešivico. skupina petnajstih na Log ostali pa smo nabirali bezeg v okolici šole. Že ob bližnjem potoku smo zagledali veliko bezga in skočili srno kakor partizani na juriš proti največ-jeju grmu in v hipu napolnili nekaj vrečk. Tovarišica je pripogibala veje. da smo lažje dosegli črne grozde, dekleta pa so k grmu prislonile še lestev. Med nabiranjem smo se smejali in zabavali. Tudi fantovskih nagajivosti ni manjkalo. De kletom, ki so stale na lestvi.so gugali veje in te so prestrašene klicale na pomoč fovarišico. Čas je tekel in posode, lončke, vrečke, košarice smo vztrajno polnili. Izbirali smo najbolj polne bez- gove grme, mimogrede pa pobrali tudi kakšno jabolko. Na koncu smo se lotili prebiranja zrn, vse zelene jagode smo izločili. Po opravljenem delu smo bezeg odnesli v stroj, kjer so nas za bogato bero pohvalili. Kuharice bodo črni sadež predelale v sok, mi pa ga bomo pili pri malici in kosilu. Naslednji dan smo zvedeli, da smo bili kar pridni, saj smo nabrali 250 kg bezga. Tako je bil naš prvi proizvodni dan uspešen in koristen pa tudi prijeten. GREGA SLUGA 5. a Koristno delo učencev Po prenovljenih učnih načrtih slovenske Osnovne šole je zahtevano, da si učenci naberejo kar največ izkušenj tudi v praktičnem delu za skupno korist in izkušenj za cenjenje dela. Prvi poskus proizvodnega dne v letošnjem šolskem letu smo pripravili že v prvi polovici meseca septembra. Kot se vidi v pisnih prispevkih otrok, je bil naš cilj nabrati kar največ bezgovih jagod ter si na ta način s pripravo zdravega vitaminskega soka popestriti jedilnik v šolski prehraniTseveda pa tudi poceniti Akcija vseh učencev četrtega in petega razreda je uspela, iz približno 250 kg nabranih jagod smo v šolski kuhinji pripravili 200 litrov gostega bezgovega soka Izračunan prihranek je 3 stare milijone' Učenci so pokazali delavnost;še posebej velja pohvaliti učence iz Bevk in skupino učencev iz Dragomerja. ki so obirali bezeg v KS Bevke. Ob akciji se zahvaljujemo vsem krajanom šolskega okoliša naše šole, da so nam dovolili obiranje. Tistim krajanom, ki nam jih ni uspelo povprašati za dovoljenjema se opravičujemo s tem. da je ves iz bezga pripravljen sok namenjen učencem Mogoče je tudi množica skoraj 180 učencev koga tudi vzpodbudila, da se je še sam odločil za podobno koristno akcijo. OŠ Log-Dragomer Ogled razstav v Ljubljani Učenci osmih razredov smo se na dan pionirjev že v jutranjih urah odpeljali proti Ljubljani. Najprej smo si ogledali razstavo šolskih zadrug Slovenije v Cankarjevem domu. Lahko smo videli razne makrameje. risanje na steklo, šivanje čebelar--stvo in šolski vrt na katerem učertci veliko pridelajo. Dobili smo mnogo idej za našo šolsko zadrugo. Razstava |e bila zelo poučna in zanimiva. Po tej razstavi smo se odpravili v Narodno galerijo. Tu smo si ogledali slike Antona Karingerja. Kustosinja nam je predstavila avtorjevo življenje m delo. Anton Karinger so je rodil ieta 1829 umrl pa je I 1870 Največ je siikal pokrajine, portie-te svoje družine, pa tudi docodke iz življenja Ciganov Najbolj je bil zadpvoijen s portretom svoje žene zato mu je ta portret v življenju največ pomenil. Karinger je živel v dobi romantike Njegovim dolom se pozna, da jih jo dokončal šele v ateljeju, ko so dobila pridih domišljije. Razstava nam je bila zelo všeč, zato smo dobre volje zapustili galerijo. Jožica Pecar, 8. r, dopisniški krožek OŠ Ivan Cankar Zbrali veliko papirja Da lahko z organizirano akcijo zberemo nujno potrebne sekundarne surovine za našo industrijo, so dokazali tudi naši najmlajši — učenci osnovnih šol. Učenci so, skupaj z nekaterimi krajani, zbrali precej ton papirja. Delovna organizacija Dinos, ki odkupuje star papir, je bila presenečena nad takim odzivom. Učenci so morali uskladiščiti star papir v šolskem zaklonišču, saj ni bilo zadosti kontejnerjev (na sliki). Dan pionirjev na naši šoli Dan pionirjev smo praznovali v petek. Ta dan pa ni bil nič manj delaven kot ostali dnevi, saj smo zbirali odpadni papir. Prvi dve uri smo bih v matičnih učilnicah, kjer smo imeli oddelčne konference. Nato je bila malica. Po malici so odšli delegati pionirskega odreda na pionirsko programsko konferenco, ostali učenci pa smo odhiteli domov po papir. Papir smo prinašali različno. Večinoma smo ga pripeljan z vozički, nekateri so ga prinesli v rokah, drugim so ga pripeljali tudi starši. Imeli smo določen tudi čas in kraj kjer smo tehtali papir in ga odnašali v kontejner. Pripeljali pa so nam samo dva kontejnerja ki sta bila v hipu polna. Preostali papir smo morali zložiti v zaklonišče. Ko so se nam pridružili učenci s programske pionirske konference, smo zvedeli, kaj so sklenili. Analizirali so delo v lanskem letu in naredili načrt za novo šolsko leto. Podpisali pa so tudi dogovor pionirjev o nadaljnjem zbiranju sredstev za izgradnjo Doma pionirjev v Dolenjskih Toplicah. Tokrat smo se še posebno potrudili in zbrali okoli 18000 kilogramov papirja (podatek je neuraden;. Tudi letos želimo, da bi bilanaša šola kar najbolje uvrščena. Darja Kuhar in Mateja Lampe. 8. r. OŠ I. C. Vrhnika Spored vrhniškega kina 30. 10.—4. 11. torek ob 19.00 sobota ob 17.00 nedelja ob 20 00 VELIKI TRANSPORT — jugosl. barvni Režija: Veljko Bulajič V gl. vi.: James Franciscus, Steve Raulsback, Robert Vaughn, Edward Albert, Bata Živojinovič Freska o ljudeh v vojni, inspirirana po resničnih dogodkih iz 2. sv. vojne* BARBAROSA — amer barvni Rezija: Fred Schepisi 1982 V gl vi.: VVillie Nelson. Gary Busey. Gilbert Roland' 2adn|i pravi ameriški vvestern, pa še tega je posnel avstralski režiser Zanimiv je predvsem zaradi svojevrstne demistifikacije junakov divjega zahoda in zaradi humorja. Film je bil v Cannesu. FEST 84 PRIPOROČAMO" nedelja ob 16 00 POGLAVAR APAČEV - vzhodnonemški barvni matineja ob 10 00 Režija: Dr Gottfried Kolditz Vgl. vi.: Gcjko Mitic. Renate Blume. Rolf Hoppe Se ena krvava epizoda iz zgodovine ameriških Indijancev četrtek ob 20.00 sobota ob 20.00 nedelja ob 18 00 6. 11. torek ob 19 00 B.—11. 11. četrtek ob 20.00 sobota ob 17.00 nedelja ob 20.00 sobota ob 20.00 nedelja ob 16 00 18.00 nedelja matineja ob 10.00 BOCKERER - avstrijski barvni Režija: Franz Antel V gl vi Kari Merkatz. Ida Krottendorl, Georg Schuchter Dunajski mesar Bockerer ne more sprejeti nacizma po pripojitvi Avstrije Nemčiji Ker ga imajo za prismojenega, ni nobenih posledic. Sijajna panorama likov m časa Festival v Moskvi 1981 ~ nagrada /a naiboljšo moško vlogo FEST83 ZELO PRIPOROČAMO'" TOOTSIE amer barvni CS Režija Sidnev Polack Vgl vi : Duslin Hoffman. Jessica Lange. Teri Garr. Charles Durning S Polack. BiH Murray Sijajna komedija o igralcu, ki uspe v ženski preobleki Film je prejel nagrado Newyorške kritike in Golden Globe v kategorijah: režiser, glavna moška vloga, najboljša ženska stranska vloga m najboljši scenarij. Jessica Lange je dobila nagrado OSCAR za stransko vlogo ZELO PRIPOROČAMO"* ' ■ NAJVEČJI BANČNI ROP - angl barvni Režija: Ralph Thomas V gl vi : Richard Jordan. Oliver Tobias. David Niven. Elke Sommer. Gloria Grahame Vodja vlomilske tolpe z izsiljevanjem pridobi bivšega kaznjenca za sodelovanje pri velikem podvigu Širokopotezno zasnovan rop uspe, toda inšpektor Walford najde sled . . ALI BABA IN 40 RAZBOJNIKOV - sov|etsko-indi|Ski barvni Režija: Latif Faizijev. Umesh Mehra V gl vi Džarmendra, Zeinat Aman. Hema Malini. Rolan Bikov, Sofiko Čiaureli Znana arabska legenda, posneta v avtentičnem okolju Ali Baba je deček, ki odknie sknvnosl pečine, kjer razbojniki skrivajo svoj plen ... četrtek ob 20.00 sobota ob 17,00 nedelja ob 19 00 13—18.11. torek ob 19.00 POGREŠANI — amer barvni nedelja ob 20 00 Režija: Cosla Gavras V gl vi : Jack Lemmon Sissy Spaček, John Shea 1'retresljiva drama očeta m ženo k. iščeta izgubljenega s>na potom ko |r v vojaškem prevratu prevzela vajeti v roke vojska. Iskanje je zaman, saj so ga čilski oblastniki likvidirali z ameriško pomočjo, ker je preveč vedel V Cannesu nagrada Zlata palma za najboljšo moško vlogo. FEST 83— PRIPOROČAMO" BES ŠAOLINA - hongkongški barvni Režija Godfrey Ho V gl. vi. Liu Chia Hui. Philip Kao. Lee Fat Yuen Mandžurski car bi rad prepovedal kung fu ,neka| stolelii slare borilne veščine, katerih skrivnost je zapisana v posebnem rokopisu Car pošlje posebno nevarnega moža. da jih ukrade loda menihi iz Šaolina tatu izsledijo m v končnem obračunu zmaga pravica. sobota ob 20.00 PRELUKNJANI DOLAR ilal barvni nedelja ob 16.00 Režija: Kolvin Jackson Paget matineja ob 10.00 V gl. vi Giuhano Gemma Montgomory Wood Fvelyn Stevvart Repriza pravega špageti westerna 20-11- VEDOŽELJNA RITA angl barvni torek ob 19.00 Režija: Levvis Gilbert 1983 V gl. vi.. Julie VValters. Michael Caine Adaptacija gledališke igre o preprosli Irizerki. ki bi se rada v življenju še kaj naučila Pri študiju literature ji |e v posebno pomoč izredno učen. a zapit prolesor Ob slovesu bosta oba bogatejša za prihodnje življenje 22.