MAst 40.	V gieiik 18. Telkiga travna	M849.
Slovenija izhaja vsaki teden dvakrat, in sicer	vsaki torek in petik. Predplačuje se za celo leto v založnici v Ljubljani 7 gold., za polleta 3 gold. in '/,, za
ene kvatre 1 gold. in 45 kr. Za celoletno pošiljanje na	dom v Ljubljani se odrajtuje še J/4 gold. Za po pošti pošiljano Slovenijo je celoletno plačilo 8 gold., polletno 4 gold., za ene kvatre 'i gold.
-----— ^ T--------------------1	-	.....------------.-,--- - V......--	---------- I	TI . ' TT~---------^.--J
ICazjasncuje čez odškodovanje
zastran tlake in desetine in drugih gospo-skinih davkov, zložil g. Ambrož, za deržavni zbor v Kromerižu do 12. Svečana 1849.
. (Dalje.)
III. Od odškodovanja davšin, za ktere gre plačilo.
§. 3.
Proti plačilu odnehajo sledeče davšine:
a)	Dela, davki v blagu in v denarjih, ktere je posestnik grunta kakor taki gruntni ali desetinski gosposki plačeval, in ktere le grunte in zemljiša zadevajo ;
b)	vse odrajtvila , ktere se opiraja na pogodbe od mitenskih gruntov ali zemljiš.
c)	Pravice v gojzdih in za paše, in tudi služne pravice med gosposkami in njih dozdaj nimi podložnimi.
d)	Vse odrajtvila v prideljkih in v denarjih, ktere so dozdajni podložniki gosposkam za pravice v gojzdih in za paše odrajtvali in tudi sploh za vse služne pravice.
IV. Od denarnih davšin.
§• 4.
Te denarne davšine so ali spremenljive aH nespremenljive odrajtvila.
§. 5.
Pravico, take odrajtvila tirjati, in njih obšir zamorjo skazati tisti urbari, kteri so storjeni po zapopadku dvorniga ukaza od 4. Kimovca leta 1786 štev. 574. Na to vižo dokazane odrajtvila v denarjih so za gotove za spoznati, drugač, če padejo pod odločbe §. 2 ali če so po urtelnih ali politiških sklepih drugač preravnane, ali če so morebit še dandanašni v pravdi.
§. 6.
Ako bi pa grajšaki take odrajtvila tirjali, ktere niso dokazane tako, kakor §. 5 predpiše , in če podložnik odreče, morajo grajšaki dokazati in spričati, de so te odrajtvila že saj 60 let od leta 1848 nazaj za šteti, brez vpornosti od vsih sprednikov dobivali.
7.
Tiste denarne odrajtvila pa, ktere so po politiških sklepih overžene, ali prenarejene se obračajo po imenovanih sklepih.
S. 8.
Pri takih odrajtvilih, ktere se vsako leto ne plačujejo, se letni znesik tako dobi, de se skupšina z številam let, na ktere na versto pride, deli in delivni znesik je plačilo za eno leto, ktero je za odškodvati.
g. 9.
Pod spremenljive denarne odrajtvila se štejejo prepisnine, to je laudemium.
§. 10.
Pravica grajšin za sprejembo prepisnin se le zamore spričati po kupnih pismih (kau-fertnih pismih) ktere so po postavah storjene in od podložnih tudi podpisane.
11.
Samo v tistih primerlejih se prepisnine zamorejo odškodovati, kader je pri sprejembi milenskiga grunta v prosto last namest kupa laudemium se odločil z tem pristavkam, de sc bo pri vsakimu spremenenju gospodarja, laudemium dajal. To ponovlenje laudemiuma je v takih zadevah zato vpeljano, ker je nizka cena grunta storjena bila, zato sc pravi kup
le počasi in po malim skuzi laudemium plačuje. Ako je pa pri sprejembi mitenskiga grunta primerjena cena -grunta se plačala zraven pa vonder tudi laudemium zato vpeljal, de bi bil vsaki novi gospodar skozi plačilo laudemiuma svojiga gruntniga gospoda počastil in spoznal, za take laudemije ne gre na nobeno vižo odškodovanje.
12.
Gosposke so jemale laudemije ali na primer spremenjenja gospodarja med živim ali po smerti.
Spremenenja med živiin se v navadi na 60 let, spremenenja po smerti, med ktere se štejejo tudi čezdajanja od očeta na sina, ali na hčer, ali na zeta se v navadi na 30 let ponavljajo.
§. 13.
Ker povračilo za prepise od podložnikov tirjano ne bo, bi se moglo odškodovanje po tih razdelkih 10, 11 in 12 vgotoviti, de bi bilo prav, tudi za cesarsko plačilo.
V. Od odškodovanja za odrajtvila v prideljkih.
§. 14.
Odrajtvila v pridelkih se razdelijo v spremenljive in nespremenljive.
§. 15.
Pod nespremenljive odrajtvila se štejejo vse davšine od pridelkov obdelanih zemljiš.
§. 16.
Pravica za sprejembo davšin v pridelkih se zamore tudi le tako skazati, kakor je bilo v §. 5 omenjeno. Ako pa takih dokazkov po-manjkuje, se pravica zviža po zapopadku §§. 6 in 7.
S- 17.
Vse take odrajtvila v pridelkih se morajo v denarno ceno preoberniti, brez razločka ali so bile do zdaj v blagu dajane ali so bile odkupljene.
§. 18.
Te odrajtvila v pridelkih se po tisti ceni v rajtengo vzamejo, katera je bila pri kata-stralni cenitvi vpeljana — ako pa za kake sorte tih pridelkov katastralne cene ni odločene, se vzame tista cena, po kteri so graj-šine do leta 1810 dominikalni kontribucijon plačevali.
§. 19.
Ako so se odrajtvila v pridelkih Ie na več let dajale, se tako rajtenga stori, kakor je bilo v 8 omenjeno.
§. 20.
