gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvari. Ishajaj.0 vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.5 za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj XIII Ljubljani v sredo 25. julija 1855 List 5» Nasadba i« reja hrastovega drevja /. Hrastove plemena. (Dalje.j pervi versti spadajo naslednje plemena: nitnih lastnost zasluži tedaj poletni hrast, kadar vega bi hrastje sadili kmetovavci drugin boli 9 da dobra in globok pogostoma sadili v zemljiščih teg ? parst pred je 9 ktera pa ne smé mokra biti 9 1. Nava dni hrast. Ker sila pozno poganja m gojiti zacenja kajti v taki bi drevo preveč beline rodilo, ktera hitro se pozno zopet listje zgubiva, mu pravijo tudi Sad bojih plemen d namreč služi! je zimski hra t, in zavolj teže, terdnosti in terpez- mnogokrat ljudem za hrano, posebno v časih hude nosti njegovega lesa građen ali cèrnica (Stein- lakotě. Kronikarji pa pripovedujejo, da to jedilo vži eiche To je lepo, močno, veličansko drevo. Mlađega lezin uzrokovalo. Z lunuti » » i um i\aiji pa pi ipu v t uu|c |u ^ ua IU jCUllU \ £jl vavcom ni dobro teknilo, temoč da jim je mnoge bo h as nj je koža svitlogladka, starega postaja sivkljata in mu presićem; tudi žganje — hrastovec razpoka. Listje je dolgato, tamnozeleno, topokri- iz njega. iDa'je sledi.) « V «b m. m m V A • « ■  I hrana je pa želod napravljaj lato. sedí Z el od je manjši kakor poletnega hrasta 9 ter po do in po do 12 v šopicah na verhu 9 zlo kratkega peceljna. Les njegov je terden, težek težaven za obdelovati, pa posebno vgoden za stavbě Gospodarske skušnje pri vodah; skorja njegova služi usnjarjem za koze strojiti: tudi nareja jo iz nje Iiart'ja ju IA IlJC in IZ »ISUK , li ICI C ua jisvu, wtii/uju snuoujc ěi ívapcvim 1 r^iimrvuiii uu vcu dobro černilo, in želod njegov je prav vinorejcov s tako hvalo popisane, da moramo iznova W ^ « — — «w A A « A ^ a i/ « ■ • V i • ^ 9 # • i ^ 1 t • • A v • v ! sisek ktere na listu Še enkrat od Kajševega rezilnika! časniku dunajské kmetijske družbe, poslednjem beremo skušnje z Kajševim rezilnikom od vec listji sedé 9 redivna hrana živini. Po Norvegii meljejo želod v priporočati našim vinorejcem to nograško orodje inoko, ter pečejo kruh iz nje ta želod, ter ga priporočajo namesto kave. novejih časih žgejo je za dvojno rabo — za noz in skarje. 9 Ta hrast nikom zamore va jen no^radnik v ki tem rezil dneh cei zraste 100 do 120 čevljev visok in do 6 čevljev de- oral tert obrezati in se bo se manj utrudil bel v okrožji; on doraste v 250 letih, ter doseže kakor z navadnim rezilnikom, pri kterem 4 dní po 400 do 600 let starosti. Ljubi merzle kraje in hri- trebuje, da obřeže oral (joh) nograđa. Ker tedaj s se bovito lego, kjer visokeji prihaja; najljubša zemlja mu Kajševim rezilnikom — pravi omenjeni časnik je pešeno-ilovnati svet. JSavadnemu hrastu nar bližej pri vsakem oralu prihranita dva dneva na delu, stoji vvsem našem cesar s tv u. ki ima milijon in v f CJ v tu IM c* »J V Ul vv U I* * ^ v f u J tlliu JL ULI Hl jUJLl 2. Poletni hrast. Ta raste visokeje in hitreje 759.271 oralov nograđov, priliranilo na leto cez od zimskega doba, potřebuje pa globokejega in rodo- milijone delavnih dní, ki bi se potem lahko ober vitnejega sveta. Gojzdnarji mu pravijo tudi peceljna- nili za druge obdelovanja ta bi znesel za ali ženski", sta vb i ni hrast (Som- vse cesarstvo naj manj en milijon goldinarjev mereiche, Augusteiche, Stieleiche). On zraste 100 vsako leto. (Gosp. Brus ima v pisarnici ljublj. kme s ti, ali z go d nj i do 180 čevljev visok in do 400 let in zamore 1000 let starosti doseći! čevljev debel; raste tijske družbe