—25.11. četrtek ob 20.00 MEDENI MESEC — jugoslovanski barvni sobota ob 17.00 Režija: Nikola Babić nedelia ob 20.00 V gl, vi.: Slobodan Milovanovic. Biserka Ipša. Nada Abrus Ljubiša Samardič. Pavle Vujisič Letos v Ljubljani naibolj gledan jugosl film (30 000) Mešanica kriminalne satire in erotike predstavlja vaškega fanta z nadpovprečnimi seksualnimi sposobnostmi Lepa Vanda ga pripelje v mesto m tu se začno zanj takšne prijetne in neprijetne dogodivščine, da pobegne nazaj domov, policijski inšpektor začne odkrivati podkupovanje, korupcijo, zvodništvo in tihotapstvo ter alere z mamili,»v katere so vmešani pripadniki takoimenova-nega jet seta... in seveda nehote tudi naš Marko sobota ob 20.00 ŽIVI OGENJ — francoski barvni — komedija nedelja ob 16.00 Režija: Jean Paul Rapeneau 18.00 V gl. vi.: Yves Montand, Isabelle Adjani, Lauren Hutlon, Alain Souchon Petdesetletni pustolovec temne preteklosti se po mnogih letih vrne domov s svojo novo ljubico. Tu sla še njegova babica in hči, ki se je razvila v lepo, a nepreračunljivo dekle. Pripravljena na največje neumnosti, vplete očeta v silno neprijetno kriminalistično afero... nedelja ŽELEZNI ŠAMPION — amer. črnobeli matineja ob 10.00 Režija in glavna vloga: Charlie CHAPLIN Film sestavljata dve daljši burleski — seveda nemi. V prvi nastopa Chapltn kot begunec iz zapora, v drugi pa kot boksar, ki premaga velikega favorita W-11. ŽENA FRANCOSKEGA POROČNIKA — angl. barvni torek ob 19 00 _ Režija: Karel Reisz ^v gl vi: Maryl Streeji j(jremy irons Hilton MrRae ~Po zaslugi scenarisla Harolda Pmterja gre za eno najzanimivejših filmskih adaptacij — znanega romana Johna Fovvlesa. ki ga imamo tudi v slovenščini Gre za sijajno prepletanje dveh vzporednih zgodb: snema se film o mladi ženi iz 1867. istočasno pa spremljamo usodo glavnih igralcev, ki se jima začne mešati scenarij z resničnim življenjem. FEST 82- ZELO PRIPOROČAMO"* ». 11.—2.12. Četrtek ob 20.00 Petek ob 17 00 sobota ob 17 00 nedelja ob 20.00 sobota ob 20.00 "edelja ob 18.00 MOJE PESMI, MOJE SANJE - amer barvni CS Režija: Robert Wise Vgl vi Julie Andrevvs. Chnstopher Plumer Eleonor Parker Ena najuspešnejših glasbenih komedii vseh časov ponovno navdušuje staro m mlado. J Andrevre lepo poje kot ,vzgo|itel|ica cele četice otrok prebogatogavdovca plememtaša 1 'rav a i>ravi|« a paša za ušesa m oči. Cel kup OSCARJEV. DVOJNA EKSPOZICIJA amer barvni Režija: VVilliam Byron Hiiiman V gl. vi: Michael Calla t. Joanna Perrel. James Stacy Znani umetniški fotograf na brutalen način mori svoje modele. Ko se zave svoje iztirjene narave, poskuša najti rešitev Kombinaciia kriminalke mgrozljivke J^delja ob 16.00 ARABSKE PUSTOLOVŠČINE - amer barvni Matineja ob 10 00 Režija: Kevin Connor V gl. vi Mickey Rooney Chnstopher Lee Oliver Tobias Razkošen spektakel. pravljica iz tisoč m ene noči. Šolarji o svoji kulturni dejavnosti bra^nika. OŠ Ivana Cankarja. 17, okto-Dr0sP v sredo je bjla v večnamenskem **80 naše žole lelna skupščina Šol 'brij kulturnega društva. Na njej so se predstavniki kulturnih društev. W°ri' krožkov in skupin ŠKD ter kul- s!referenti. je v ^Pičino je vodil kulturni odbor, ki nas $j:ačetku prav lepo pozdravil, 'etij 'e kratek pregled dela v lanskem Skir Sla gajnik nas je seznanil tudi z lan- rs1itvS'r ' 'n Pr'nran'<' P1"' kulturnih pn-lr»~ ah. Odbor nas je seznanil tudi z de- oln naćr1om SKD, ki je predviden za Iju?'6 'eto Program je zelo pester, saj S0 Vl6 številne kulturne prireditve, ^sen va,i b0"10 v kulturnem življenju 93 kraja in občine, sodelovali z glas- beno šolo. Domom JLA ir. delovnimi organizacijami. Povezovali se bomo z občinsko ZKO, skupaj bomo organizirali abonmajske predstave in predstave v Cankarjevemu domu. Pevski zbor naj bi šel gostovat v Celje na revijo pevskih zborov, uredništvi Zrelih buč in Enajste šole ter dopisniški krožek pa naj bi čimbolj izpopolnili šolska in izvenšolska glasila Potrudili se bomo in Izvedli čim več kulturnih predstav v našem kraju. Letna skupščina se je zaključila s kratkim kulturnim programom. Nastopili sta llavtistki iz 7. razreda. Maja Grampovčan in Andreja Dolničar, in učenci, ki so prebrali nekaj spisov iz zadnje Enajste šole. Jožica Pečar. 8. e. dopisniški krožek V galeriji Kašča razstavlja keramične slike Karel Plemenitaš - V svo/ih delih skušam matcrializirati svo/a vedenja m čuten/a... Z likovno govorico simbolov ustvar/am vidne sledi na papirju, v kovini, glini, glazurah... Poznam radost pri odtisu grafike spoznal sem tudi veliko pričakovanje mi stičnega keramičnega m/stva.. .<• Oglejte si razstavo! Razstava umetniške fotografije V zadnjem tednu septembra je bila v avli Osnovne šole Ivana Cankarja na Vrhniki razstava Morje in objektiv. Fotografije za razstavo sta posnela Marjan Richter in Arkadi Popo-vič. Fotografije so zelo zanimive, saj smo spoznali tudi živa bitja, ki jih doslej v naših vodah nismo zapazili. Podvodni fotografi morajo zelo dobro obvladati tehniko snemanja in potapljanja. Oprema je draga m težko dostopna, zato jo večinoma izdelujejo sami. Kljub zelo dobrim pogojem za fotografiranje v Jadranskem morju se pri nas s tem ukvarja le malo ljudi. Zdaj pa lahko spregovorimo še nekaj besed o naših dveh fotografih. Oba.sta člana Društva za raziskavo morja in sta najstarejša aktivna podvodna fotografa v Sloveniji. Arkadi Popovič se ukvarja največ s kreativno podvodno fotografijo. Prikazuje odnos potapljača do neznanega in negostoljubnega. vendar prečudovitega morskega sveta. Maijan Richter pa svoje fotografije usmerja bolj na področje naravoslovne dokumentarne fotografije. Vse slike na tej razstavi so barvne; najprej so bili narejeni barvni diapozitivi, iz katerih sta avtorja po različnih postopkih izdelala barvne slike. Razstavo, ki jo je pripravil Dom JLA, so si učenci ogledali v velikem številu. Pritegnili sa jih tako pestrost posnetih živih bitij kot tudi umetniška vrednost teh fotografij. JOŽICA PECAR Program predstav za otroke v sezoni 1984/85 Oktober: »ŽALOSTNA PRINCESKA ALI KAKO BI OSEL KMALU POSTAL CESAR«, Stojanovič, Militarov, izvajalec: gledališka skupina Oder treh herojev, Medvode — Pirniče. Prikupna otroška pravljica, adaptirana v otroški musical — songi, lutke, živa igra, animacija gledalcev. November: »ĆUDEŽNI KAMEN«. Alenka Goljevšček. izvajalec: Prešernovo gledališče Kranj K bratcu m sestrici, tipičnima otrokoma današnjega časa, pride iz Devete Dimenzije na obisk prisrčno bitje Gurgelj. Njegova naloga je, da najde čudežni kamen, simbol vsega življenja in lepega, brez katerega bo svet izumrl... December: »KLOVN IN NJEGOV CIRKUS«, Conrad Seiler, izvajalec: KUD »Zarja« Trnov-Ije — Celje Zgodba o klovnu, ki se je izgubil iz cirkusa. Po številnih zapletih in s pomočjo prijateljev se cirkusant spet vrne v okolje, kjer se najbolje počuti. Februar: »GREGEC KOBILICA«, Branka Jurca, izvajalec: Lutkovno gledališče