Med spremenljive odrajtvila v blagu se štejejo desetine, pa le tiste, ktere so se od pozemeljskih pridelkov dajale, brez razločka ali so se dajale grajšinam iz zaveze podložnikov ali tem ali drugim desetnikam brez zaveze podložnika.
§■ 21.
Čez pravico za desetino dokažejo rektifi-katorji od leta 1750 itd. resnične pogodbe med desetniki in desetinskimi gosposkami, sod-bini veljavni urtelni ali politiški sklepi in druge spričbe, ktere so po postavah.
§. 22.
Koliko de na vsako leto desetine v pridelkih pride, se ne more prav za prav odločiti, zato, kjer pridelk ni vsako leto enak, zato se mora vsaka desetina koj v denarjih prerajtati.
§. 23.
Prerajtvilo se tako Ie stori:
a)	Za čisti znesik se vzamejo vse cene v gotovih pogodbah med desetinskimi gosposkami in med desetniki, v sodbinih urtelnih in v politiških sklepih.
b)	Č.e takih dokazkov pomanjkuje se vzamejo za podlago šiantne letne plačila, če so se skuzi 20 let dobivale, po sredni meri.
c)	Ako pa tudi poslednih dokazkov pomanjkuje, in če desetnik z dokazkami v li) omenenimi zadovoljen ni, se cena desetine zrajta po katastralnimu znesku zemljiša.
V temu primerleju se na podlagi katastra zrajta, koliko zrase na vsakimu oralu ali johu zemlje desetini podverženiga žita ali prideljka; ti zneski se po katastralni ceni v dnar spreober-nejo in se vsi vkup štejejo. Šuma se potem razdeli z letami obdelovavniga reda ("VVirtli-schaftskurs) in delivni znesik (Quotient) stori primerjeno podlago za odkupilo ali čisti katastralni znesik.
Ta znesik se zopet razdeli v tolkajn delov , kolikor jih je za odmero desetine potreba, namreč, če obstoji desetina v lOtimu, 15timu delu, se razdeli v 10 ali 15 delov in delivni znesik stori na debelo desetinsko ceno za eno leto.
Od tega posledniga zneska se pri žitni desetini odvzame 60 percent, pri vinski desetini 80 percent, in kar čez ostane, je pravi znezik desetine za en joh zemlje. — Po te meri se potlej prerajta lahko za vsako nivo, glede na njeno obširnost.
§. 24.
Desetine, ktere se ne pobirajo po znesku letnih pridelkov, ampak ktere se v golih pridelkih vsako leto v enaki meri odrajtujejo, se ravno tako odškodovajo, kakor druge odrajtvila v pridelkih.
VI. Od odškodovanja tlak. g. 25.
Tlaka obstoji po svojimu naravnimu namenu iz tistih del, ktere so podložni pri ob-delvanju gosposkinih gruntov delati mogli. Tlake so ali ročne ali živinske. —
Dosti grajšin je na Krajnskim, ktere so svoje dominikalne zemljiša z časama popro-dale, in tako se je zgodilo, de tlake za obdelovanje polja niso mogle rabiti. Zavoljo tega so grajšine take tlake, ki so bile od več, v druge dela ali pa v denarje spreobernile in tako se je zgodilo, de so se tlačanske dolžnosti v mnogih podobah spolnovale, namreč tako, de so nekteri podložni nekaj dni v letu peš ali z vozam na tlako hodili, zraven tega pa tudi tlačanske plačila dajali, ali tudi, de so mogli drage dela, kakor polske, opravljati, postavim v grajšine prat hodit, derva žagat, pri zidanju pomagat itd.
Tlaka je bila v tistih krajih, kjer je bilo bolj obširna, nar hujši teža za kmeta in zato je tudi revšina tam nar hujši — kakor postavim na mnogih krajih dolenske dežele. De bi se tedaj to opravilo tako poravnalo, de bi odškodovanje ne bil težji jarem, kakor je bila dozdajna tlaka, je potreba, dc se ta reč prav do dobriga prenaredi.
§. 26.
Po ustavni vodbi §. 1 — c je bilo že izrečeno, de bi mogle vse odrajtvila brez plačila nehati, od kterih uzrok perve vpeljave 7. Kimovca 1848 več ni obstal. Kjer so tlake
za obdelovanje grajšinskih dominikalnih zem- ukazuje: »Moja gospoda! cas je nanesel in Ijiš vpeljane bile, tako bi tudi v le primeri izrečena je cesarjeva volja, da Slovenski dobre z odškodovanja mogle nehati, ako grajšine bro nmej.no ali pak se naučimo, ako mislimo fe nimajo več tolkajn grunta, kolikor tlake; tedaj med Slovenci vredovat.: mene posnemlj.te, )U*
- • ' - -i- koJ tude jaz se Slovenski ucnn." Gosp. pogla-1
Kolikor bliži je ban svoji deželi, toliko
Hiš vpeljane 'bife"""Tako"bi "tudi"v"7e primeri I izrečena je cesarjeva volja, da Slovenski do-1 veselejši je. Od Jurjeviga dne pravi, kader J 1 J<	'	-	• »• ..........«i:	na.if.min ako mislimojse na-nj sponine: „Giurgjev dan bit če patron
južne armade!"
Ban sam pravi, de smo zlo preterpeli, ali
bi se jim tlaka le v te obsegi poplačala, — . „	- - - .	- .	- -
likor jo potrebujejo za obdelovanje svojih do-|var pak se tude res rad, kedarlemore^po | on reče, de nam mora dobro biti. Obetal nam
zdajnih dominikalnih gruntov §. 27.