ta rezilnik v zalogi in na prodaj). Cvetje njegovo pokaže se mesca maja z listjem vred; sad ali želod tići po dvoje vkup na skupnem dolgem peceljnu. Listje na peceljnih je prav kratko, podolgasto, glaiiko nejednako izglobljeno in zavito krilasto. Valjovito de bio gré 30 do 40 čevljev naravnost na kviško parižke razstave 9 gledé na razpostavljene kmetijske pridelke s. les je cverst 9 terd 9 tezek, vlečljiv, v mladosti bel 9 v sta Austrijanske vina i to je 9 vina, ktere so se iz mno rosti rujavkljat. Poletni hrast raste po celi Europi v pešeni s parstjo in ilovco zmešani zemlji; raji je na planjavah in po nizkih berdih , kakor na visokih go rah. Hrastovina njegova služi za stavbě nad in pod začela zama zemljo in v vodi; posebno je vgodna zalađje sine in mnogoverstno orodje; tudi jo rabijo za dile, pohišje in druge mizarske izdelke; tudi za kurjavo je prav dobra in oglje njeno veliko zdá. Zavolj teh ime goverstnih dezel našega ce sa r s t v a poslale v parizko razstavo, so jim tam takovseč, da zamoremo prav zadovoljni biti. Ta hvala ne izvira sieer že iz razsodbe za to postavljene komisije, ki je se le komaj svoje preiskave , pa drugi ogledovavei razstave, kteri jih pokusajo, so z blagom in ceno niih prav zadovoljni. Kdor francozke vina v kerčmah parižkih pije in pre-vdari njih silno dragiuo, se mora čuditi, da austrijannkih 9 ker Morebiti da tóte in sledeće imena niso popolnoma prave drevje po raznih krajih različno imenujejo ljudjé; tudi je sloven sko imenoslovje (terminologija) rastlin še sila negotovo in za nemarjeno. Prosimo tedaj. ce kdo kaj boljih domaćih imen vé vin niso že davnej Francozi pokupili. Kupovali jih pa niso ker jim niso bile znane. Gotovo se bo iz našega cesarstva vprihodnje mnogo vina na Francozko spečalo, če se bojo naši rojaki le naučili, ga v sklenicah (flaškah) prodajati. Da pa tega dosihmal ne znajo, se vidi, v kakosnih apote " V V.« j V.IV» m m V/UIIHV vvuilj « VV/ IVUV AUj VUljlU W U 111 ti V i 11 i 111 U 11 V C7 ® » J'U VV^M UVUJUUÍU» U V Li M | V ^ » IUÍ | w I» «HUU1JI da jih naznani blagovoljno po „Novicah". Vstregel bo nam in karskih sklenicah so nektere v razstavo poslane vina •1 1 • • » 1 • 1 mi.« . — . -__ti prihodnjim pisateljem naravoslovskih knjig in sostavkov. Pis. (Res 9 in je, da imenoslovja rastlin zlo potrebujemo in da bi iz tega se utegnilo misliti, da nihce ni v stanu rastlinoslovja v slovenskem jeziku spisati, kar bi pa nebilo po pravici. Sicer nam bopanaš kako slabo so bile nektere zamašene. nov slovnik tudi o tem veliko pomagal. Vred, Tudi na Francozkem, kar sem dosihmal vidil, ne pri-delujejo povsod žlahnih vin, — povsod pa nograde ob- delujejo umno, in posebno skerb obračajo na vino, ki je že 234 přiděláno, v hramih (keldrih). Tadi nasi vinorejci se bojo vendar ta čudna bolezen se zmiraj ostala zastavica, ktere _____n i.____________ ««X:^ «« k« .Jnn.ia .Ailn« ôo ™îh na. í«!/« »„.0^:1 a ~ u :___1:__X: . •___. ..«íí mogli tega navaditi in vinom našim se bo odperla obiloa se mhce ni tako uganil, da bi mogl reci : kupčija po svetu. Pred všem bo treba ustanoviti p r> ta je prava cas Tisto misel, da je kolera zlo eoaka v svojih vzrokih k tergatve, in (ka jajo svoje vina po je navadno v vsih deželah, ktere proda m ali ta) 1 da se v vsakem nogradu vec dili Tudi k p nie a m (Blattern), bi mi se naj bolj poter-)ze se začenjajo tù in tam, ker ni daha oe krat terga, ker mesa nje zrelega in nezrelega grojzdja sluha od koz, same p b 5 mnogokrat se pa tadi na je ena naj večih napak v vinoreji Zdraviteljske pisma od kolere* ® * 3. pismo. Še marsikaj imamo svojim bravcem od kolere povedati kar