Ljubljana. Marec: »GREMO KROSA«, Metka Zobec - AljaTkačev, izvajalec: Lutkovno gledališče Ljubljana. Spoštovani obiskovalci naših predstav! Tudi letos vas vabimo, da se odločite za abonmajsko karto, ki velja 200 din, posamezna vstopnica za ogled predstave v tem letu bo veljala 40 din, v novem koledarskem letu pa 50 din. Srečanje kulturnih animatorjev Zveza kulturnih organizacij in občinski sindikalni svet Vrhnika sta že nekaj let — poleg ostalih skupnih akcij — dobra sodelavca pri usposabljanju m organiziranju srečani kulturnih animatorjev iz OZD. Trud ni bil zaman vendar pa vsako začeto delo terja izpopolnjevanje in širjenje. Tako sta v oktobru ponovno organizirala srečanje kulturnih animatorjev iz OZD m KS. čeprav |e bila udeležba sledn-ih skromna vendar začetek je. Otroški pionirski zbor Doma JLA Trideset deklic m dečkov od petih do dvanajstih let v pesmi neguje revolucionarno tradicijo in na vsakem nastopu jih lepo pozdravijo odrasli in njihovi vrstniki. Malo je kulturno-umetniških sku- pin . ki so v tako kratkem času. v petih letih delovanja, dosegli take uspehe, kot jih je dosegel Otroški pevski zbor Doma JLA. Zbor letos praznuje peto obletnico svojega del-jvanja. vodi ga mentorica Nataša Gunstek Zbor je v ponos svoji okolici. Poje spontano in s srcem, tako da je na vsakem nastopu nagrajen z aplavzom. V preteklih letih so nastopili tridesetkrat, likalnih, regionalnih in republiških. Naj se spomnimo samo nekaterih: v Tolminu. Ribnici, Črnomlju, Ljubljani, na Ljubelju. Redno nastopajo na občinski reviji. Ob državnih, armadnih in republiških praznikih sodelujejo na vseh priedi-tvah. Nagrada za prizadevno delo je otrokom vsakoletni končni izlet. Največje priznanje, pove mentorica, pa je vsem prav gotovo aplavz po nastopu. B. BANDA Naloga kulturnih animatorjev ni le delitev vstopnic za prireditve. Znal naj bi prisluhniti potrebam in željam svojih sodelavcev, okolju, v katerem živi in dela. Vse premalo se poznamo med sabo. ne vemo. kakšna so dela domačih izvajalcev, kaj lahko ponudijo, izvajalci ne vedo, komu ponuditi. Ni pristne medsebojne povezanosti. Šibka je tudi povezava OZD z osnovnimi šolami. Tu bi lahko našli nešteto možnosti za posredovanje kulturnih dogodkov — slikarske kolonije, literarni krožki — v neposrednem delovnem okolju. Izrednega pomena pa je izbira in ponudba programa na domačih odrih, o čemer je razpravljala in si zadala kot nalogo tudi na novo konstituirana komisija za kulturno dejavnost pri Občinskem sindikalnem svetu. Gostovanja pa so povezana z velikimi finančnimi obveznostmi, zato iščemo še druge oblike. Ena takih možnosti je organiziran ogled predstave v Ljubljani, ki bi bil kljub organiziranemu prevozu cenejši kot gostovanje gledališke predstave pri nas. Izbira programa je odgovorna naloga. Slabo ali dobro obiskana prva prireditev sezone, zadovoljstvo ali nezadovoljstvo obiskovalcev lahko pomeni napoved obiskov vseh prihodnjih prireditev. Zadovoljni z letošnjim prvim srečanjem pa so bili kulturni animatorji. Medse smo povabili igralca Dareta Ulago, ki nam je predstavil Jurčičevega Krjavlja v Partlji-čevi priredbi. Sodeloval pa je tudi v razgovoru. Popoldne je minilo v prijetnem kulturnem dogodku, sproščenem kramljanju o izkušnjah, težavah in nadaljnjem delu. Za prvo srečanje te sezone lahko rečemo, da je bilo »splošno«, naslednja bodo »tematska«. M. S Dragi naš dedek Mraz! Vem. da bo tole pismo eno izmed tiso- ■ čih. ki jih prejmeš vsako leto. Toda lepo te prosim, preberi ga bolj pozorno m se zamisli. Ni prošnja za punčko, ki reče: "Mama«, niti ne za avtomobilček na baterije, ampak /e nekaj še veliko večjega, neka/ za vse. Poglej Dedek! Vsako leto te vsi tako nestrpno pričakujemo. In ko si tu z veliko vrečo, je v tej vreči toliko razlik. In tisti, ki te vidijo trikrat si ne znajo razlagati, zakaj imaš enkrat čisto belo brado, drugič pa temnejšo. Se barvaš, kaj?. Nočeš priznati let? Oprosti, šalim se. Veliko otrok /e. kajne Dedek? Zato ti tudi ne zamerimo, da na koga pozabiš, ki pa ga vsaj Miklavž ne pozabi in skozi ključavnico prinese pomarančo in »s/a-dko čokolado«. Prav zato pa bi ti radi pomagali. Za letos /e že prepozno, ni pa za naslednje leto. V vseh tovarnah, kjer delajo mamice in očki. bi se lepo pogovorili in ugotovili, da je veliko lepše in tudi ceneje, če vsi otroci dobije enaka darila enkrat. Ne trdim, de bi bilo tudi manj dela. morda obratno, saj bi morali napisati imena vseh otrok v občini, vendar je veliko takih, ki bi ti z veseljem pomagali. Zadovoljni pa bi bili otroci. Bonbonček iz tvojih tok je veliko slajši. In če bi bil za vse enak...! Sa/ tiste razlike onkrai ključavnic, tiste bodo večje. Ampak res bi bilo lepo. da odpravimo vsaj te. kako bi jim rekli... ■skupinske«. Ko boš letos delil darila, ena večja, bolj pisana, pa četudi morda cenejša, tega otrok ne ve. daj, prišepni staršem, naj bi drugo leto ne bilo tako. Na/ ti pomagajo!. Vem Dedek. Velika želja je to. Težko /o bo izpolniti. Vendar — šele za naslednje leto, z dobro voljo vseh. bo pa šlo. kajne? Saj vem. da si tega tudi ti želiš M. S. NOVOSTI V CANKARJEVI KNJIŽNICI STROKOVNA LITERATURA Berlot, A.: So bili Etruščani Slovani'.' Bojc-Bidovec, K: Ni neskončnih poli Bor, J.: Vegetarijanska ishrana Britovšek, M.: Slahno\ lermidor Ce\c, T ■ Arhitekturno izročilo past n jev, drvai je\ in oglarjev na Slovenskem Ctnkovič, R.: Denar in kredit v OZD Deželak, B : Politika in organiziranje marketinga Ellershavv, D.: Basic za začetnike loucault, M : Nadzorovanje in kaznovanje Gačnik. B.: Benilicirana zavarovalna doba Grum, A.: Vsakdanje in praznične jedi Horvat, B.: Jugoslavenska privreda Hraslelj. T.: Ofenzivno mednarodno poslovanje Jezikovno razsodišče Kancler, K : Pol do zdravja Kazenski zakon SP RJ s pojasnili, sodno prakso in literaturo kopač. M.: Program izboljšanja administrativnega poslo-v anja - Langen, D.: Nespečnost Laurie, R : Čudoviti svet računalnikov Lukan. B : Bohinjska Bela Makaiovič, J.: Družbena neenakost, šolanje in talenti Martineič, A.: Mala tlora Slovenije Maslnak. M.: Spremembe strukture meščanske družbe Mitrovič, B. B : Osebni računalnik Moč Jugoslavije je v samoupravljanju Obdobje ekspresionizma v slovenskem jeziku, književ nosli in kulturi Papotnik. A.: Od ideje do proizvodnje Perovič. B.: Smrt olimpizma Pelnč. E.: Pravica do samoodločbe Poniž, D: Konkretna poezija Predpisi o zavarovanju plačil s pojasnili Reisp, B.: Škofjeloški grad Rozman, K : Cerkev sv Janeza v Bohinju Ruski formalisti Strokov ne podlage, ki izhajajo iz DD o skupnih osnov ah ... Staiisiički godišnjak Jugoslavije 1984 Škutca. I- : Vodenje poslovnih knjig za obrtne in di uge dc-jav nosu Šnnchergei. D.: List velikih preizkušenj luik, I.: Upravljalni vidik računovodstva Valoveč, P.: Javno govorništvo V ihnika. zadružništvo in mlekarstvo Vuga, D.: Vipavska dolina LEPOSLOVJE Mladinsko: Bass, E.: Nepremagljiva enajstorica Pntz, E : Dimnikar je črn grof Cilogovac, '/..: Jure in Kresničke Glogovac, '/..: Jure in rumena rulka Herceg, V.: V ognjenem vrtincu Jakopin, C.J Ajlaj Manček. M.: Dajnomn in Miliboža Musler, M.: Kamena doba Muster, M.: Na grmado ŠJa kokoš Je na semenj Tolstoj, L. N.: Najkrajše zgodbe Veverica in jež Zekenva, N.: Otroci iz naše ulice /.a odrasle: Buton, M.: Rondo Jančar. D : Severni sij Matičič, N.: Končnost Mrak, I : Sinovi statega Rimljana Pohar, I : Partizanski dnevnik Prevodi: Alther, L.: Družinski album Andersch, A.: Zanzibar ali poslednji lazlog Cooper, J : Kapitan Moiskrvolk Cronin, A J.: Dragocena leju Deon, M.: Zelem mladenič pri dvajsetih Doutme, H : Krvava dirka Heinnch, W : Počitnice v onostranstvu Jong, E.: Pannv Stevvart, p. M.: Uporna ptica ljubezni Ustinov, P,: O meni VVallace, E : Maščevalec VVelch, J.: /ima v krvi Pesmi: Cundrič, V,: Gofrove ruševine <"'uk. M., A. Mermolja: Igra v matu Menart, J.: Menjave Rudolf, B.: Žvegla potepuhov a V srbohrvaščini: Aleksijevič, P.: Moj argentinski tango Mihšič, M.: Mačka na smeću Rihriikar, J.: Moč- života Zubac. IV: Miiis bejturana Robi Trampuž Že v osnovni šoli se je odločil, da bo postal športnik, le vrsto špoita si je bilo težko izbrati. A ko se je odločil za kolesarstvo, se mu je predal z dušo in telesom. Od prve dirke na Črni vrh, v katen je bil najmlajši udeleženec, do svoje zadnje v Beogradu, je tekmoval vztrajno m srčno Vrhničani smo spremljali njegove uspehe tudi, ko je bil že Ftogovec, držali smo pesti zanj in se veselili vsakega uspeha. Priljubljen, a vseeno skromen, nam bo vedno ostal v spominu. Če bi.... vsi ravnali kot bi morali, te žalostne srede ne bi bilo. Vrhnika je izgubila svoj ponos, oče in mama edinega sina. Rog kolesarja in obetajočega strojnega tehnika Kolesarji so obljubili vsako leto organizirati kolesarsko dirko v njegov spomin. Naj tekmujejo sami taki ljudje, kot \e bil on! Tovariš in njegov prijatelj z dirk Primož Čenn, se je od Robija poslovil: ■> Bili smo pripravljeni slaviti uspehe s teboj, toda posloviti se od tebe, naš dragi Robi, je kruto in prehudo. Kronometer se je ustavil, vetra ne čutiš več, sonce je daleč, le solze nam tiho polže. Za svojo mladost si s svojim kolesom prevozil dolgo dolgo športno pot, a prekratko življenje.« Na sindikalnih igrah največ uspeha Liku Četrte športne sindikalne igre so končane. Zaključenih je še pet preostalih športnih panog. Odbojka — ženske, kjer je zmagala OŠ Log-Dragomer pred Likom, v namiznem tenisu (moški) so zmagali Občinski upravni organi pred Likom, Iskro-Antene, Drogo in Zavodom za načrtovanje. V streljanju pa so bili doseženi naslednji rezultati: Moški: 1. IUV 246 krogov, 2. Liko 219 krogov, 3. PM 207 krogov, 4. ISKRA ANTENE 199 krogov, 5. Kovinarska 1197 krogov, 6. Fenolit 180 krogov. 7. Komunalno podjetje 174 krogov, 8. Občinski upravni organi 174 krogov, 9. IUV - Opekarna 154 krogov, 10. Kovinarska II 137 krogov, 11. Droga 136 krogov. Ženske: 1. Fenolit 185 krogov, 2. Liko 164 krogov. 3. Iskra Antene 89 krogov. Med posamezniki pa je bil rezultat naslednji: Moški: 1. Slabe (IUV) 87 krogov, 2. Susman (IUV) 80 krogov. 3. Gutnik J. (IUV) 79 krogov, 4. Gutnik F. (LIKO) 79 krogov, 5. Lampreht (PM) 77 krogov, 6 Krompič (ISKRA) 76 krogov, 7. Urh (LIKO) 75 krogov 8. Šinkovec (PM) 74 krogov, 9. Šulek (KOVINARSKA) 69 krogov, 10. Jesenovec (ISKRA) 68 krogov. "Itd. Ženske: 1. Kovač (Fenolit) 73 krogov. 2. Grom B. (LIKO) 58 krogov, 3. Rom (LIKO) krogov. 4. Durdevič (FENOLIT) 56 krogov, 5 Stojanovič (FENOLIT) 56 krogov, 6. Mole (LIKO) 49 krogov, 7, Rošker (ISKRA) 32 krogov, 8. Lampe (ISKRA) 31 krogov, 9. Rakoš (ISKRA) 26 krogov. V kegljanju so bili doseženi naslednji rezultati: Moški: 1. Kovinarska 449 kegljev, 2. Fenolit 440 kegljev. 3. Liko 417 kegljev. 4. Občinski upravni organi 410 kegljev, 5. IUV-Opekarna 389 kegljev. 6. Iskra Antene 319 kegljev Ženske: 1. Iskra Antene 145 kegljev, 2. Fenolit 138 3. Liko 84 kegljev V šahu pa je tabela naslednja: I. Liko 12 točk, 2. Fenolit 10,5 točk, 3. Občinski upravni organi 9.5 točk, 4. Iskra Antene 4,5 točk, 5. Droga 3,5 točke. SKUPNI VRSTNI RED: Moški: 1. Liko 75 točk, 2. Občinski upravni organi 61 točk, 3. Fenolit 55 točk, 4. Kovinarska I 51 točk, 5. IUV 38 točk, 6. Iskra Antene 34 točk, 7. Droga 27 točk, 8. Liko II 24 točk, 9. KPV 23 točk, 10. Kovinarska II 15 točk. II. Postaja milice 14 točk. 12. IUV-Opekarna 13 točk, 13. Zavod za načrtovanje 10'točk. Ženske: 1. Fenolit 20 točk. 2. Liko 18 točk. 3. Iskra Antene 17 točk. 4. OŠ Log-Dragomer 9 točk. Nogometni klub Borovnica proda najboljšemu ponudniku večjo garderobno leseno barako. Ogled barake in zbiranje ponudb bo v petek, 9. novembra, od 16.00 do 18.00 ure, na nogometnem igrišču na Dolu pri Borovnici. Tečaj za trenerje košarke Košarkarski klub Vrhnika v sodelovanju z ZTKO Vrhnika in trenersko organizacijo Notranjske košarkarske zveze organizira tečaj za trenerje (inštruktorje) košarke. Tečaj bo potekal v drugi polovici meseca novembra in bo trajal 30 šolskih ur v popoldanskem oziroma večernem času. Pogoj: Kandidati oz. kandidatke morajo imeti končano osnovno šolo. Rok prijave je 13. 11. 1984 na naslov: ZTKO Vrhnika, Tržaška c. 39. Vrhnika. V prijavi navedite ime in priimek, leto rojstva m naslov. Preberite, če vas zanima radioamaterstvo Na osnovni šoli Ivan Cankar bo radioklub pričel s tečajem za radioamaterske operatorje »C« razreda in konstruktorje. Tečaj se bo pričel v četrtek, 8. novembra 1984. Zbor vseh zainteresiranih je pred osnovno šolo ob 18. uri. Kratek program tečaja: KONSTRUKTORSTVO' Pri pouku se bodo tečajniki seznanili z osnovami elektrotehnike in elektronike V ta namen smo nabavili nekaj kompletov sestavljank z literaturo, (učbeniki za konstruktorje začetnike), po kateri bo tečaj tudi tekel m bodo tečajniki sestavljali razna elektronska vezja - naprave, ki se v vsakdanji rabi tudi lahko upoia-bijo To sestavljanje bo služilo za vizuelni kontakt z elektronskim vezjem in pa seveda tudi v prepričanje mladega konstruktorja, da napravica deluje Po tem pa se bo lahko vsak odločil po svoji želji izdelati napravo — aparaturo, ki jo bo lahko odnesel domov OPERATORSKI DEL TEČAJA Opeiatoistvo je ena od osnovnih dejavnosti radioamaterjev in skoraj vsak bodoči radioamater bi rad kontaktiral z radioamaterji s celega sveta Seveda pa se morajo za to bodoči ladiooperatorji tudi pripraviti, pravimo, da morajo položiti izpit za »C<- kategorijo V snovi za operatorstvo je zavzeto več faktorjev, kot so uce-nje motze-jeve abecede - telegrafija, radijski piomet, spoznavanje z antenami, pogoji na frekvenčnih območjih itd Kaj več pa na samem tečaju Vabimo vse, ki se za to dejavnost zanimajo! Posebno bi radi poudarili, da je radioamaterizem zanimiv tudi za dekleta, zato vabimo tudi njih' Za radioklub predsednik BOJAN NOVAK Borovniški nogomet v ponovnem vzponu Popularnost nogometa v Borovnici je vedno večja. Nogometni klub je tudi letos organiziral prvenstvo Borovnice v malem nogometu. V ligi je štirinajst moštev; to pa pomeni, da okpli 130 nogometašev dvakrat na teden igra tekmo. Iz množičnosti iz rednega igranja in tudi zaradi »zagrizene« vestnosti organizatorjev in vodij tega tekmovanja, predvsem velja pohvaliti Rudija Petelina, je nogomet v Borovnici pridobil tudi na kvaliteti. Ravno ta množičnost je spet po nekaj letih »rodila« dobro moštvo, ki Borovnico zastopa v občinski nogometni ligi, saj trenutno tudi vidijo le z eno samo izgubljeno točko Če pa k temu dodamo, da sploh nimajo svojega igrišča za veliki nogomet in praktično vse tekme igrajo na gostujočih igriščih je to lep uspeh. Privrženci nogometa pa se zavedajo, da bo treba že zaradi popularnosti in nadaljnega razvoja nogometa kar čimpreje urediti igrišče na Dolu. Zato so v nogometnem klubu že imenovali odbor za ureditev igrišča, ki ga borovniški nogometaši res potrebujejo in pričakujejo glede na dosežene uspehe ter množičnost, da ne bodo ostali.gluhi tudi pristojni organi ZTKO. Vrstni reci po nepopolnem sedmem kolu' LESTVICA PO 8 KOLU: AVTOPREVOZNIK 8 8 0 0 25:8 16 KAČANI 8 6 1 1 23:7 13 CANON 8 5 1 2 29:8 11 DOL 8 5 1 2 24:9 11 BREG 8 4 1 3 14:10 9 STARA POSTAJA 7 4 0 3 18:10 8 VETERANI 8 3 2 3 11:16 8 LIKO 8 3 1 4 14:17 7 MARINĆIČ 8 2 2 4 10 14 6 PENAROL ..'7 2 0 5 15:14 4 OBRTNO ZDRUŽENJE 8 1 2 5 6:21 4 ZELENI VAL 7 2 0 5 6:32 4 FENOLIT 6 1 1 4 5:14 3 BISTRA 7 0 0 7 2:23 0 Zaradi večine igralcev, ki igrajo v občinski nogometni ligi niso odigrane vse planirane tekme ŠAHOVSKE VESTI Hitropotezni turnir Turnir ŠD Vrhnika za september je bil 7 10. v Domu JLA. Sodelovalo je devet šahistov, prvo mesto je dosegel Justin z osmimi točkami brez izgubljene partije pred Leonom Gostišo, 7, Liličem, 5, Vošperni-kom 4,5 itd. Prvenstvo Vrhnike za leto 1984 V soboto, 13. 