Slovensko meni, ino je v tem toliko pospel, je 8000 pušk. Ban reče „sve ču dati što da je pri neki znani priložnosti Slovenskega!mogu, ništa ne mogu odreči Serbima." On Na podlagi kataltralniga svetomerstva bi I učitelja s Slovenskimi upražki po vsakterih re- pozdravi naš junaški narod in njegoviga pase prerajtalo koliko delovcov, peš ali z ži- Čeh v nemale strahe spravil. Slava ino nasa triarha. V Boga in pravico, v bana in nje-ino, bi bilo potreba za obdelovanje grajšin- hvala bodi zato temu plemenitemu gospodu - g0 kili zcmljiš - ravno tako bi tudi katastralna ino on sam v jasen izgled ino močen Ba
Tako bi se na podbodek urednikam in učiteljem. —
Tude od drugod poizvedam, kako se ne
vino
škili zemlj
cenitev plačilo na roke dala.
tainko prerajtalo, koliko vsaka grajšina po	. ,
katastralni meri za obdelovanje svojih zcmljiš ktero urednikov, rojenih Nemcev, jako cer-
....,,	I^U?« iimno in nnirn w n»!ih nmieil i : — flokler
vsako leto potroškov potrebuje in ta letna potreba bi bila postavna podlaga za odškodovanje.
28.
De bi se pa ta denarna potreba po pravici na vse podložnike ene grajšine razpar
sivo upina in upira, se naški naučiti; — dokler se pre jih nekoliko, pak rojenih Slovencev*) rajši, kakor da bi se v Slovenšini le pisati navadili, med Nemce v službe prosi. Pač le učivnica je pravo učiliše t. j. kraj uče-
govo slavensko ljubav zaupamo , de bo bolje. Ban nam je obljubil, de bo nas rešil od taistih , ki vkljubujejo našimu in cesarskimu napredovanju.	(Napredak.)
Postava za tisk, piše Napredak, je 'gotova in je že v natisu. Mi se je veselimo in vesele se je tudi tisti, ki so bili nakanili, nas s taisto oberzdati. —
(Vjestnik.) V Zemunu 8. t. m. Iz bo-risa ni nič noviga. General Todorovič se na-
-	. v . iima lil inu uuvigtt. vjoiitim	01, «■«
nja: ali presnovo ucitva - keda li jo ucaka- dja oprostenja službe> Herdi bo drugam po
Veršec. Veliko
tila, je potreba vediti, kolikor je tlačansko »>o? - Pri nas veselo hrumi po gorah moMadjar. g{) ^ y .........
odrajtvilo vsakiga kmeta naj bo v denarjih dolinah, da nas novoizvoljen. Sekovski kne-l re g	^^ .r/ fianata y Srem .
ali naj bo v delu, eno leto zneslo. Zato bi ^vladika Slovački C?) umi -nasa čast ino lju-|v Sftrh..n tepni nftnrftneliania.
sc tlačanski dnevi mogli v plačilo spremeniti be«en mu nasproti hiti. Bodi ga vecn. Bog _........ _ r______________
tako de bi za vsaki dan, naj bo peš ali z ^hvaljen, da bo res: „Moje ovce bodo moj	^^ Herdia. imenovali so ju nVOn
živino, ena tretjina (dritelc) tistiga dninski-plas slišale."	(Slov. Nov.) |Rfickwilrtf|«
ga plačila obernilo, ktero je v katastralni ome- Ljubljanske nemške novice podajo oznanjeno. Ta šuma in vse druge dozdaj veljavne I.1q c k ncealniga vpravitelstva, de je visoko lll0 0 poldne je prišel znani Percel v Pančevo, denarne tlačanske odrajtvila naj bi se vkup ministerstvo nav,ka z odpisani8. Grudna 1848 mesto, ktero je samo z nemarnostjo vojaških štele, de bi se tako skupšina tlačanskiga let-L( 7±7g mimoredno učenje austrijanske kri- komandantov in more biti tudi iz kakih drugih niga odrajtvila za vsako leto dobila. Tako se L,jnalne pravde v krajnskim jeziku gospodu še neznanih uzrokov na tako sramni način stori pri vsakimu kmetu za sporedama in ka- J)rj.u Lemanu jzročilo ki bo s pervim prihod- Madjaram v roke prišlo. Percel je dobil puder bi za vsakiga kmeta zrajtano bilo, naj bi ljga megca razlagati počei.	|s<0 „iesto, zakaj razun nekaj Nemcov in nese vse šume vkup štele in tako bi sc zvedilo, kolikor je grajšina do zdaj vsako leto za tlako v denarski vrednosti dobivala. Po tem sel igu ber(J ?jV7 krajnskim" in ne „v slovenskim" I junak pri Kudriciju in je berž razglas izdal
jeziku, zakaj pre dobro znana nam jc stranka! na narod v Pančevu in granici, s kterim ga v Ljubljani, ki se sicer ne derzne, očitno do-Lpominja k predaji, obečaje mu vse pravice in mači jezik zaničevali, pa zvito svoje preziranje dobrote Madjarskiga ustavniga življenja. Tako
stori rajtba po temule nagibu:
Grajšina N. potrebuje vsako leto za obdelovanje svojih gruntov 2000 gold. — Do
venci" zakrivati skusa.
zdaj jc pa ravno ta grajšina vlekla za tlako domovine s pIajšem „Krajnci smo in ne Slo- je Pančevo za si. kraljevo mesto razglasil, je od vsih podložnih vsako leto v denarski vred-1 nosti 4600 gold. Podložnik Juri Strah je do
zdaj za tlako opravljal vsako leto 30 goldi	_	_____
narjev — koliko bo tedaj po pričijočimu Islužev alo', vtegne tudi narberžeje v gori omen-|p„vabi vsakiga in slednjega, ki" je iz Banata
.............. """ jenim odpisu od slovenšine in ne od krajnšinejvtekel, naj se v 8 dneh v domovino verne,
Igovorjenje biti
[vzdignil regiment nemško in serbsko banatski, Ako pomislimo, de se je doslej saj mini-lje vkazal, naj se narodna straža napravi in Isterstvo pravice besede „slovenski jezik" po-|de naj si narod sam svoje oficirje izbira. Tudi
zagotovivši mu življenje in premoženje; kdor Pa naj že bo kakor hoče, toliko je res, pa nazaj ne pride, se izreče za izdajavca do-l de je beseda krajnski le zemljepisna (geogra- movine (Madjarske!) in premoženje se mu bo
logu letni znesik za odkupilo ? to je zrajtano tako :
gold. gold. gold. 4600 : 2000 = 30 : x znesik
4600 : 2000 = 30 : 13 gold. 2',/,, kraje.	nikoii pa narodopisna (etnogralijska) v občno korist razprodalo. Sicer pa vlada mir
tako bi za tistiga podložnika, kter jc do zdaj bese(la? in de bi se ravno lako} kakor od in red v Pančevu; Madjari nikomur nič ne na leto za tlako v denarni vrednosti po 30 krajnšine? tudi od koroškiga, štajerskiga, ba- prizadenejo; v celi okolici imajo le 6-7000 gold. dajal, za odškodovanje odpadlo na leto vorskiga? pruskiga jezika govoriti zamoglo 13 gold. 2V. kraje.	Ikar bi pa smešno bilo.