lastnosti in zdravila te bolezoi zadeva, da dobijo prave 0 nevarnih mazari îre jim priporočaj > zapopadke o nji in se varuj ej in mnozih tistih zdravil, kt J m 0 j s t k ali za odvračbo kolere Kolera i*' » ktera se kakor kug po ptuja bolezen, in se zatega voljo imenuje ozdravljanje. je j a tiska svetu vleče, • v ali diska k Tudi v Europi in sicer po vsih deželah našega delà sveta iaiamo, dokler svet stoji, kolero to je, M ■■ I ■■ 9 drisko z bljuvanjem ob enem al ta nasa domaća zlasti ob hudi vročini poleti navadna kolera ni tista hudobna kuga, ktera se je k nam pritep!a iz jutrovih dezel Azij je ct » njezdo mnozih kužnih bolezin kakor koz (osepnic), ošpic ali oder (Masern), škerlatnice in mnogih dražih, ki so se že zdavnej pri nas vselile ali se še bojo preden bo konec sveta 5 Od te poslednje pritepenke, ktera gotovo ^nikdar vec ne bo iz Europe popoinoma pobe omenjene niso, je toliko znano dnj je v 9 kakor tudi ravno da > čeravno je v h i Indii ob južnih primorskih krajih od nekdaj doma endar še le leta 1817 se kot strašna morivka prika 5 zala v J 9 tistem ovinku reke Ganges-a, ki se G S Delt imenuje Od tistega ' - j — --- kota se je razširila po vsi Indii, se je vlekla čez vso Azijo in se leta 1830 per-vikrat pritepla v Europo in sicer na Husovsko, od kodar je širila dalje čez Poljsko, da že leta 1831 se je pri- kazala pervikrat na Dunaji smo mi pervikrat imeli priložnost ž njo se soznaniti. Takrat se je vlekla tudi po Nemškem, Angležkein, Francozkem in je celo se razširila v severno Ameriko. Leta 1831 je od našega cesarstva slovo vzela in ni bilo ne duha ne sluha po tem od nje do leta 1836. V letu 1836 se pa spet prikrade v mnoge dežele in tudi v naše cesarstvo; takrat smo jo imeli tudi na ^ A Krajnskem, Stajarskem itd. Potem je zginila. Leta 1849 pa spet ob Dunaj itd., pa je bila precej krotka. Potem pet mine. Lani pride četertikrat na Dunaj in ni segla deleč okrog, pa tam je ostala čeravno je na Dunaji huda bila. Na Krajnsko je nismo nikoli dobili od dunajské straní, ampak vselej le iz laške. Kakor je čudno nje prikazovanje, tako čudna je tudi nje natore. Po sledu te poti bi smeli misliti, da kolera je ;n, ktera se razsirja le po nalezbi. bena k on t u m a c i j a (Quarantaine) sapreti, kakor se gotovo zapera tako ali to k b Al če pomislimo, da ni mogl Ji imenovani V se » poti 5 smerti :tt » turski kugi" (Orient-Pest) če dalje pomislimo, da se prikaze vcasih na krajih, kamor ni p b t vizi zanešena bila 9 posled njič še porajtamo, da zdravnikov, duhovnov in strežnikov merje več kakor druzih ljudi, ki nikoli niso opraviti da je kolera tako n e reci » imeli z bolnimi, pa spet ne moremo nalezljiva kuga, kakor so prave kužne bolezni. Čeravno tedaj kolera že več let obiskuje Europo, kjer so si naj glavniši zdravniki prizadevali spoznat nje vzrok in natoro , je Beseda „cholera" (kolera) je gerška. So nekteri, ki jo izpe-Ijujejo od chole kar pomeni žolć. in pa od reo (/»«o) teci. Bolj pa pridejo tišti do resnice, ki terdijo, da kolera izvira od „cholera" (xoXepcc), kar pomeni žleb (Dachrinne), po kterem iz strehe dežnica, kadar dež gré, s posebnim glasom hu-hljá, kteremu je enak tišti glas, ki se v trebuhu sliši, kadar za kolero bolnega driska žene. Preiskovali so zdravnfki in naravoslovci vode in lezej mnoge zeliša, ki so ljudem živež v njih 9 pa • V nic niso mogli najti j vprasevali so zrakomer in gorkomer niëta povedala pa f tudi preiskave električnosti zračne jun HHHHHH 'a To pa so uterdile po mnozih skušnjah, da kolera v severnih in južnih, v izhod- magnetna iglica niso nič razodele vro njih in zapadnih deželah je že