10 je bilo prvenstvo za leto 1984 v prostorih JLA na Vrhniki. Prvenstvo se je začelo, igra se ob sobotah, ob 9. uri, prekinjene in neodigrane pa ob petkih ob 18. uri. To je do sedaj na Vrhniki najmočnejši turnir za prvenstvo ŠDV Sodeluje 14 šahistov, od tega en mojster, trije mojstrski kandidati, štirje prvokategorniki in šest drugokategornikov. Rezultati prvega kola: Arčon D. — Gostiša L. 0:1, Trček — Justin 0:1, Rom — Kobal 0:1, Ašanin — Vošpernik 0:1, Antonijevič — Jereb 1:0, Čačič — Sodja 0:1, Bolha — Beganovič 1:0. V drugem kolu pa so bih naslednji izidi: Sodja Beganovič 1 0, Jereb — Bolha 1:0, Vošpernik — Antonijevič 0:1, Kobal — Ašanin 1:0, Justin — Rom 1:0, Gostiša — Trček 1:0, Čačič — Arčon 0:1 Obvestilo Hitropotezni turnir za november bo v nedeljo >i, hitropotezni turnir Notranjske ob dnevu republike ;•■ 1984 ob 9 uri v Domu JLA na Vrhniki MLAl PRVENSTVO VRHNIKE V VOŽNJI NA KRONOMETER 67 sodelujočih Marljivi športni delavci Kolesarskega društva Vrhnika so organizirali prvenstvo v vožnji na kronometer. Nastopilo je 67 tekmovalcev in tekmovalk, ki so bili razdeljeni na enajst kategorij. Na cesti Vrhnika—Podlipa, dolgi več kot 9km, je bil najboljši Drago Mušič z rezultatom 10 min. in 53 sekund. Posebno razveseljiv je podatek, da je nastopilo veliko pionirjev in pionirk, kar potrjuje zanimanje mladih za ta zdravi šport Rezultati — mlajše pionii-ke- 1 Šalamun 18.55, ? N Kenk 19,17, 3 M Kenk 25,14 Mlajši pionirji' 1 Mesec 15,07, 2 Stružnik 15,30, 3 hlebec 15,43, 4 Merlak 16 03, 5 Nagode 16,22, 6 Jereb 16,42, 7 Grom 17,24, 8 J Mesec 17,31,9 Jesenovec 17,38, 10 D Merlak 17,44, 11 Pelan 17,48, 12 Plahutnik 19,48, 13 Širok 20,17, 14 Piršič 24,23 Starejše pionirke: 1 Suha-dolnik 14,55 Starejši pionirji: 1 Kek 13,06, 2 Japelj 13,08, 3 Kr-vina 13,23,4. Novak 14,15,5 Kavčič 15,17, 6. Grom 15,30, 7 Sečnik 16,42 Mladinke' 1 Miklavčič 16,29, 2 Rihar 16,49, 3 Ma-lavašič 17,59 Mladinci' 1 Alič 11,49, 2 Kogovšek 12,12, 3 Lončar 12,17, 4 Miklavčič 12,19, 5 Podgornik 12,40, 6 Kogovšek 12,50 7. Leskovec 13,08, 8 Petkovšek 14,04, 9 Mala-vašič 14,34 Članice do 301 ■ 1 Bajec 13,18 Članido30l:1 Arsič 11,01, 2 Klasinc 11,04, 3. Ratković 11,11, 4. Kogovšek 11,32, 5 Slabe 12,59,6 Ličer 13,28,7 Lampreht 13,45, 8 Horvat 13,47 Veteranke nad 30I : 1 Šalamun 14,05, 2. B. Grom 14,17, 3. A. Grom 15,22. 4 Kenk 17,34, 5. Bobnar 19 30. Veterani 30—401: 1. Mušič 10,53, 2 Kenk 11,04, 3. Grom 11,55,4. Mole 11,56, 5. Vičič 11,58,6. Malovrh 12,00, 7 Susman 13,44. Veterani nad 40I.: 1 Kenk 11,39, 2. Jelovšek 11,53, 3. Grom 12,06, 4. Gabrovšek 12,20, '5. Šalamun 12,21, 6. Sajovic 13,06, 7 Suhadolnik 13,07, 8 Petkovšek 13,55. -M ARSIČ Simon Arsič je trejši na cilju bil najhi- NA MILOVANOVIĆEVEM MEMORIALU V ORIENTACIJI, KI JE BILO NA VRHNIKI Sodelovalo 540 tekmovalcev Letošnje osrednje republiško tekmovanje v orientaciji je bilo na Vrhr ki, organizirala ga je ZTKO vrhniške občine, skupaj s Partizanom. Nast pilo je 87 petčlanskih moštev iz vseh krajev Slovenije in 19 ekip vojake iz Ljubljanskega armadnega območja. Skupaj je nastopilo 540 tekmf valcev in tekmovalk. Vsaka ekipa je morala v 2,5 ure najti določeno število kontrolnih točk in na njih opraviti naloge: določevanje azimuta s kompasom, nuđenje prve pomoči, varovanje okolja in še posebne naloge, ki jih je pripravil prireditelj. Najboljši so bili tekmovalci in tekmovalke Zmajevega odreda iz Ljubljane Nastopili so v vseh kategori- jah, razen v kategoriji seniork, in do segli izredne rezultate. Posebno zanimivo je bilo tekmff vanje vojakov, ki so bili dobro pr' pravljeni in med ekipami ni bilo veli' kih razlik. Moštvo Vrhnike je osvojilo drug' mesto s samo eno točko zaostanki za prvourvršenirhi vojaki iz Ajdovšči' ne M A V Gostovanje tenisačev v ZRN V mesecu septembru so člani teniške sekcije pri ŠD Partizan Vrhnif gostovali (na lastne stroške) pri teniškem klubu EBERSTADT (bliZ* Stutgarta) v ZRN, kjer so odigrali prijateljsko tekmo. Tako so vrnili obi* članom TK EBERSTADT, ki so gostovali pri nas v mesecu maju. Rezult«' niso pomembni, pa vendar so naši člani igrali zelo dobro, še posebej, k( so prvič igrali v dvorani na tapisonu (zaradi dežja). Rezultati: Eberstadt: Vrhnika 40, dvorani, so bile odigrane še riasleO1 R Gothe : J. Majer 2:0 (7:6, 6:2), B nje tekme: Gothe : Bizjak 2:1 (5$ Obrez : B. Ogrin 2:0, (6:3), W Ger- 6 3, 64), Obrez : Majer 10 (6:2)' Lach : V Bizjak 2:0 (7:6, 7:5), W Bauer : Ogrin 1:0 (6:0), Gerlach Bauer A Stupica 2:0 (6 3, 6:4) Stupica 1:1 (6:3, 6:7), Obrez-Ogrin Ker pa je čas dopuščal in so bili Bauer-Majer 0:1 (5:7) naši člani navdušeni nad igranjem v IS 2 rav > ob 9 ur nedeljo. Osmi '5 11 TANKOVIĆ Sejem športne opreme tudi v Borovnici \ Vse, ki imajo težave s športno opremo. vabiTVD »Partizan« Borov niča na prvi sejem športne opreme, ki bo v soboto, 10. novembra 1984, med 8. in 20. uro v osnovni šoli Borovnica. Na sejmu se lahko pojavite kot prodajalec in kot kupec. Pričakujejo vas tudi svetovalci, ki bodo s svojimi nasveti prispevali k pravi izbiri pa tudi ceni športne opreme. Prostora bo za vse vrste športne opreme. Na razpolago bo predvidoma tudi tovarniško nova oprema Pričakujemo vaš obisk TVD Partizan Borovnica , Obvestilo /TKO Vrhnika organizira košarkarsko ligo krajevnih skupnost' v ob-emu Prijavijo se lahko ekipe vseh KS v občini do 12 novembra 1984 na ZTKO Vrhnika, tel 751-484 r V kateri krajevni skupnosti sem Z delitvijo vrhniške krajevne skupnosti v tri nove — CENTER, VAS in BREG je za nekatere ulice in ceste bilo vprašanje, v katero krajevno skupnost spada posamezna hišna številka. Za odpravo tega dvoma objavljamo naslednje podatke, ki so bili zbrani že v spomladanskem delu in so lahko do danes že spremenjeni, (mislimo glede števila krajanov): 1. V krajevni skupnosti CENTER so v celoti naslednje ulice ali ceste: 3. ulica ali cesta štev. krajanov Cesta 6. maja 204 Cesta gradenj 67 Gradišče 706 Kopališka 174 Lošca 79 Močilnik 15 Mrakova c. 68 Na klisu 1.206 Pot v Močilnik 134 Sušnikova c. 254 Usnjarska 87 V krajevni skupnosti VAS so naslednje ceste: Butanjeva 213 Dobovičnikova - 277 Hrib 59 Idrijska 396 Kurirska pot 83 Ob potoku 280 Partizanski klanec 104 Petkovškova 91 V krajevni skupnosti BREG so naslednje ceste: Delavsko naselje 228 Jelovškova 15 Kolodvorska 88 Ljubljanska 212 Opekarska 291 Partizanski tabor 288 ,Robova 145 Sivkina 125 4. Ulice ali ceste, ki se delijo v več krajevnih skupnosti: — STARA CESTA V posameznih krajevnih skupnostih so naslednje hišne številke: CENTER: 2, 4, 6, 8, 10, 13, 15, 18, 19, 23, 31, 33, 35, 37, 40, 45, 47, 49, 52, 56, 57, 58 — 97 krajanov VAS: 22, 24, 25, 26, 27, 28, 30, 32, 34, 36, 39, 41, 42, 43, 44, 46, 48, 50, 51, 53, 54, 55, 61 — 97 krajanov BREG: 1,3,5,7,9,11,12,14,16,17,17a, 20, 58/1 — 41 krajanov — VOLJČEVA VAS: 3, 8, 5, 6, 7, 11, 14, 15, 16; 17, 17a, 18, 19, 20, 22, 23, 24, CENTER: 25, 27, 29, 30 -4, 10, 12, 13, 21, 26- - 78 krajanov 55 krajanov CANKARJEV TRG BREG: CENTER: 2, 3, 3a, 4, 7, 8, 11, 12 —53 krajanov ._1,5, 6, 6 a, 9, 10— 7 krajanov - TRŽAŠKA CENTER: 2, 3, 4, 5, 8, 10, 13, 14, 15, S-15, 17; 18, 19, 20, 21, 22, 24, 26, 27, 30, 32, 33 — 260 krajanov VAS: 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 64, 65, 66, 67, 69, __?L72, 73, 74^75^76, 77, 78,79,80,81,82, 86 — 204 krajanov - NA KLANCU BREG: 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 36, 38, 39, 40 — 80 krajanov VAS: 21, 22, 23, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 34, 35, 37, 41, 42, _______ __ 43, 44, 45, 47 — 98 krajanov Stanovanjske hiše, ki nimajo hišne številke (n. h.), niso zajete v teh podatkih. Nove krajevne skupnosti imajo naslednje skupno število krajanov: CENTER — 3.453 ali 49,61% VAS: — 1.941 ali 27,89% BREG: — 1.566 ali 22,50% 6.960 krajanov stare KS Vrhnika Vrhnika, oktober 1984 Podatke pripravil: MILOŠ RIJAVEC TRADICIONALNI TEK OKOLI ULOVKE Nastopilo 240 tekmovalcev *TKo vrhniške občine in ŠD Partizan sta tudi letos organizirala tradicionalni tek koli Ulovke, ki je znana tudi drugod po Sloveniji. To je bila za ljubitelje teka v na-ayi in za pohodnike priložnost, da preizkusijo svoje fizične sposobnosti in preži-'lo nekaj prijetnih ur v naravi. Ambicioznejši pa so se lahko pomerili s svojimi 6kmeci na precej zahtevni progi. . Organizatorji so pripravili štirinajst ka- Pr, J?9a. Cicibani in" cicibanke so tekli na »P0 m. najuspešnejši so bili mladi tek-kjpvalci z Vrhnike in iz Logatca. Pionirji so "i na 1300 m, najuspešnejši so bili smu- {ar» n SK Brda in Logatca. I tekmovalci so tekli na 7 do 15 kilome-Skoraj idealni pogoji so omogočili, da J™bili doseženi dobri rezultati. Od tekmo-*0ev in tekmovalk je treba posebej peniti Kovačevo, zmagovalko v katego-4* So 25 let, Dado Grom. Casermanovo in -J'amunovo, drugouvrščeno v kategoriji «r-40 let najboljši Jeraj (ŠD Dren), Grom „'kv kategoriji 40—50 let. Kovač je zmagal kategoriji veteranov nad 50 let. pokroviteljica teka je bila UIV, ki pogoji? Pomaga pri organizaciji športnih prire-yr v naši občini. Rezultati: (V-'cIbanke 1974 in mlajše — 500 m: 1. Eva 3 JJen, ŠSD Kurir. 