»/a kraje.
(Konec sledi.)
Serbska vojvodina.
Austriansko Cesarstvo.
Slovenska dežela.
j|moz. Nameta (Konlribution) je na Pančevo postavil Percel 70,000 srebra. Še morajo 700 rekrutov dati. Zdaj bodo saj imeli Nemci priložnost pokazati svojo ljubezen in vdanost
V Zemunu 26. Aprila (po st.) Naša v dja"ju'
Austrijanska dežela.
poslanca — Stamatovič in Pantelič sta bila z Banani Jurjeviga dne v Batoseku. Ban je Uže v I sprijel naše ljudi prav kakor svoje brate iskre-rita zarja ustavne svobode, no in prijatelsko. V celim razgovoru z banamlkneza Švarcenberga, g i po njej dane pravice tako ni bilo praznih priklonov in odveč besedi. Vse porka po železnici nazaj na Dunaj pripeljal
Pozdravljen od vesele
Ite in učinite ravno tako drugo leto nam sv
ino vendar se nam po njej dane prav
malo
%
drev	_	_
mora popred na vse kraje debelo korenj tude tenčko bičje pognati, ter v deblu ino ve-|graničarjev. Ban je zdaj opravnik in velitel
15. t. m. se je svitli cesar, spremljan od grofa Griinne iz Preš-
na-
Po časopisih se nam in tudi vladarstvu
». <« v. v- »l/li V1VU MlflV UV^imi-l J »VI » MVM4U JUU » v IJJ-—J - ■ - '	■/	v a.	I	v	11*1	II	•
jah do dobrega porasti" si v čislo ne vzel,	cele armade na jugu - torej Serbske in Her- dostikrat očita, de rad, dogodbe, in pa na-
pač groza bila mraku , kir še le vedno naše	vaške. Odkod in kako de bo Ban planil na gibe m uzroke pri ti ali um naredbi zamolčimo,
narodno nebo zastira. Tem svetleje ino vese-	Madjare, to se ne ve, toliko pa se zna, de
leje se pak vidi, če se gde kakor prijazno	bo z našo vojašnjo Madjare tiral od dol iz je ljudstvo s svojim lepim obnašanjem, s svojo
megetoča zvezda prikaže, da si istinitost po-	Bače in Banata gori. Pod banam bo tudi zvestobo in rodoljubnostjo v teh težavnih do-
-	Puchnerjeva armada, ktera je zdaj pri Beli bali pravico zadobilo, de mu vladarstvo po-
deljene ustave nar ložej ogledamo. Ali k čemu takovega
vsaki domorodec	,	«« -------------------------.	...
istinitvi ustavnih pravic napredujemo? - Raj- grecovi plani, po kterih sc je obnašal tudi nja v polni meri ne čutilo in ceniti ne znalo.
ši na ravnost tako zvezdo, ktera nas v na- Herdi in Todorovič. Ban ne more prezaliti,|
bledenja ino"pletcnja več, vsej cerkvi in pri inestu Temišvar. Ban spozna, polnama zaupa, in ker nočemo, de bi se glas Ddec vidi ino čuti, koliko da v de so ti naši nesreči nar več krivi uni Vindiš- razširil, kakor de bi vladarstvo tega zaupa-
i , .i	• i____* i i___i: I • __	nntiln i n poniii tia ynnln.
Kar dogodbe pri vojski vtiče, smo svoje
šem čakanji in upanji nekoliko pokrepčaj in
utoli, pokažem: Bodi nam Slovencam veseli|izpod Segedina nazaj Pešti približati glas, izvedeti, da se naša domača beseda prav čedno v uredstvo vleza. Neko neznano
de se je po tistim pustim planu tudi on moral misli že povedali in si po dolžnosti prizade-
- - -....... •	varno, de vsako prijeto novico od srečniga ali
nesrečniga boja med našimi in med Ogri berž
#) Tudi pri nas na Krajnskim imamo take I oznanimo. Armada spolnuje svojo dolžnost z
veselje" me sili"* ujaviti, da "ši poglavarji I terdovratneže in termaste hvalivce dozdajnih na- redko vdanostjo in zamore v sreči in nesreči
ržkcea okrona nreč p Eder roien Ne- pak' de se.d°	cesarsko esedo cnakop.av- enak() za],tevati gočutje in zahvalo Cele de-
izkega okroga, prec. g. J^aer, rojen J\c- ti irati derznej0. rojeni Nemci nasproti pa	v. am(1 „„.nrp: n;tnknPšn.>a uzroka
c, zlo skerbno prizadevlje, se Slovenski večidel pravico slovenskiga naroda, po svoje ži-pele. Nimamo zatorej nikakorsniga uzroka,
bur
mec
naučiti, in urednikom pri vsaki priliki resno|veti, spoznajo in spoštujejo.
Vred. [dogodbe zamolčati ali napčno razglasovati. —
To de opomnili smo že občinstvo, de se novice od premikvanja, postavljenja in od naklepov naše armade brez škode za deržavo in peljavo vojske popred razglasiti ne smejo. Vsi dobri deržavljani so z nami vred enakih misel, de se morajo vojskini plani zamolčati, in pritožba čez to pride le od tiste stranke, ktere nagibi in želje za zmago našiga orožja so še nekoliko dvomljivi.