bila, — ob hudi zimi in M cem poletji, spomladi in v jeseni; nji je vse eno: ali je vreme lepo ali gerdo, mirno ali viharno, tudi po gromu in bliska ni zginila. Prederla je kitajsko zidovje, čez Himalaj Kavkaz je sla, v Azii, Europi, Ameriki in Afriki je bila Napada ljudi mnogotere starosti in obojega spola, malokteri krat vendar otroke pod 3 leti, naj raji pa spravlja stare Med revnimi jih več zboli in umerje kakor dražih, se ne v jedi, ne v obleki, ne v stanovanji ne ker moi ti tako skerbno ravnati in škodljivih reci varovati, kakor Pij brez milosti malokteri jo prestane. V Krajna vendar pomnimo v letu 1836, da edeo naj hujih žgan,ar jev H. ji je, čeravno hudo zbolel, srečno peté odnesel 9 k kd sicer ne pom od tistihmal pa se je tudi tako spokoril, da se ni ne kapljice žganja več do-taknil in potem še več let živel. Vse to, kar smo v tem pisma, od kolere povedali, naj bode našim bravcem v nauk, da naj nikar ne verjamejo ma- ■pi zacem, ki jim priporočajo to ali uno zdravilo, da jih bo varovalo kolere Ce d r a v n i k 9 ce počnejo sicer tadi, kar se jim poljabi. po večletnem trudu okoli bolnikov še niso mogii do nevednih ljudi pričakovati. Iz tes:a pa so bra nadalje spoznali, da za kolero nimamo zdravila, ki bi ga pravega spoznanja priti, kaj se smé še le od pci tu Ji lahko smeli rabiti v koršnih okoljšinah 5 pak da zdravila spreminjajo po razlićnostih, ki jih ima bolezen po vzrofcu, , Tudi se ni zanasati. če se tk ali poznej itd je vreme po vetru, gromu in blisku shladilo in sčistilo, da bo zdaj konec kuge in da zdaj še smemo manj skerbno ali celo razujzdano živeti, pa tudi se ni ravno bati, če je kolera blizo, da bi mogla v naš kraj priti. V 4. pismu bomo v sklep tega poducenja še nekaj po vedali od prikazkov te belezni in zdravilske pomoći Kratkočasno berilo. Dolinišnica. (Konec.) Vkljub temu dozdevnemu razkačeoju se oba eden dragomu spodobno priklonetain lesovščik se oberne proti vratom. „Staruška, tebi pac naglo zavre , zakliće spravljivo koževnik za njim. Sivček se namuza ter pravi: ^To zna pač res biti! 80 rubljev ti dam". Pogodita se naposled za 100 rubljev. Kozevnik spise oprostnico, ter jo svojemu gostu podá. Spet se poljub ta in koževnik pristavi: „Sergi Feodorovič, ako boš usnja potřeboval ?a Tedaj pridem k svojemu prijatSu Štefana Ti- mofejevicu; in ako „Se to leto mislim novo „ ter se bom Dri tebi oglasil". bi bilo tebi lesa potreba ?" banjo a (kopajnico) napraviti » pri Bos dobro postrežen" 5 i priterdi lesovšćik in ćastivredna Mora moža se ločita eden drugemu priklanjaje se. Druga pot pa oproščevavca mnogo težje stane, k starovercu, kteremu pravoverni Rus sramotno ime „raz-kolnik" nadeva. Tu nič ne pomaga pogajanje; tù le zgolj pusta beseda velja. Staroverec je „mehovščik" (kožuho- kaj bogat • V * moz, al njegovo stanišce je prosto 5 brez vinar), vsega lepotičja ; mize iz dobovine, klopi po stari šegi brez blazin; vse pa je čuda snažno in dobro vredjeno. 235 Vstopivši lesovsčik je takaj hladneje sprej et, in brož mnogo besedi; vendar pa se ruska gostomilost tudi tukaj ne zatajuje. Lesovsčik pa le malo zavžije, ter noče, kakor daj ves nemski svet med pervake gledisne umetnosti steje in da si naj manj 10.000 . na leto zasluži. Na Rusovskem je izhajalo lani 163 k y je podoba, opaziti, da je posoda, v kteri mu je jed pred- in sicer 120 v rusovskem, 26 v nemskem, 8 v franco-pootavljena, odločena, in da gospodar ne pije z njim iz zkem, 3 v angležkem, 2 v poljskem (razun kralj, poljske), ene čaše. Oberne koj besedo na opravek. Mehovščik tirja 2 v litvanskem, 2 v gruzijskem in 1 v talijanskem jeziku. Neki Korneli Kirinyi