2. Marija Eržen. Hotederšica (galeja Kalić. SŠD Kurir. 8. Maja Kenk. Cici-Iv" 1974 in mlajši — 500 m: 1. Boris Zelene. r4ica'2 Jariez Jereb SK Logatec 3. Janez p3a,ai, SD St. Vrhnika. 5. Tadej Tuflek 7. Jure O' 10- Marko Bogataj 12. Matej Mole. 13. Ke-v 6i Petkovšek. Mlajše pionirke (1972,1973) kJ»0pm: 1. Urša Fečur. SK Logatec, 2. Mojca . fff SŠD Vrhnika. 3 Brigita Buh. ŠSD Vrhnika. KJ[Jb|caŠalamun. 8..Tanja Osredkar 9. Nataša "'Ohi Nataša Justin. 13. Tania Cviren Mlajši lrjr|.nlril (1972, 1973) — 1300 m: 1 Marko Do-\: Sk Brdo. 2. Jernej Cenn, OŠ K.D. Kajuh. 3 l-eskovec, SK Logatec. 4. Aleš Gruden, 5. n Sčupec. 10. Peter Sečnik. Starejše pio- nirko (1970, 1971): I. Marta Eržen. SŠD Hote-deršica, 2. Melita Malnar. SK Logatec, 3. Elvisa Korlat ŠŠD Kurir. 4, Nataša Rijavec. 6.' Mateja Tomažič. Starejši pionirji (1970,1971): 1. Robi Dolenc. SK Brdo. 2. Simon Japel|, SŠD Kurir 3, Jani Zobec. ŠSD Kurir, 4 Damir Sagrković. 7. Sean Kunstelj. 8. Andrej Krvtna. 10. Edo Weixler. 12. Ramo-6agrkovič Mladinci do 18 let —7km: 1. Ratael Marn, SK Logatec. 2. Bogdan Zeml|iš AK Postojna. 3 Jože Kozle. ŠD Bevke. 8 Slavko Caserman. 10 Bojan Gabrovšok 11. Sean Kun-stel| 15. Peter Kunstelj. 16. Andrej Krvma 17 Ramo Sagrković. 18. Damir Sagrković, 19. Jani Zobec. 20. Sašo Kunstelj. 21. Janez Pirnat. 22. Simon Japelj. Ženske do 25 let — 7 km: 1. Marica Kovač Vrhnika. 2. Urša Fećur. SK Logatec 3. Anica Ternovšek, ŠD Iskra. 9. Anka Kovač. 10. Branka Rihar. 11. Elvisa Korlat 12 Maja Mala-vašič. 13. Dragi Miklašič 14—16. Darja Možina. Nina Kunstelj, Ingrid Kunstelj. Ženske od 25 do 35 let — 7 km: 1. Dada Grom. St Vrhnika 2. Majca Caserman. St. Vrhnika Ženske nad 35 let — 7 km: 1. Majda Hočevar AM L|ubl|ana. 2. Julka Šalamun Vrhnika. 3. Martina Roje. Emona. Moški do 30 let — 15 km: 1 Srečo Končma. Partizan Bežigrad. 2. Vladimir Perlot. Sodražica. 3 Andrej Vozlič Avtomontaža 6 Ivan Tomažin 11. Franc Susman. 17. Jože Zalaznik. 18 Slavko Keršmanc Moški od 30 do 40 let — 15 km: 1 Janez Jera|. ŠD Dren. 2. Marian Jakša. Kari, ki. 3. Konrad Merlak Hotedršica 7, Boianškilar. 11. Janez Grom, 12 Bogdan Grom 14. Marjan Grom. 15. Lojze Miklavčič. Moški od 40 do 50 let — 15km: 1. Andrej Grom. Litostroj 2. Stevan Kovač. Partizan Vič. 3. Aljaž Macarol. S K Brdo. 4 Janez Gabrovšek. 7 Janez Grom 8. Zdravko Gabrovšok. Moški nad 50 let — 15 km: 1 Kovač Franc Vrhnika, 2. Adolt Knžnar, SK Alpma. 3. Jože Prijatelj. SK Brdo 4. Slavko Šalamun. Kategorizirani tekmovalci 15km: 1 Ivan Lc-skovoc. AK Posloina. 2 Dado Kranjčev ZAK Ljubljana Prejeli smo Čutim dolžnost, da se v vašem časopisu javno zahvalim dobremu pionirju, sosedu Toniju Brezniku, učencu 6. r. Cankarjeve šole, za skrb in pomoč, ki mi jo nudi vsak dan. Sam od sebe pride vsak dan in vpraša, če imam kakšno delo. Sem invalidsko upokojena učiteljica in vidim, da naš trud ni zaman, (seveda tudi trud staršev), ko smo mladim polagali na srce, naj pomagajo v nesreči. Danes smo vedno bolj potrebni drug drugemu. Saj se tega v naši Kopališki ulici vsi zavedamo, vsem sem hvaležna za nesebično pomoč. Če imamo tako mladino, se nam ni treba bati bodočnosti. Pionirji, posnemajte ga! Regina Podhostnik Kopališka 12 OBČINA VRHNIKA Občinska uprava za družbene prihodke razpisuje prosta dela in naloge INŠPEKTORJA, delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, za nedoločen čas, z mandatno dobo 4 leta. POGOJI: — Višja izobrazba ekonomske pravne ali upravne smeri, — eno leto delovnih izkušenj. Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še posebne pogoje, določene z zakonom in s samoupravnimi splošnimi akti: — uspešno opravljeno poskusno delo in strokovni i/pit, — zavzetost in družbena aktivnost pri uveljavljanju in razvijanju socialističnega samoupravnega sistema, — znanje slovenskega jezika. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljite v 8 dneh od dneva objave na naslov: Skupščina občine Vrhnika, Kadrovska služba, Tržaška cesta I. O izidu izbire bodo kandidati obveščeni najkasneje v 30 dneh po izteku roka za prijavo.na razpis. ZAVOD ZA NAČRTOVANJE VRHNIKA, Tržaška c. 23 razpisuje za šolsko leto 1984—1985 kadrovsko štipendijo za študij na FAGG — komunalna smer. Rok za vložitev prijave je 15 dni na Zavod za načrtovanje Vrhnika, Tržaška c. 23. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem sprejemanju prijav. Na podlagi 25. člena Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika, 22. člena Statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika in 23. člena Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje družbeno-najemnih stanovanj iz sredstev solidarnosti, razpisuje Samoupravna stanovanjska skupnost Vrhnika 10. NATEČAJ ZA DODELITEV STANOVANJ, ZGRAJENIH S SREDSTVI SOLIDARNOSTI V OBČINI VRHNIKA V LETU 1985 Borovnici (5 stano- SRS, če gre za S RS, če gre za SRS, če gre za Natečaj se razpisuje za: — stanovanja v stanovanjskem bloku B-11 vanj), — stanovanja v stanovanjskem bloku Klis 26 (4 stanovanja). Splošni pogoji za pridobitev stanovanja so, da: — prosilec ali kdo od njegovih članov družine ni lastnik stanovanja, stanovanjske hiše ali vikenda, ni imetnik stanovanjske pravice na primernem stanovanju, — ima prosilec prijavljeno stalno bivališče na območju občine Vrhnika, — prosilec ali kdo od članov njegove družine ni neupravičeno nezaposlen, — prosilec ali kdo od članov njegove družine ne poseduje nepremičnin ali osebnega avtomobila v vrednosti nad 200.000 din, — je prosilec zaposlen na območju občine Vrhnika v OZD, ki združuje sredstva v Samoupravni stanovanjski skupnosti Vrhnika, - — je prosilec zaposlen v OZD, ki ima sedež v občini, ki ima s Samoupravno stanovanjsko skupnostjo Vrhnika sklenjen samoupravni sporazum o prelivanju sredstev solidarnosti. Posebni pogoji: Mejni znesek skupnega dohodka na družinskega člana ne sme presegati: ' , ; — 40 €/< povprečnega mesečnega OD na delavca družine, — 60 'A povprečnega mesečnega OD na delavca samske delavce ali samohranilke. 80 9f povprečnega mesečnega OD na delavca mlade družine z več otroki (pri izračunu se upošteva povprečni OD v lelu 1\>84) Prosilci oddajo svoje vloge: — zaposleni delavci v svojih OZD, • delavci, zaposleni pri obrtnikih, Obrtnemu združenju. - upokojenci svojemu društvu upokojencev, - vojaški invalidi s pravico dodalka /a pomoč in borci NOV v občinski organizaciji ZB, - upravičenci do stalne pomoči m invalidi Centru /a socialno delo občine. ■ drugi občani v svoji KS. Vloga za pridobitev stanovanja mora vsebovati: - prošnjo z opisom socialnih in stanovanjskih razmer, - potrdilo o zaposlitvi (tudi /a ostale za delo sposobne člane cltužine). potrdilo o piemoženjskem stanju, - potrdilo o stalnem bivališču, - potrdilo o skupnem gospodinjstvu, potrdilo o skupnih dohodkih družine, potrdilo o premoženjskem stanju, - druga dokazila, za katera prosilec meni, da bi lahko vplivala na oceno razmer, izjavo prosilca, da nima motornega vozila, ki bi presegalo vrednost 200.000 din Razpisni rok traja do 30. 