Ravno ta stranka je zlo nezadovoljna, de nam Rusi pomagat pridejo, in okoli raznaša, kako nevarna de je ta dogodba za samostal-nost cesarstva in za razvitje ustavnih naprav.
Za tiste, ki v resnici Austrije obstoj želijo, ni treba za razjasnjenje tega sklepa obširnih deržavnih spisov (Staatsschriften). Oni sprevidijo, de je zdaj bolj kakor kedaj edinosti treba, oni v nesreči dežele kaj druziga vidijo, kakor vir zaderg in stisk za vladar-stvo, kakor priložnost k tožbam in širokim besedam.
Oni čutijo, de je pred vsem potreba, de se domača vojska konča, čutijo, de se zoper socialno revolucijo, ki se po celi Evropi vzajemno roke podaja, tudi vse postavne oblasti in vse svojim prisegam zveste armade zedi-niti morajo, de to narveči nevarnost družbe potlačijo.
Ogerska vstaja je svojo izvirno natoro celo spremenila. Ne gre več za veljavo stranskih ali ločivnih želja, ki se z ohranjenjem celotne deržave ne zlagajo, ali za prisiljeno raztegnjenje Ogerski deželi tako tako škodljivih popustkov mesca Sušca čez njih besedno in mogočo pomembo". Ves ta prepir tiče že zgodovini. Odkar je sovražno postavljenje, ktero je novozdelana ogerska vlada berž iz pervega proti vladarju in celotni deržavi zavzela, očitno razpertijo neogibljivo storilo, se je občna socialna revolucija, ktera vse moralne in pravne podlage človeških naprav omaja, tudi te vstaje polastila. Polski izgnanci so prevzeli vodstvo in vsi tabori razdiravne stranke na Nemškim, Francozkim, Polskim in Laškim so svojo pripomoč odrajtali. Nar ožeji zveza med prekucijami teh dežela se je očitno pokazala. Tako je postala Ogerska dežela bo-riše socialne revolucije, in v ta namen so se nje prebivavci z narvečimi lažmi ogoljufali, njih naržlahtniši občutki krivo rabili, in obilni zakladi dežele s straham in grozovitno silo brez vsmiljenja pograbili.
Ta boj ne velja samo obstanju Austrije, ampak vesolni vravnavi evropejskih deržav in njih podstavam.
Ni torej spreviditi moč, zakaj de bi imeli ravno zvesti austrijanski narodi sami vse darovati , vse bremena nositi, žlahtno svojo kri prelivati, ko vse dežele svoj revolucijski izmet v našo deželo napeljujejo, in se z našimi zmagami obderže, z našo nesrečo v nevarnost pripravljajo.
Kar pa na zadnje vtiče našo samostojnost in neodvisnost, za ktero se neka stranka dela, kakor de bi se tresla, ki se pa v resnici le pred našo dobro srečo trese, — uči zgodovina, de je le en studenec neodvisnosti, in to je moč.
Ako oslabimo v boju zoper pisano meša-nino ogersko-polske vstajne armade, pademo v odvisnost, če nam tudi nihče v boju ne pomaga. Ako se pa naše moči v nagli zmagi nad puntarji ohranijo, bomo s taistimi svojo neodvisnost braniti znali. Rusija je enako zadeta pri tem boju, kakor mi. Enake zadeve so vsigdar k zavezam peljale, ne pa k odvisnosti. Po taki politiki se nihče nikjer ne poganja. Še je čast in zvestoba na svetu, če prav so revolucijni možje pomembo te besede že zlo omajali.
Cesar in njegovi svetovavci bodo narodam besedo svojo izpolnili, in deržaje se terdno austrijanske ustave iz vodil svobode in enakopravnosti narodov resnico storili, (Čujte, nemškutarji! in pustite prazno repenčenje in šetinjenje! Vred.) Ne samo
celotnost, tudi svoboda in čast dežele se mora oteti. — Pervi pogoj pa, de se ustavne naprave izpeljejo in doženejo, je nar-popred gotovo ohranjenje cesarstva.
Zbor škofov na Dunaji še ta mesec ne bo dokončan, ker hočejo naši častiti duhovni očetje zdej ob enim se čez vse pogovoriti, kar v zdajniši tek in v povišanje katolške cerkve v Avstrii služiti zamore; zatorej je v Ljubljani birma za binkošti odpovedana.
Častiti škof iz Funfkirhna na Ogerskim so blizo Kaniže med razbojnike padli, ko so se bili na Dunaj v zbor podali; svoje življenje so mogli z dvema tavženti goldinarjev od tolovajev odkupiti.	(Zgodaj. D.)
v	v
Ceska dežela.
V Pragi je popolni mir in obseda ni zlo ojstra. Narodne Novine pripisujejo krivico, de je Praga v tisti stan djana, kateri se po njih mislih skori v celi Austrii za pripravni surrogat absolutniga vladarstva ima, nekim prenapetim ljudem, kteri le silijo, nobeniga obstanka ne poznajo, in ki tudi prave svobode ne zapopadejo, torej jo nespametno zapravljajo.
Zazdajni komandant Kevenhiler je bil poklical vse Pražke vrednike skupej, ter jim je sicer dopustil časopise izdavati, tode bolj mir-niga zapopadka; ker se jim drugači prepove novinarstvo in oni pod vojaško sodbo postavijo.
Ogerska dežela.
Prešporek 12. t. m. Ker se je sovražnik na otoku Čalokezu (Scliiitt) če dalje bolj razširjal, je sklenil vikši general ga napasti in tako njegovo moč zvediti.
Danas ob 2 zarana se je vzdignil oddel barona Buriča iz svojiga postavljenja med Bru-kam in Pišdorfam proti Somereinu inLuipers-dorfu in je po hudim boju premaknil sovražno brigado Ivoštolany iz 4 honvedskih bataljonov in 3 oddelkov Lehelovih hušarjev. Sovražniku so naši 12vbili in več njih vjeli, tudi eno bandei'o vzeli.