ponuja v peštanskih ćasnikih polovino dolgá. Brez ugovarjanja našteje s tihim vzdiškom lesovščik spogojeni znesek in reč je v malo trenutkih opravljena. svoje „gotovo zdravilo proti koleri" v knjiž y ki jo je spisal in pecat prodaja po 30 krajc. sr. v knj Tretji upnik, b kterernu pot lesovščika pelje, je bedast garnici Heckenast-a. Drago ni sicer to zdravilo zapravljivec, ki ti bo danes ali jutri pred ko ne sam ondi „Slov. N pravijo samo če je le zdravilo?? Mi še pristavljamo: sedel, kamor je svojega dolznika posadel. Tukaj se tudi Macka je v zaklj ta reč tažje poravna. Mladi potepinče se ravno namerja v • K temu pa mu je dnarjev potreba; s svojimi tovarši za kratek čas v „Krasni Kabak" podati. saj vès svet vé, da so v Krásnem Kabaku nalivke drage; torej mu pride lesovščik ko nalašč, in valje mu izroći dolžnico od 100 rubljev v «rebru za 60 rubljev v bankovcih. • V Novičar iz austrijanskih krajev lz Vidma na Laškem 19. julija. Pšenica je po mlatvi manj zernja dala. ko se je pričakovalo. Tertna bolezen jenjuje; nekterih z limasto vodo opranih grojzdov se prijema spet plesnina. Na javno vago prinešenih kokonov je letos za 2 tretjinki manj kakor navadno. Slednjic je delo doveršeno in dnarji razdani. Dobrotnik se je utrudil, in komaj ga še noge nesó. Pot mu raz ćela po bradi kaplja; prositi in ježiti se je moral; barantal je, lz Tersta 22. julija. Krog 25.000 Teržačanov je ko da bi mu bilo za življenje šio; pa se mu je tudi ugo- preguai iz našega mesta strah pred kolero, ktera nas je dilo, sedem nesrečnih oprostiti. poslednji čas zares hudo obiskala. Znani ljudoljubi v na- Tedaj se verne v dolžnišnico; izroći uredniku dotično šem mestu, kterim dal je Bog srećo v kupčti in ki podpe- papirje in v tem, ko jih ta v svojo knjigo vpisuje i stopi rajo tako moćno revne prebivavce istrijanske, stegniii so lesovščik sopet v dvorano, odbere ondi svoje odkupljeuce tudi naj blagoslovi jih Bog! ob času kolere milo svojo od ostalih, priklone sra poljubi ter reče: „Ti si prost! ne se slednjemu izmed njih, po bratovski roko, da streže se bolnikom in tudi zdravim ubogim ljudem deli bolj krepka mesna jéd, da obvarjejo se ložeje bolezni. zabi, kaj sem zavoljo Odrešenika za te storil. Bog mi poverni na mojih otrocih Hiše Reyer et Schlick, Revoltella, Morpurgo in Parente in mojem unuku, ki mi je bil predvćerajnim rojen, in tudi tebi in vam vsim naj se dobro godi na veke!" in druge podelile so v ta namen po 1000 in Kdo ne bi hvalil djanja tolikega Ze med vratmi se odhajavši milostnik spomni, da sreća več forintov. Ijudoljubja ! Naj bi zdra-milo to vest tistih treh zdraviteljev, ki svoj poklic tako malo poznajo, da odnesli so peté iz mesta, ko začela je razsa-na vzgor priti. Toraj se še enkrat k oproščeucem oberne jati bolezen. Tako ravnanje grajamo hudo. Kar pa za- s prošnjo: „Ako bi sopet gospodariti začeli, prijatli, in bi deva sploh kolero, ktera zadnje duí ni već tako huda, pone zgrešujte hiše Sergija terdilo se je v vsem popolnoma pismo v 57. listu „Novic". Gola resnica je, da vlegajo se ljudje v posteljo inpošiljajo je okrogla, in da ono, kar je danes zdolaj, zna v kratkem ravno lesnega blaga potrebovati Feodoroviča v Kolomni!" y Slovanski popotnik po zdravnike domišljevaje se, da imajo kolero, kterim si cer nič ni, le od straha so vsi zmotljeni in omamljeni. ♦ Ravno sadaj je přišel i svetio 4. zvezek Šulekovega slovnika (n j e m a č k kakor „Neven" naznanja To imam iz ust častivrednega zdravnika; ni čuda toraj, ako strah in gola domišlija in koliko ta dva k bolezni pri hrvatskoga rječnika). Ker delo dosihmal Ha rt besede že ima 40 pol, bi