1 1. 1984. V loge, ki jih prosilci v lagajo v OZD in ostalih organizacijah, so le-te dolžne obravnavali in jih, s svojim mnenjem, v tazpisnem roku poslali na Samoupiavno stanovanjsko skupnost Vrhnika. Nepopolnih in ne-pi avočasno prispelih v log ne bomo obra v nav ali Izid natečaja — prednostna lista bo objavIjena v »Našem časopisu«. Oktober 1984 . , ODBOR ZA SOLIDARNOST SKUPŠČINE SSS VRHNIKA »AVTOMONTAŽA« LJUBLJANA, TPZD KOVINARSKA, VRHNIKA, Partizanski tabor št. 1 objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1) 1 glavnega projektanta tehnoloških procesov, . 2) 1 pripravnika z visokošolsko izobrazbo strojne smeri, 3) 1 samostojnega operativnega konstruktorja, 4) 1 komercialnega referenta nabave z izpitom za voznika »B« kat. (zaželeno tudi »C« kat.), 5) 1 samostojnega strokovnega delavca orodjarja, 6) 3 KV proizvodnih delavcev ključavničarjev 7) 3 KV proizvodnih delavcev kovinostrugarjev, 8) 1 KV proizvodnega delavca avtoličarja, 9) 2 PK proizvodnih delavcev ključavničarjev, 10) 2 PK proizvodnih delavcev kovinostrugarjev, 11) 1 PK proizvodnega delavca ključavničarja z izpitom za voznika viličarja 12) 1 voznika viličarja. Pod tč. 1. se zahteva visoka ali višja šolska izobrazba strojne smeri in 3 oz. 5 let delovnih izkušenj. Pod tč. 3 se zahteva višja ali srednješolska izobrazba strojne smeri in 3 oz. 5 let delovnih izkušenj. Pod tč. 4 se zahteva srednješolska izobrazba tehnične smeri z dvema letoma delovnih izkušenj. Pod tč. 5 se zahteva VK ali KV izobrazba in 3 oz. 5 let delovnih izkušenj. Pod tč. 6, 7 in 8 se zahteva KV ali PK izobrazba ustrezne smeri s 3 do 5 leti delovnih izkušenj. Pod tč. 9, 10 in 1 1 se zahteva PK izobrazba ustrezne smeri ali priučen določenih del z 1 do 1,5 let delovnih izkušenj. Pod tč 12 izpit za voznika viličarja z 1 letom delovnih izkušenj. Pod tč. 7 in 10. izmensko delo. Poskusno delo traja: pod tč. I in 3 — 70 delovnih dni, pod tč. 4, 5, 6, 7 in 8 — 45 delovnih dni, pod tč. 9, 10, 11 in 12 — 35 delovnih dni. Stanovanje ni zagotovljeno. Pisne prijave morajo kandidati — skupno z dokazili o strokovnosti — predložiti v 8 dneh od objave komisiji za delovna razmerja, Avtomontaža, TOZD KOVINARSKA, VRHNIKA, Partizanski tabor št. 1. Kandidati bodo o rezultatih izbire obveščeni v 30 dneh po izbiri. Na Vrhniki oziroma v njeni okolici kupim njivo. Ponudbe na tel. št. 752-457 Jure Zimšek Vrhnika, Na klancu 27 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in brata Dragana Srdiča se iskreno zavaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste nam izrekli pisno in ustno sožalje, darovali toliko lepega cvetja in ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala govornikoma, tov. rez. polkovniku Tonetu Mlakarju in lov. polkovniku Rifatu Šehoviču za tople in iskrene poslovilne besede in vsem, ki ste čutili z. nami ob tako težkih trenutkih. Hvaležno se zahvaljujemo vrhniški godbi za zaigrane žalostinke in vsem, ki so sočutno opravili res lep svečan pogreb. Vsem iskrena hvala Družina Srdič ZAHVALA Ob boleči izgubi naše najdražje Jožefe Leben se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje in nam pomagali v najtežjih trenutkih. Vsi njeni ZAHVALA Ob tragični izgubi edinega in najdražjega sina Roberta Trampuža se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga tako množično spremili na zadnji poti, mu darovali cvetje, in vsem, ki ste sočustvovali z nami ter nam ustno ali pisno izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo dobrim sosedom, prijateljem in sorodnikom, ki so nam v težkih trenutkih toliko pomagali. Iskrena hvala kolesarskemu klubu Rog, DO Rog in drugim kolesarskim klubom iz Slovenije in Jugoslavije, kolektivu Pekarne Vrhnika, pevskemu zboru DPO Vrhnika ter govornikom za poslovilne besede. Se posebej hvala za nesebično pomoč njegovim prijateljem iz kolesarske sekcije Vrhnika ter učencem iz osnovne šole, sošolcem strojne srednje šole in trobentaču Matjažu Mar-tinšku za žalostinko. Srčna hvala vsem Vsi njegovi ZBIRAJMO STAR PAPIR ZA MLADINSKO ZDRAVILIŠČE IN OKREVALIŠČE RDEČEGA KRIŽA DEBELI RTIČ Za naše otroke gre Krajani Pokojišča so tudi predsedniku občinske skupščine izrazili zadovoljstvo, da so tudi oni dobili pomoč od širše družbene skupnosti POMOČ VOJAKOV PRI GRADNJI VODOVODA NA POKOJIŠČU Hvala, tovariši vojaki Po skoraj štirih mesecih so se krajani Pokojišča poslovili od vojakov in starešin iz vojašnice Ivana Cankarja, ki so pomagali pri gradnji vodovoda na tej planoti. Izkopali so več kot štiri kilometre jarka za nov vodovod in pomagali pri polaganju cevovoda. Opravili so pretežno večino vseh zemeljskih del. S prostovoljnim delom občanov, ki so že doslej večkrat ob sobotah in nedeljah priha- jali na delovne akcije na gradbišče vodovoda, pa bo sedaj treba še zasuti preostali del položenih cevi. Komunalno podjetje in nekaj ostalih izvajalcev del pa čaka še izgradnja zajetja in rezervoarja. Predvidoma bodo dela zaključili prihodnjo pomlad. Slovo od vojakov in starešin je bilo prav prisrčno V zahvalo so jim pripravili krajši kulturni program, v katerem so sodelovali učenci borovni- Iz Borovnce bomo kmalu lahko prišli z avtom tudi po stan cesti na Pokojišče, saj je krajša pot Dobre štiri kilome-tie dolga gozdna cesta je bila sicer že zdaj v pretežnem delu dokaj dobia Problematičen je bil le 400-metrski vzpon tik pod vrhom Vrhniško gozdno gospodarstvo je že začelo s strojnimi deli na položnejši trasi, da bo obšla najstrmejši del in tako približala Pokojišče dolini za devet kilometrov Franc Dragar: Vsa pohvala vojakom in starešinam, res so bili pridni in lahko smo ponosni na tako našo vojsko Rajko Bikar, starešina JLA: Dobro smo se počutili med temi ljudmi in upam, da smo opravili družbeno koristno delo ške osnovne šole Pripadnikom jugoslovanske ljudske armade se je za izreden prispevek pri gradnji vodovoda v teh, do nedavna še povsem odrinjenih krajih, zahvalil predsednik Občinske skupščine Andrej Vidovič Med drugim je poudaril, da bi bil celoten trud širše družbene skupnosti, da tudi vasem »na hribih« omogoči boljši jutri, brez nesebične pomoči vojakov m starešin skoraj nemogoč Ko smo se pogovarjali s krajani, so bili vsi, brez izjeme, zadovoljni, hvalili so vojake in starešine, ki so v njihove kraje prinesli nekaj novega, in jim za slovo pnpravili zakusko V želji, da bi zagotovili industriji papirja prepotrebne surovine, ob tem pa čimbolj ohranjali naše gozdove in hkrati varovali naše življenjsko okolje pred onesnaževanjem, je Rdeči križ Slovenije pred desetimi leti pričel z organiziranjem akcij zbiranja starega papirja. Uspeh je očiten. Velja pa tudi poudariti, da je bila Vrhnika v tovrstni akciji, ki je potekala v letu 1983, v slovenskem merilu na prvem mestu, seveda ob podpori vseh družbenih sil. Glede na našo porabo papirja zberemo v Sloveniji z najrazličnejšimi oblikami zbiranja približno 40% potrebnih surovin. V koordinacijskem odboru za varčevanje pri RK SZDL je bila sprejeta pobuda, da naj bi v jesenski izredni akciji, ki bo potekala v mesecu NOVEMBRU 1984. v vseh organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih zbrali še več odpadnega papirja, izkupiček za prodani papir v tem mesecu pa namenili Rdečemu križu Slovenije za izboljšanje pogojev bivanja otrok v mladinskem zdravilišču in okrevališču Debeli rtič. V Mladinskem zdravilišču in okrevališču Debeli rtič letno letuje in se zdravi več kot 8000 otrok iz vse Slovenije. To so otroci iz socialno ogroženih družin ter tisti, ki bolujejo za kroničnimi vnetji grla. dihal in ušes. astmo organskega in živčnega izvora ter prebolelim rahitisom. Vsem tem velja naša posebna skrb in njim bi želeli omogočiti čim ugodnejše pogoje letovanja