Vojaki so se z ukanjem v ogenj podali, nadušeni od bližne pričijočnosti mladiga cesarja, ki je vso armado pregledoval, in 11. t. m. pri narnakrajniših prednjih stražah okoli Hocli-strassa bil, ko se je od une strani Babnice od dalječ strel s štuki slišal. To je bila brigada Visova, ki je v brambo Edinburga iz perviga pri St. Mikložu postavljena bila, potlej pa čez Ivapuvar proti ltabu šla in pri Enesi hudi boj imela, kjer je sovražnik z veliko močjo proti Čorni predreti hotel in 3 baterije rabil.
General Vis se je pa z veliko zvednostjo in z mala zgubo od 20 mertvih in ranjenih pri Koni vstavil in je čez Bo Sarkany in Pau-chaggen v popolni zvezi z armado grofa Šlika.
(W. Z.)
General Vogel je mende v Trenčinu, Dem-binski de je pa v rudarskih mestih. — V Hra-dišu na Moravskim se bode te dni 20,000 Rusov skupej zbralo.
Lloyd oznani, de bo od 13. do 23. t. m. čez Lvov (Lemberg) 42,000 Busov šlo; število vseh ruskih vojakov, ki pridejo v raznih krajih skozi Galicijo, znese 128,000 z 20,850 konji.
Od Drave. Ban Jelačič je poslal oddel armade proti Pečuhu (Funfkirchen), de to mesto zavoljo verolomstva kazni. In za res to ni šala ovreči cesarsko bandero in razviti trojnobarvno madžarsko in posadka od 4. kom-panij graničarjev prisiliti, de se iz mesta oddalji in to v ti dobi, ko se vojašnja Jelačiča bana domovini približuje. Mi bi si ne znali razložiti te naključbe, ako bi ne bili zvedli, de se je v baranjski županii, kjer je nekdaj Bathyany veliki župan bil in po svojih agentih še vedno ljudstvo draži in podpihuje, glas razširil, kakor de bi bili Madjari Jelačiča bana okoli in okoli obdali.
G. m. Ottinger, komur je ban izpeljavo (izveršbo) izročil, je zahteval, de mu mesto Pečuh (z 15,000 prebivavci) v 12 urah 100,000 gold. v dvajseticah izplača in vse orožje preda, ker bi sicer mesto bombardiral. Nar beržeje ni to edino mesto na desnim bregu Donave, ki se bo našim vpiralo.
(Conat. BI.)
Ptuje dežele.
Laška. Mestre. GeneralHaynau, vodja obsedne armadne, ima pod sabo 3 bataljone Koudelka, 3 batalj. Haynau, 3 batalj. Emil, 3 batalj. Baden, 2 batalj. Ilirskih banatarjev, 2 batalj. l.banskiga reg., 1 batalj. romanskih banatarjev, 2 batalj. St. Georger, 1 batalj. Mazzuchelli, 7. bataljon lovcov, 1. batalj. štajerskih streleov, 1 oddel Boineburg dragone-jev, in pa primerno število kanonirjev in drugih.
Iz Malghere, kjer jih je okoli 5000 mož pod generalam Pepe, strelajo sovražniki na Mestre, in se večkrat iz terdnjave na naše zaženejo. Nar beržeje bo obseda še nekaj časa terpela, preden bodo naši to terdnjavo v roke dobili.
Po zadnjih novicah iz Mestre od 12. t. m. še ni mogel general Haynau zavoljo dežja veliko pri obsedi opraviti.
Dunajske novine podajo naslednje uradno oznanilo:
General d' Aspre je 6. t. m. z brigadama Stadion in Lichtenstein v mesto Luko prišel, in ravno tisti dan ste stopile brigada Kolovrat v Pizo in brigada Vimpfen v Pietrasanto.
Po prestopu meje je d'Aspre toskanske vojake povabil se mu pridružiti, kar so tudi storili.
7. t. m. je mislil general z glavno armado v Pizo marširati in 8. ali 9. na Livorno napad storiti.
Kakor se zve, bi se vtegnilo mesto Bo-logna braniti, general Vimpfen je vtegnil 8.t. pred to mesto priti, on ima povelje inesto le takrat napasti, če se za terdno na zmago zanesti zamore. General Gorzkovski bo vojaški in civilni poglavar Bologne. 11000 cesarskih se bo na Toskanskim in 16,000 na Rimskim rabilo.
Iz Milana se zve, de bo kmalo mir z Pi-emontezi sklenjen.
Graške novine pišejo, de so Austri-jani 8. t. m. pred mesto Bolonjo prišli, in de je prednja straža boj z meščani imela. —
Nemška. Nemško centralno ministerstvo je v Frankobrodu celo odstopilo, tako de ima nadvojvoda Joan sam središno oblast v roki. Frankobrodski radikalci se na-nj močno jeze. Po celi nemške deželi je zdaj veliko vrenje in veliki hrup med ljudstvam, ktero Frankobrodski poslanci spodbadajo, in pa med nemškimi vladarji, zavoljo nove ustave; kar je močnejših nemških kraljev in vojvodov, se ti Frankobrodski ustavi zato vpirajo, ker je pre svobodna in ker se bojijo, de bi iz nje koj republika ne izrasla. Na Saksonskim so sicer za en čas premagali vojaki, ali dežela še ni pomirena. V porinski Bavarii se je tudi postavnim gosposkam moč vzela in odbor za deželno brambo zložil. Pruski kralj pa je povabil nemške vladarje, de bi v posvetvanje čes Frankobrodsko ustavo pooblastence v Berlin poslali, in mende se bo tudi Austrija vde-ležila.
Francozka. Novica iz Bimskiga, de so Bimljani generala Udino nekoliko nabili, je Francozki zbor v Parižu zlo razdražila, in ker je Udinotu od vladarstva dano naročilo po-oblastenje od zbora zadobljeno preseglo, je zbor z veliko večino zoper ministre sklenil, vlado povabiti, naj se pri boju na Rimskim tega cilj in konca derži, kteriga je Francozki zbor odločil. Minister Odilon Baro je zboru oznanil, de so francozi le za to v Rim poslani, de bi se tam obsolutisein zopet ustanoviti ne mogel.