utegnil celi nemško-horvaški del ra ju- pomoreta ! večkrat bolezen pripeljeta. Pijanci, posebno obseči naj manj 80 pol; dosedaj še ni tako popolne goslavenskega ka. Izdajatelji prosijo naročnike za tišti, ki žganje in take cvete pijejo, so plen kolere. Delavce pod milim nebom v hudi vročini, ki jih je mnogo skupej, se krog sebe kužijo, da de- predplaćilo druzih 40 pol s 3 30 kr. sr.. ki naj se od y rajtajo knjigarnici Župana v Zagrebu. Ker je rokopii večidel gotov in tiskarnica zavezana delo nemudoma tiskati bojo posamni zvezki vprihodnje hitreje izhajali ko dosihmal * Nemško-slovenskega slovnika, kise tiskuje v Ljubljani, je sedaj natisnjenih 17 pol, ki se končá z be- slabo živé in posebno ker zrak lajo v smradu, tudi rada napada in sploh take ljudi, ki ne živé, kakor bi imeli. Člověku, ki živi, kakor gre m ga strah ne lomi, se ni toliko bati. Vse to poterduje skušnja. Nekoliko bolehnih pa je bilo morebiti polovica prebivavcev rekli bi radi, da večidel te opominjala je kolera nekoliko y y ker pa se deržali so, kakor gré in ne preveć ostrašili, zgo sedo B o h n e n Nemško-slovenski slovnik se tem takem verlo vjema z nemško-horvaškim. po ako bi bili vsi ti pijanci y za sa- dilo «e jim ni nic hudega; resnico, bi bil Terst mertvaška groblja Î Poslednjič vam mo ram še to povedati, da v Terstu je gostivniêa „pri zlateai // -m/ . » ft è • * i j Mongrovius, ki je zraven mnozih poljskih in zraku", v ktero kerčmar goste tudi s tem vabi, da cisto litvanskih knjig spisal tudi čislani nemško-poljski slov- jQ hladno vodo nik, je 91 let star umerl v Gdaňskem (Danzig). lz Reke 1 v* z as ton j ponuja! jol U Če se že ljudjé lažejo o tacih yy Pražke Nov." pišejo, da je eden rusovskih gene- zadevah, ki niso nikomur v škodo, naj si svojo vest ope ralov iz Sevastopolja pisal, naj se mu 20 iztisov „kralo dvorskega rokopisa" tje pošlje. rejo kakor morejo y občinstvu ni mar za njih laži y ce pa laž, ki jo trosijo po svetu, drugim skerb in strah delà y 'f« gled D a ' • V Eden naj slavniših, morebiti naj slavniši i. igravec sedanjega časa je S ki pa zaslužijo, da se grajajo očitno. Res, da je bila pri nas B o u m kolera huda, ktera pa hvala že ■ ' VV UWUMUjWp« VMUM JV V ' " « U « III i • " " ---? -----— I------------C leta 1818 v Varšavi rojen; sin obozih staršev al da bi bilo 200 hiš popolnoma zapušenih bilo zlo pojenjuje y y da bi bili si je kot prepisovavec že v 12. letu pri nekem sekvestra- vsi kupčijski magazini zaperti bili, da nobena kancelij ni torji kruh služil, pa pridno francozki in nemški jezik V • bila dperta vu a j t ni uu piuiiii « pu pi lupju li uut06i\i a u uviiinm jgAin utii^ mu« vujj vi vm ^ «v -----— --- ------ — leta 1833 je bil korektor poljskoga časnika v Varšavi, 1835 zdravnikov, duhovnov, fakinov in mornarjev • « « • . . V « « ■ W _ • • V 'm ~yr 1 • ^ _____ _ ^ v . I da se noben člověk ni vidil na ulicah razun je dobil službo pri vredništvu; leta 1837 je stopil pervikrat gerda laž. N na poljsko gledišče, od tod je šel v L vse to je ena hiša. ne eo magazin ni bil zapert, kan- sole so res ker je igral ćelije niso noben dan ustavile svoje delavnosti y pervikrat v neměkem jeziku; ker mu pa nemški jezik ni gladko jenjale nekoliko časa, kar pa se povsod zgodi, ako pride A ^ mm V A ^ ll ___ tekel so ga zasmehovali njegovi tovarši po mnozih «recah in nadlogah je premagal vse overe tako, da ga kužna bolezen. Marsikdo je zbežal, to je res, — da pa jih bilo 5000 pobegnilo, je zlagano. Take novice po 236 svetu trošiti, se pravi le iz neumnosti ali hudobne volje družbo, ki je mislila eesarske žele: begati in plašiti druge kraje , kjer se še