in zdravljenja. Zato prosimo vse organizacije združenega dela in delovne skupnosti, da sodelujejo v novembrski akciji, ki bo potekala pod geslom »ZA NAŠE OTROKE GRE« — ZBIRAJMO STAR PAPIR ZA MLADINSKO ZDRAVILIŠČE RDEČEGA KRIZA DEBELI RTIČ. Občinska organizacija RK Vrhnika bo tudi vsem OZD in delovnim skupnostim poslala obra- Za starše in ostale odrasle občane tečaj računalništva Organizuamo posebni tečaj osnov računalništva -uporaba mikroračunalnikov Potrebna predizobrazba -nobena! Tečaj vodi dr Boiut La-vrenčič z Inštituta Jožef Štefan iz Ljubljane Praktično delo bo na šolskih mikroračunalnikih Sme-' lair - Spectrum 48 K Tečajnma 5000.00 din (vaš prispevek za razvoj računalniške dejavnosti v šoli) Informacije dobite vsak dan od 7 00 do 14 00 v osnovni šoli Log - Dragomei (tel št 653-046) Moj prosti čas je delo Naš časopis Glasilo Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrh- ,nika - ureja uredniški odbor Marina Jereb (predsednik). Vida Curk. Miiorad Borčič. Jakob Su-sman. Milan Selan. Cvetka Glu- | mac, Franc Petelin (glavni in odgovorni urednik), Ivan Žitko tehnični urednik) Naslov uredništva OK SZDL, Cankarjev trg 8. Vrhnika - Številka žiro računa: 50110-678-54000 - Telefonska številka uredništva: 751-325 Tisk Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2 -Po mnenju Sekretariata za informacije v iS SRS na podlagi 7. točke prvega odstavka 26. člena za-kona o obdavčenju proizvodov in storitev v ■ ometu (Uradni list SI- (J, št. 3, 16-72) je Naš ča- i sopis oproščen prometnega davka. Prišla sva do hiše Rafaela Samca, obrtnika svečarja, ki je nedolgo tega dobil priznanje »mojster svečarstva«. Povabil naju je v delavnico in poklepetali smo. — Kako ste sc odločili za ta poklic9 Po poklicu sem aranžer, za ta poklic pa sem se odločil čisto slučajno. Delal sem v Metalki kot aranžer in se naenkrat odločil za samostojno delo. — Kaj vam je najbolj všeč v vašem poklicu? V mojem poklicu mi je najbolj všeč individualno ustvarjanje, to sem si vedno želel. In ustvarjanje je prav v svečah, mislim iz paradna, neizčrpno. Če se zavzamem, lahko nastane vsak dan kaj novega. Jasno, da vsi dnevi niso ustvarjalni. — Kje ste sg izučili za svečarja?' ■ Za svečarja se sploh nisem izučil. To sem že omenil pri odgovoru na prvo vprašanje. — Koliko let traja šolanje in ah ima ta poklic kakšne posebnosti? Šolanje traja, kot traja za vse obrtne dejavnosti, npr. mizar, krojač, kovinar. Vedno |e bilo združeno svečarstvo in medi-čarstvo. Skratka vse. kar je izdelanega iz čebeljega voska. 'To sta vosek in med. Vsaj nekoč so bile sveče iz voska, medenjaki in lectarji pa iz medu. - Koliko let že opravljate ta poklic'!" Ta poklic opravljam že sedem let. — Kako ste prišli do naziva »mojster svečarstva«? V prejšnji številki smo še skeptično govorili o nujnih vzdrževalnih delih na starih vaških osnovnih šolah. Med tem pa so na Cankarjevi šoli s težavo zbrali denar za popravilo šole v Podlipi, ki ima sedaj že popravljeno streho in nove žlebove. Do mojstra umetne obrti je dolga in težka pot. Trikrat sem sodeloval na razstavah domače in umetne obrti v Slovenj Gradcu. Na četrti razstavi pa mi je uspelo dobiti ta naziv. Imel sem serijo sveč 32 komadov v enakih barvah, samo da so bile ročno izdelane in vsaka je bila drugačna. Skratka kompozicija, ki je ustvarjala celoto. Očitno je bila komisija nad njimi navdušena. Komisija je sestavljena iz različnih strokovnjakov (umetnostni zgodovinarji, slikarji, kiparji, etnologi, oblikovalci, idr1.). — Kako poteka vaše vsakodnevno delo? Delo. delo in delo. Poleg vseh opravkov od nabave materiala do prodaje, pride vmes še delo. — Se tudi v prostem času ukvarjate z načrtovanjem in izdelo-. vanjem sveč? Ves moj prosti čas je delo. Moj konjiček je delo. Svoj prosti čas pa si popestrim s poslušanjem Cajkovskega in Beethovna. — Delate morda tudi druge izdelke iz voska, ali so to samo različne oblike sveč? Delam izključno samo sveče, kajti v njih vidim neizčrpno moč za sproščanje svoje fantazije. Pozdravila sva se s tovarišem Samcem, se mu zahvalila in odšla. Nikoli prej nisva bila v delavnici svečarja-obrtnika. a težko verjameva. da je katera lepše urejena. Ob pogledu na sveče sva tudi midva, nestrokovnjaka, ugotovila, da tovariš Samec zasluži naziv »mojster, svečarstva«. ROK MEGLEN in DARIJAN NOVAK zec odstopne izjave za izkupiček, katero naj izpolnjeno vrnejo delavcu odkupne organizacije, ki bo prevzemal zbrani papir. Vkolikor pa želi kdo še posebej podpreti to akcijo, naj, prosi- mo, nakaže svoj prispevek na žiro račun Rdečega križa Slovenije štev.: 50110-678-51579 -za Mladinsko zdravilišče in okre vališče. OO RK VRHNIKA Smuka na Ulovki Dobro pripravljeni pričakujejo prve snežinke na Ulovki, ki je v upravljanju TOZD Usnjarna Vrhnika že pet smučarskih sezon. Marljivi upravitelji so z udarniškim delom letos štrli še en trd oreh. Uredili so posebno progo za sindikalna tekmovanja, tako da tovrstne prireditve ne bodo več ovirale ostalih smučarskih rekreativcev. Proga je nekje na prehodu iz zgornjega v spodnji del smučišča. Dela na progi so trajala tri mesece, od tega so kar dva meseca buldožerji opravljali najzahtevnejša zemeljska dela. Lanskoletna novost — nov teptalni stroj — bo dobrodošla tudi v letošnji sezoni. Smučišče bo dobro poteptano in smuka bo zagotovo prijetnejša. Cene smučarskih kart za letošnjo sezono so že znane in v primerjavi z ostalimi smučišči bistveno cenejše. 400 din bo stala dnevna karta, za popoldansko karto med tednom boste odšteli 250 din, ob koncu tedna in med prazniki pa še 50 din več Otroška karta stane 250 din, prav toliko pa tudi karte za športne dneve in šolo v naravi. Simbolično ceno 100 din, boste odrinili za najmlajšega, ki se bo s prvimi smučarskimi spusti poskušal ob vlečnici Ciciban. Za toplo in hladno hrano bodo poskrbeli v dveh brunaricah, ki se bosta odprli s pričetkom smučarske sezone. Ker je smučišče le 9 km oddaljeno od Vrhnike je že do sedaj sodilo med najbolj obiskana manjša smučišča v Sloveniji Še več obiskovalcev pa bo verjetno letos, saj bo marsikoga k temu prisilila bencinska kriza in visoke cene smučarskih kart na drugih smučiščih. Žal verjetno tudi letos ne bo avtobusne povezave z U lovko Ovira je še vedno preslabo očiščeno cestišče. Zato se v Usnjarni trudijo, da bi se s Komunalnim podjetjem Vrhnika dogovorili za nabavo novega pluga, s pomočjo katerega bi bila cesta na Ulovkobolje splužena in tako prevozna tudi za avtobuse MAJDA HOSTNIK Razstava malih živali Društvo gojiteljev malih pasemskih živali Vrhnika prireja društveno razstavo malih pasemskih živali v Domu krajevne skupnosti na Vrhniki, 10 In, 11. novembra 1984. Razstavljeno bo več vrst malih pasemskih živali, kuncev, golobov in okrasne perutnine Vabimo vse gojitelje in ljubitelje živali na ogled omenjene razstave J Pred posvetom aktivistov SZDL 7. novembra 1984 bo regijski posvet na temo »Vloga krajevne organizacije SZDL v sedanjih družbenih razmerah«. Za občine ob Ljubljani bo celodnevni posvet v prostorih sejne sobe SO Ljubljana Šiška. Na posvetu bodo vsi udeleženci obravnavali dve temi in sicer: Družbenopolitične aktivnosti v KS. uresničevanje ekonomske stabilizacije in pripravo planov ter naloge krajevnih organizacij SZDL na področju kadrovske politike in v pripravah na volitve leta 1986. Na posvet so vabljeni predsedniki krajevnih konferenc SZDL in predsedniki svetov krajevnih skupnosti. Ribe ob četrtkih Ob četrtkih marsikateri Vrhničani jedo ribe. Ta dan se pripelje iz Izole dobro znani kombi, ki se ustavi na desetih mestih, kjer potem prodajalca prodajata zmrznjene in sveže ribe. Kadar pride, to takoj vemo, saj ga vedno spremlja domača zabavna glasba. Prodajalec Ivan Hrvatic nam je povedal, da na Vrhniki v enem dnevu prodata 500—700 kg rib. Kmalu bodo začel voziti še štirje novi kombiji in tako lahko pričakujemo, da bomo jedli ribe še večkrat.