Graške novine so clo pravlico prinesle, de se je v Parizu zopet vnel boj, in de je predsednik Bonaparte vtekel; toliko je res, de ga francozki časopis „Le Peuple" n e pošt e ni g a imenuje in de francozke poslance očitno opominja, naj sedajno vlado spodč,
IV e 1> O 1 i t i š k 1 ti e I.
Pastirska podobica.
(Idyllion.)
Anton: Kako je veselo
Vse spet oživelo! Iz hiše saj smemo, Z živinco vun gremo.
Jakob: Sim komej pričakal, De kaj bi poskakal; Per peči sedeli, Bi mogel zboleti.
Anton: I'rav novo pa zame Veselje se jame; Tam v šoli ni tičie, Ne tudi cvetičic. Jakob: Sej znaš pa zdaj brati, In lepo pisati; Per cedi neumni Ne bomo razumni. Anka: Ce ravno sim mlada, Po zimi sim rada K Gospodu hodila, Se brati učila. Anton: Slovensko ste brali, Al' tudi pisali? Per nas je le malo Slovensko veljalo. Anka: Mi dosti je branje, Ni sila pisanje; Fantinam pa veči Je znanje doseči. Anton: „Boš dete se učilo, Ne bo te težilo;" Tak oče moj mili So mi govorili. Anka: Zakaj pa v Ljubljani Zdaj nisi kot vlani? Tu z nami se vodiš, Več v šolo ne hodiš? Anton: Ne bil bi nikoli Odrekel se šoli; Pa smert je očeta Mi vzela iz sveta.
Jakob : Kar slišim , je lažji
Zdaj šola, vsim dražji; Slovenšina uči se, Kmetijstvo časti se. Anton: Vse zdaj je drugačno, Pred blo je napačno; Kajkrat rudečica Je spekla me v lica! Anka: Zakaj se sramvati?
Znaš nemško kramljati; Se lahko pobahaš, Marskoga pomahaš. Anton: So oče prašali,
Kaj v šoli smo znali; Pa kaj sim povedal? Ko mutec sim gledal. Jakob: Kaj veš per nas tudi? De kdo se še čudi; Te lahko to moti, Je nemško na poti. Anton: Pa v šoli mi dečki
V obleki vsi kmečki! Je smeh gospodičev Rad šel do kmetičev. Anka: Sosedova Metka Na se od začetka Gosposko je dela, De v mesto je smela. Anton: Res ni šla vkup šola In kratka kamžola; Pa oče in mati Kaj mogli so dati ? Anka: In Metka cvetice
Zdaj šiva v tančice; Per srajci pa niti Ne ve narediti. Anton: O pač bo nar bolji, Ljudem kaj po volji, De iz šole bo kmalo Za dom se več znalo. Anka: Smo tak govorili, Ovac pozabili; Jih vernem čez mejo, De v škodo ne grejo." Jakob: Le stori za naji, Sej tečeš ti raji; Midva počakajva, Še malo kramljajva.
Podlipski.
Sekaj
od benečanskili Slavjanov.
(Konec.)
Zemlja je rodovitna za vsako zerno, posebno pa za sirak, v goreli vino ne dozori vselej, torej ga malo ravnajo. Vsaka hiša ima po 3—6, 8, krav, po 100 ovac, nekaj koz. Mleko, batuda (zmetki) ino polenta je njih vsakdajno živilo, razun kake juhe; priteni so pa ljudje čversti, terdni zdravi visoke postave, močni, dočakajo lepo starost. Gorjani imajo zarad gerdili planin težko življenje: Vse polja skopajo z lopatami, gnoj v koših na herbtu, ali na glavi ves znosijo, po tri, štiri ure vlečejo derva, seno butare od centa in pol; ženske, ko možki, veliko preterpijo, ino prenesejo, so premarljivi, in vselej dobre volje. Se splazijo med skalovje, kjer je le ena pest sena zadobiti, al kakšne korenine, hlodje za ognjiše, zavolj pomanjkanja gojzdov, katere so posekli in poprodali pervi nepametni stariši.
Preveč si upajo, zato je tolko nesreč. Veselo prepeva truma, kader zjutrej na planino gre, in zvečer marsikterga že obžalujejo, matere, otroci, bratje, al sestre, katere majhen kamenček včasi spodtakne, in se prever-žejo v žrelo prepokaniga pečovja; marsikter se tako razleti, de še kosčičov ne najdejo, al še do njega nemorejo, včasi kakšniga raz-drobljeniga v rjuhah domu privlečejo. Pri živini na paši se to večkrat zgodi, de se po-bije. Ni leta de se kaj ne včinilo! Posebno pa če se krave bijejo, in če jih pastir miri, gre krave in pastir na kose, kader jih druga potisne. Za si življenje pobolšati gredo nekteri po kupčii okrog, nar več del pa na Vo-gerijo sukno prodajat.
Jezik benečanskih slavjanov je no malo čuden v izreku, s taljanskim in nemškim pomešan, govorijo pa prav počasno. Nekaj spri-ča sledeči pogovor med Drejam in Maticam v benečanskim narečji (kokar je spisan, se mora brati, ker tako le govorita dva ondašna kmeta.) Ureja: Botar Matic, ajirjes, dej vašžef da-
mou paršu? Matic: Magar takua ne! D. Kadaj paršu? M. Učera po nocji jih je osan paršlo. 1). Kje so utekli bli?
M. Taz kranjskega, ku so paršli tu uJu-blane, jih je parvo nuje nih dve stua ušlo.
I). Antada ki djela zada ta dama. M'. Se skriva gor po podu, cje po skednju, po dne ga obedan na vid, po nocj pride tu hišo,di kisnje,al uza-mc kak kos kruha in gre gor u kazone (Heuhiitten auf den Alpen) gor na planino, kadar grijo pa po senua, mu ki neso, numarc f etvvas) brovade (ge-ribene Ituben) al kaže di ki gorkega snje.