le boje kolere, jem vzeti, se je barantija razderin ua Laškem v na Na Dunaji Znamenito je, da v c. k. tobačni in cigarni fabriki, kjer v saboto popoldne v stolni eerkvi sv. Štefana začelo praz- spo^ okoli 1100 oseb delà, ni ne ena za kolero zbolela ali novanje slovesno razglašeuega vero-zakona o čistém < umerla. Al ne bo po tem takem marsikdo, ki rad tobak četji sv. divice Marije; cerkev je bila krasno okinćana ia r" »v... »"»«»» -——? — — ------ —j- -^' — — » —-------- * ali smodke pije, veselo rekel: „dob tobaka preganja kolero" ? razsvitljena; po večernicah so pridigovali višji škof sami y Zagreba. Sedaj, ko je žetev dokončana, zamoremo drugi dan v nedeljo je bila zjutraj velika masa • «««»Va » * • • V đ i • a i • • « mm m m m » -m m popoldne reci, da jo smemo k boljsim letinam prištevati; tudi vina pa ob štirih je šla slovesná procesija in tudi Nj. velič, ce bo tam, kjer ni toče bilo, dosti. Po vsem tedaj moremo sar in cesarica iz stolne cerkve k znamnji sv. divice Ma řeči i da je na Horvaškem letos , čeravno ne prav dobro, rije na terg vendar dobro leto. Sicer smo zdravi. » Hof" imenovanem, ktero je bilo krasno lz Leobna na zgornj Štaj. Po sklepu lanskega sano in s stoterimi svetilkami razsvitljeno. Prihodnj delj bo enako prazoovanje po cerkvah predmestnih ne- Za zbora gojzdnarske^a družtva za planinske de podobno gostovanje naravoslovcov in zdravnik žele austrijanske v Gorici bo letosnji obcni zbor tega ki se bojo snidili zadnje dui mesca septembra na Dunaji,je družtva pri nas v Leobnu 6., 7. in 8. dan prihodnjega določeno 20.000 Iz vojske v Krimu nič novega mesca augusta. Naznaníla, ki jih pošiljata zadnji čas franeozki in rusovski lz Ziibike na Staj. 19. julija. Včerajšno noc kmalo vojskovodja svojima cesarjema, so si tako na las podobne vasi v neki hlev,,ki je hipoma da to, kar piše knez Goršakov, bi se smelo natisniti v naši po polnoci je treeilo v pogorel in ž njim vred neki 29 let star člověk, ki je na franeozkem kar pa piše Peiissier, bi se lahko dalo senu spal. Čudno je pri tem ognji pa to bilo, da svinjak, tisniti v rusovskem časniku. Vojskovodja angležki Sim kakih 6 korakov, hiša komaj 10 in pristava ne cez 16 ko- se je oglasil 18. t. m. z oznanilom, da je Ruse, ki so pl rakov od hleva niso pogoreli, čeravno je vse s slamokrito Dili nad angležko armado, nazaj zapodil, druzega nic. bilo. Gosp. kaplan so posebno pridno pomagali. Hvala jim! — Po vradnem rusovskem številu je Rusov v bitvi od 17. Iz Ljubljane. Gosp. dr. KI un, ki je naberal doneske do 18. preteklega mesca padlo 5775; tudi poterjuje vradno ■■■■■■^■^■■■■^■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■H o v le za spominek na grob rajnega prof. Janeza Kersnika, pismo iz Petrograda, da je admiral Nahim te dní v ljublj. nemškem časniku, da spominek, umerl za hudo rano, ki jo je přejel 8. t. m. je razglasil Za goto izdelan po Ig. Tomanu iz domaćega kamnja, seboslovesno se sliši, da Francozi, Angleži, Sard blagoslovi! jutri ob osmih; popred pa bo s«. masa pri prave delaj z a nci in Turki že pri mo v Krimu. Potem takem nimajo ve sv. Krištofu. Povabil je učence, prijatle in častitelje rajn- liko upanja za letos; še manj pa ga ima neki „neznan cega, naj se jih snide mnogo k ti zaduji ocitni časti mno- general, ki v 2. pismu gospoštovanega gosp. profesorja. — Ponavljaje to povabilo v rem ocituje Napoleonu c; do franeozkeg 18 ns vladařstva, v kte pak o rusovski vojski raz množica našem listu smo si svesti, da obilna zbrala okoli spominka, ki ga je postavila živa ljubezen in je ne bojo od d serčno spoštovanje nepozabljivemu učeniku, iskrenemu do- vastopolj prežali se bo jutri ločno pravi, da še 10 let ne bo konca vojske v Krimu ge straní začeli in v eno mer le Osoda k je francozkega in Sedan moljubu, in da še enkrat milo zaklicala mu bode: „bodi ti zemljica lahka !" tudi angležkega ministra (Russel-a) zadela, da sta mogia svojo službo zapustiti, ker se nista v dunajskih zborih »1o- «r. Ljubljane. Ker se kolera ponu;a v Ljubljano in sti možko obnašala zuga se je v nekterih rfrnzih krajih Krajnskega prikazala je kteremu se tudi ocituj y sedaj tudi turškemu Ali-paša, da se ni obnaša! kot Turk stare or '3 Následník Russel-a je Molesworth nega Mi- svetovavca g. grofa Hohenwart-a v Ljubljani zdrav- nisterstvo angležko je spet srečno ušlo jami, v ktero gaje ospod deželni poglavar ustanovil pod predsedništvom dvor- korenine stveno komisijo, kteri so izroćene vse opravila v za- hotel pokopati poslanec R o e b u k, kterega predio devah kolere v Ljubljani, pa tudi po deželi. Skerbela bo ar • © • 5? da je krivo nadlog in nesrec ki so zadele angležko armado ta komisija za vse potrebno, ako bi utegnila kolera se za- preteklo zimo v Krimu" je zaveržen bil z 280 glasovi zo četi. Dosihmal v Ljubljani med m est nj a ni še ni nič hu- per 182 dega ; v vojaški bojišnici pa je nek popotnih vojakov že dobil dovoljenje, da tudi čez 70 pomerlo. Scmtertje se sicer slisi, da kak člověk 50 milijonov gold., ki jih bo turska vlada na pó sod Minister Palmerston je le z većino 3 glasov angležka vlada je porok za tistih hitro umerje, in če je umerl tudi za kako drugo bole- vzela. 19. t. m. je trijanska vlada razodela J zen ga vendar govorica berž verže med kolernike. V bi t o turšk k striški okrajni na Notrajnskem pa je bolezen res huda y Vi zboru v Franko brod oj ski zaveznemu nemškemi Ni res. da bi bil a us tri pava pa je popoinoma zdrava, čeravno se je v Ljubljani že janski poročnik baron Hiibner zapustil P Pap hrup zagnal, kako tam Ijndje merjó; gotovo je govorica poročnik pa je zapustil Madrid Vipavo zmešala z Ajdovšino, kjer je kolera mnogo de- vlade ni sv. oče papež zadovolje ker lavcov v tamošnjih fabrikah itd. pobrala. gusta Nap praznik z ravnanjem spanjske Letos se ne bo praznoval z 15.dan Novičar iz raznih krajev d navadnimi slovestnostmi, ker je cesar dolocil, čanosti določeni dnar naj se oberne za uboge d te Na Laškem našega cesarstva benečanski kralje 5 tO j ft v lombardsko tistih. ki so oje očete zgrabile v Krimu Kar ljadje y se imaj P ukazu cesarskem že skli- pomnijo ni bilo v Amerik i tako dobre letine, kakor letos dninski zbori (Central-Congregationen) y cati deželni src in s tem je tedaj tako rekoč začetek narejen, da tudi po druzih deželah cesarstva se bojo kmalo ustanovile deželne namestnije, kterim bo izročeno posvetovanje o tistih de-želnih zadevah, ki so določeoe v cesarskem sklepu od 31. dec. leta 1851. Sliši se tedaj, da že večkrat omenjena Stan kursa na Dunaji 23 1855. Obligacije deržavnega dolga t / nova postava zastran b i n deljenj mlj Oblig 5 0/ ■ 0 yy 78 fl. 67 y4 v 4 r> 6114 v 3 yy 47 r> 2'/ * ! 1 n 38 yy Esterhaz. srećke po 40 fl 20 20 10 t Windisgrac. „ .„ Waldstein. „ „ Regleviceve „ „ Cesarski cekini. , n yy yy 73 26 25 i o v / 1839 70 224 119 i / yy r> v Napoleondor (20 frankový 9 fl. 34 4 n z loterijo od leta 1854 ^ AA .< / Suverendor .... Ruski imperial . . Pruski Fridrihsdor Angležki suverendor 16fl. 40 9 fl. 46 lOfl.- 8 11 fl. 58 vodnjih unega mesca v silnih nadlosrah, so ukazali cesar 100 8 » iz deržavneira ki podeliti 28 000 Z ans: ko v narodni od leta 1854 S3 Nadavk f agio) srebra na 100 fí. 22! Od vrednik: Dr. Janez Bleiweis Natiskar in založnik: Jožef Blaznik