D. Ben Cgut) takua na puojde vicj nazaj ? M. Buali vje, kua bo, on žej nejeje čut telega.
U. Kib van sturli druzega dat, in še pet stua cvancgerc, takua kij včera tu cirkvi oznanu gaspuat. M. Sa bi jist rad, kib teu iti nazaj, pa kamu moren, na gre uanjci (nicht ein-mal vom ital. nanehe) za vas svjet. Prav, kib šu nazaj, ga bojo, štrapa-cal, kastigal, morebit še fužiljeral (martern, strafen, erschiessen.) D. Še hujš bo či ga vlove, morebit, kib šu sam nazaj, bi mu kapitanih (Haupt-mann) pardonjeru. M. Pustimo an cait,morebit spodjo tle od tot Cesarja, potle njema ražona(Recht) vicj tletode, in takua bo liber. D. Perbako, tuale san žej jist mislu pa bo šafat kjek (etvvas) bomo videl kua storjo Venetke, če nas one ne libera-jo, potle spek zluadi (Teufel) rep zvije, kab blua, kib ankrat njemce vun spokal! Ma bo dificil! (aber es vvird schwer.) M. Ka ste prjet jau,ka bo dost kontribu
cjon če se na uarne. D. Ču san de od pet do deset stua cvancgerc.
M. Maledet (verflucht) tuale me skarbi, či pridejo, in či mi bargeške (Hose) uzamejo, potle kan puojden? I). Persuadjerajte ga, de naj rajš ubouga
kub imjela hiša tarpjet. M. Ga cion (hočem) či bo le teu. ]). O botar (Patlie) Matic z buahan. M. Dunkue (niithin) bua vas var.
Jvan Obalo.
Knjiga splošnih deržavljanskih postav.
340.
Ako pravice posestnika nepremakljive reči ali kake rečne pravice z stavljenjem noviga poslopja vodniga ali drugiga dela, v nevarnost pridejo, brez de bi se bil početnik dela proti taistimi} po predpisu splošniga sodniškiga reda zavarval; ima v nevarnost pripravljeni pravico, prepoved take novine pred sodnico terjati, ino sodnica je zavezana to reč kar je moč naglama razsoditi.
§. 341.
Oo razsodbe reči nima sodnica pravilama nadaljevanja dela dopustiti. Le v bližni, očitni nevarnosti, ali če početnik dela primerno zavarvanje da, de reč v prejšni stan postaviti ino škodo poverniti hoče, prepovednik nasproti v zadnimu primerleju nobeniga enakiga zavarvanja za nasledke svoje prepovedi ne da, se ima začasno nadaljevanje dela dovoliti.
§. 342.
Kar je v poprejšnih glede noviga stavljenja zapovedano, velja tudi za poderanje stariga poslopja ali drugiga dela.
343.
Ako posestnik stvarne pravice dokazati zamore, de se kaka že obstoječa ptuja stavba, ali druga ptuja reč razpadu bliža ino mu očitno škodo žuga; ima pravico sodniško po za-varvanju siliti, če ni že politiška gosposka zadosti za javno varnost preskerbela.
§. 344.
Pravicam posesti se prišteva tudi pravica, se v svoji posesti braniti, ino v primerleju, ko bi sodniška pomoč prepozno prišla, silo z primerno silo odgnati (§. 19). Zraven ima pa politiška gosposka za ohranjenje javniga pokoja, kakor kaznovavno sodnica za kaznovanje javnih silodelstev skerbeti.
§. 345.
Če se kdo v posest usili, ali z zvijačo ali prošnjo skrivno uleze, ino to kar se mu iz vsluž-Ijivosti dopusti, brez de bi se obstojna zaveza prevzela, v vedno pravico premeniti skuša, postane na sebi nepostavna in nevestna posest verh tega še nepristna; v nasprotnih primer-lejili se ima posest za pristno.
§. 346.
Vsakiga nepristniga posestnika je moč tožiti ne samo za postavljenje na poprejšni stan, ampak tudi za odškodvanje. Obojno mora sodnica po pravni obravnavi tudi brez obzira na močnejši pravico, katero bi toženi do reči imeti vtegnil, ukazati.
347.
Ako se pri ti priči ne pokaže, kdo je v pristni posesti ino koliko pravice ena ali druga stran na sodniško podporo ima, se reč v pravdi toliko časa hranitvi sodnice ali tretjiga zaupa , dokler se ni pravda zastran posesti obrav-nala ino razsodila. V pravdi zmagani zamore tudi še po ti razsodbi iz dozdevne močnejši pravice do reči tožiti.
§. 348.
Če samiga imetnika več iskavcov posesti h krat za izročenje reči terja, ino med njimi je eden, v kateriga imenu se je reč varva-la; se taista pred vsimi temu izroči ino ostalim izročenje naznani. Ako ta okoljšina nobe-niniu v korist ne pride, se reč varstvu sodnika ali tretjiga zaupa. Sodnik ima pravne pod-stave iskavcov posesti pregledati ino čez to soditi.
§. 349.
Posest telesne reči se sploh zgubi, če se taista brez upa najdenja zgreši, če se prostovoljno zapusti, ali v ptujo posest pride.
§. 350.
Posest tistih pravic ino nepremakljivih reči, katere so predmet javnih bukev, vgasne, če se iz deželnih mestnih ali zemljiških bukev zbrišejo, ali če se na ime drugiga zapišejo. §. 351.
Pri drugih pravicah neha posest, če nasprotnik izreče, de tega, kar je scer opravljal, več opravljati noče; če rabe pravice drugiga več ne terpi; ali če'za prepoved, kaj opustiti, več ne mara, posestnik pa v vsih teh primerlejih pri tem ostati pusti ino za obderžanje posesti ne toži. Z samo nerabo pravice se posest, razun primerlejev zastaranja v postavi odločenih, ne zgubi.